Z3. Številka.
V Ljubljani, v STB«,». januarja m
UVI. leto.
1
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto K 24*—
pol leta . 12-
četrt eta ....... 6'—
na mesec ••••••   9  2*—
v upravnlStvu prejeman:
celo leto . K 22*—
pol leta ...... . . 11-—
četrt leta . 550
na mesec   ...... . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ure dni stro: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Uhaja vsak dan »večer lzvzentai nedelle tn praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po tO vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari
—— Posamezna številka valja 10 vinarjev. ■
Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodaa tiskarna" telefon st. 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25 —
pol leta . 13*—
• • • • • ■ 6*50
• •  •  «  • »2 30
četrt leta na mesec
za Nemčijo:
celo leto    .  . : K 3fr—
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto ...... K 35.-«
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravuištvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica St. 5, telefon št 85.
Državni zbor.
Dunaj, 28. januarja.
Zbornica je imela danes dve seji. Prva. ki se je pričela ob 11. dopoldne, je bila posvečena spominu nadvojvode Rainerja, prvega avstrijskega predsednika, moža, ki je stal ob zibelki naše ustave in Ki ni nikdar tajil prepričanja, da je razvoj monarhije mogoč le tedaj, če se vrši v duhu napredka in protiklerikalizma.
Predsednik je sejo v znak žalosti zaključil in odredil za 12. opoldne drukro >ejo, v kateri se je pričela meritorna razprava o epidemijskem zakonu.
Glavna nasprotstva, ki so se v tem oziru pojavljala med.meščanskimi in agrarnimi strankami, so v bi-stvu odpravljena in upati je, da bo nujno potrebna reforma javne zdrav-1 ivene službe končno vendarle izvršena. Delo utegne naglo napredovati, zbornica ie sklenila, zediniti generalno in specijalno debato. O zakonu bomo še poročali.
Na dnevni red je končno tudi prišlo vprašanje tobačnih paznikov in delovodij. Odsek za državne na-stavifence poživlja vlado, da izdela predlogo, ki bi uredila službeno in terijalno razmerje te kategorije državnih uslužbencev v tem smislu, da se jim določi 351etna službena doba, da se paznikom prizna ravnopravnost z državnimi slugami, delovodje pa uvrsti v kategorijo podurad-nikov ter se jim tako zasigura avtomatično napredovanje.
Kategorija pazniskih aspirantov, paznikov in delovodij v tobačnih tovarnah spada med one, ki niso deležni dobrot uslužbeniške pragmatike in regulacije plač. Država je na-nje pozabila, reči se mora, da hote, Ker jih ne ve kam uvrstiti. Dejansko zavzemajo pazniki v tobačnih tovarnah in pa delovodje stališče, ki jih stavi v moralnem, tehničnem in službenem oziru daleč nad manuelne delavce ter jim nalaga dolžnosti skoraj uradniškega značaja, materijalno pa so na slabšem od ostalih državnih slug, da. deloma celo zapostavljeni priprostemu delavcu, katerega naj nadzirajo in kontrolirajo. Kakor tako pogostokrat, se pojavlja tudi pri tej kategoriji narobe proporcija med s'užto in plačo.
Poročilo odseka za državne nastavljence našteva dolžnosti pazni-
kov in delovodij v tobačnih tovarrah ter konstatira, da mora baš ta kategorija izvrševati službe, ki zahtevajo tehnično strokovno znanje, pa tudi precejšno naobrazbo. Ostro poudarja isto poročilo, da se vlada s popolnoma praznimi izgovori protivi definitivni ureditvi razmerja teh svojih uslužbencev, obenem pa izjavlja odsek, da vzdržuje svoje tozadevne sklepe ter poživlja zbornico, naj vladi poda direktive v naslednjem smislu:
1. po enoletnem poskusnem službovanju naj se izločijo pazniški aspiranti iz delavske kategorije ter premestijo v posebno novo kategorijo »uslužbencev c. kr. tobačne režije« z začetno plačo 1000 K in običajno aktivitetno doklado;
2. po dveletni službi naj se paznikom podeli nalov c. kr. tovarniških mojstrov s poduradniškim značajem in tako nornrrano plačo, da prejema paznik z dovršeno triletno službo letnih 1200 K, s šestletno 1300 kron itd.
3. Paznikom se naj prizna tudi posebna službena obleka, pravica na primeren dopust, olajšave na železnicah in primerna kvantiteta gratis - tobaka.
4. Dosedanjim delovodjem naj se tudi prizna naslov tovarniških mojstrov in poduradniški značaj, nu-merus claiisus se naj opusti, plače orimern* regulirajo, prizna 351etna službena doba.
5. Reformirajo naj se določbe glede prejemkov vdov in sirot, nedeljskega počitka, dopusta, dnevni-ne itd.
Vlada se bo tudi v plenumu obrnila proti tem upravičenim zahtevam, toda brezdvomno bo zbornica odobrila soglasni sklep odseka, ter tako vsaj moralično pokazala, da ima smise! za težnje uslužbeniške kategorije, ki vrši svojo dolžnost v državnem podjetju, katero nese vsako leto na milijone čistega dobička, ki pa se napram svojim zvestim sotrud-nikom obnaša mnogo hujše, kakor kapitalistično privatno podjetje.
Vlada ie predložila danes par novih predlog. Najzanimivejše so: novela k § 283. kaz. procesa, zakon o reformi varstvenih znamk in pa revizija takozvane konvencij* pariške unije o varstvu obrtne lastnine, ki se tiče patentov, vzorcev in znamk njih registriranja in mednarodnega varstva.
Novela k § 283. kaz. procesa izpolnjuje vrzel, ki je nastala vsled tega, ker je pri nedavno zakonito uvedenem uračunjenju preiskovalnega zapora v prisojeno zaporno kazen izostala določba, katera pravna sredstva je vporabiti proti tozadevnemu izreku sodnika. Novela določuje, da je pripušten le vzklic.
Razpoloženje v parlamentu ni preveč razveseljivo. Razkrajalni proces se pojavlja v vseh strankah, danes so izvršili zopet 4 krščansko-socijalni fronderji takozvana skupina Pantz - Kemetter definitivno ločitev ter se konstituirali kot poseben klub. Rusini drže svoje obstrukcijo-nistično orožje še vedno v rokah, njihov klub se snoči sicer še ni mogel odločiti za obnovitev obstrukcijoni-stične taktike, vendar pa je prizor na koncu današnje seje očividno pokazal, kako razpoloženje vlada med delegacijo, od katere taktike je v mnogem oziru odvisna usoda finan-cijalne reforme. Rusini so nenavzo-čega grofa Stiirgkha pošteno obkri-čali ter ga javno obdolžili, da je v zadevi rusinske univerze prelomil dano besedo ter ravnal perfidno ...
Kmalu se bo pokazalo, v katero smer se zasuka usoda pari. sezije, s katero je bolj kakor kedaj zvezana sedaj tudi usoda kabineta.
Štrajk dunajskih eksportnih akademikov vzbuia v javnosti splošno pozornost. Najširši krogi se zanimajo za zadevo, ki je v kratkih besedah ta-le: v Avstriji imamo učilišče, katero ima po svojem namenu, po vsebini in značaju učnega predmeta, no obsegu znanstvenih zahtev, ki jih stavi na slušatelje in učitelje kvalifikacijo visoke šole — toda navzlic temu, da bi bilo v interesu države, nje trgovine in njenega trgovstva zelo koristno visokošolski značaj tega učilišča Še posebej poudariti, se je vlada postavila na stališče — da to ne gre.
Ta visoka šola, ki se mora pred javnostjo takorekoČ sama zatajevati, se imenuje eksportna akademija. To je najvišje trgovsko učilišče Avstrije in tudi za nas Slovence važnega pomena, ker narašča število slovenskih eksportnih   akademikov, sicer
polagoma pa vendar vztrajno, * *
Danes so poslalli eksportni akademiki posebno deputacijo  v parla-
ment ter se med drugimi obrnili tudi na posl. dr. Ravniharja, da podpira njihove težnje. Posl. Ravnihar je izrecno poudaril upravičenost njihovih zahtev ter obljubil, da se hoče skupno z ostalimi interesiranimi poslanci za visokošolski značr.j akademije toplo zavzeti.
2al, da se drži vlada napram vsem tozadevnim poskusom še vedno odklanjajoče. Trgovinski minister je danes izjavil, da ne more dati ni-kakih obveznih obljub. Eksportni akademiki pa ne bodo odnehali — simpatije javnosti imajo na svoji strani. _
Finančni sdssS.
V včerajšnji seji finančnega odseka državne zbornice so glasovali o izpreminjevalnih predlogih k prvim trem delom predloge o osebnodohod-ninskem davku. T\ izpreminjevalni predlogi so bili le v toliko sprejeti, v kolikor so se večinske stranke, ki so že pred zasedanjem finančnega odseka akceptirale vladno predlogo, izrekle za iste. Vsi drugi izpreminjevalni predlogi so bili odklonjeni. § 84. vladne predloge, ki določa, naj se tudi dohodki iz obresti in rent, ki so vsled posebnih zakonov prosti davka, vpoštevajo za pridobninsko podlago, je bil z 21 proti 18 glasovom odklonjen. Vlada je svoječasno polagala veliko važnost na ta paragraf ter izjavljala, da izgubi dva milnona kron, če se paragraf odkloni. Poročevalec dr. Licht je nato poročal o drugi skapini ter izjavil, da se odštejejo zavarovalne premije v znesku od 300 do 600 K in pa vojaške takse nri določevanju davka. Posl. dr. Renner je predlagal, naj se Črta določba, da so cesar in člani vladarske hiše e!?de svojih ananaž ter častniki oproščeni osebnodohodninskega davka. Nadalje ie predlagal, naj se onroste osebnodohodninskega davka vse one osebe, ki nimaio več nego 2000 K letnih dohodkov.
no Arabci z vso silo upirajo in posebno pri Derni imajo jako močno pozicijo, proti kateri ne more italijanska armada, ki je razdeljena po celem obrežju, ničesar opraviti. V zadnjih dneh so poročali italijanski listi, da so začeli Beduinci okoli Tobruka vedno silnejše napadati italijanske pozicije. Razenega pa so se začeli nevarno gibati tudi Senussi. katerih velikega šejka Ahmeda el Šerifa niso mogli Italijani dobiti na svojo stran. Italijani se morajo torej na vseh straneh boriti. Pregnani turški sultan Abdul Hamid smatra v svojih memo-arih, ki jih je začela pred kratkim objavljati revija »Nord und Siid«. šejka Senussov za najboljšega branitelja Tripolitanije proti Italijanom. Bivši sultan naglasa, da se Italijani ne bodo lahko polastili dežele, posebno vsled tega ne, ker so Senussi združeni z redovi dervišev celega sveta, ki štejejo več stotisoč pristašev. Če se vzdignejo Senussi. bodo imeli Italijani bolj krvavo voino, nego je bila vojna proti maddhiju v Sudanu.
Tež&ore !fa!i???nov v Tripolitaniii in Cirenajhi.
Navzlic sklenjenemu miru in odhodu turške redne armade iz Libije bodo morali Italijani še precej dolgo čakati, da se faktično polaste te nove kolonije. V notranji deželi se še ved-
Med vo'no In mirom.
Situacija.
Na kak način hočejo evropske velesile eventualno pnsiliri Turčijo, da se ukloni njih zahtevam in da sklene mir, še ni znano. Med velesilami v tem oziru tudi ni soglasja in zlasti trozveza na eni in tripelenten-ta na drugi strani se še nista sporazumeli. Iz Belgrada prihaja vest, da je tudi tripelententa opustila misel demonstrirati proti Turčiji, ker sta Avstro - Ogrska in Nemčija izjavili, da pod nobenim pogojem ne bosta sodelovali in ker bi taka demonstracija močno ogrožala evropski mir. Iz Aten pa prihaja popolnoma nasprotna vest, da je namreč baje neki tuji diplomat izjavil na tozadevno vprašanje, da velesile do danes sicer še niso sklenile, kaj jim je storiti, da pa velesile najbrže ne bodo demonstrirale pred Carigradom. Taka demonstracija bi bila tudi zelo kočljiva, zlasti ker bi Turčija lahko zaprla Dar-danele in tuje vojne ladje, ki bi*sc Dardanelam približale, obstreljevala, kar bi imelo lahko za posledico velike komplikacije. Tudi demonstracija pred Smirno bi imePa potrebni uspeh.
Velesile si tedaj niso na jasnem, kaj naj store. Edino države tripelen-tente so popolnoma decidirano izja-
LISTEK.
Sfcrfonost hiše It. 47.
Roman.
Angleški spisal J. Storer Clousten.
(Dalje.)
V resnici se je doživljaj z blaznim gospodom zgodil tako-le:
Po dolgem obotavljanju je pri-hitel s pretirano naglico v mesnico in j hlastno govoril.
: os pod Nogget? Lep dan je danes, kaj ne! (deževalo je že pol ure.) Prihajam s posebno prošnjo, gospod Nogget. Neka bogata dama, ki se me hoče spomniti v svojem testamentu, ima čudno strast, da bi dobila v svojem vrtu zakopane kosti; domišljuje si, da bi bila zemlja vsled tega rodovitneiša. Ali se to ne zdi tudi vam čudno?«
Mesar je pozneje različne svoje znanec zagotavljal, da je imel že pri teh besedah tuiega gospoda svoje pomisleke, vendar je vljudno odgovoril:
Slišal sem že večkrat, da rabijo v prah  zdrobljene  kosti za nekako
gnojilo.«
»Da, a ravno to je čudno,« je nadaljeval tujec, »da se dama neče zadovoljiti s prahom zdrobljenih kosti; cele kosti hoče imeti, velike, jako ve-
like kosti. Saj je smešno — tako velike kosti na malem vrtu. Toda ona trdi, da bi njeni tulipani dobili posebno lepe barve. Ali imate take kosti, gospod Nogget, in ali jih morem jaz dobiti? Prosim zanje, gospod Nogget.«
Pri teh besedah je tujec stegnil roko, na kateri je ležal cekin. Vrli mesar pa je bil tako prestrašen, da ni videl cekina.
»Na pomoč! Na pomoč!« je zakričal na ves glas, dočim je dama z vampi v svoji grozi popadla velikansko klobaso, katero je potem pozabila nazaj položiti. Blazni mož ie na to iz mesnice zbežal na cesto in je izginil, kakor bi se bil v zemljo po-greznil.
»Kaka sreča, da je Še tako izteklo,« je rekla dama z vampi in je odšla, stiskaje pod ogrtačo velikansko klobaso na svoja prsa.
Na čudo se je nekaj prav tako nezaslišanega zgodilo ta isti dan tudi še drugemu članu spoštovane mesarske zadruge. Gospod Henry Hogseed ie imel svojo mesnico v okraiu Hackney v Amsterdamski ulici št. 76. Njegov doživljaj sicer ni bil tako hudo razburljiv, kakor doživljaj njegovega tovariša, vendar pa tak, da je še več tednov o njem razrmšljeval.
Kaki dve uri po dogodku pri gospodu Noggetu je namreč prišel v Amsterdamsko ulico tuj gospod, ki si je izložbo  ondotne  mesnice na-
tančno ogledal. Med tem ogledovanjem so se njegove ustnice neprenehoma pregibale in neki pobalinčki, ki so se mudili blizu njega in mu posvečali svojo pozornost, so pozneje pripovedovali, da je napravil vtisk, kakor da bi se kak govor na pamet učil.
Naposled je stopil v mesnico. Bil je sicer vidno razburjen, vender je gladko in mirno govoril in se sploh vedel, kakor fin, izobražen mož. Gospod liogseed ga je smatral za igralca ali popravlialca klavirjev, mogel je pa biti tudi duhovnik.
»Gospod Hogseed,« je začel tujec, »jaz sem že nekaj mesecev zelo bolehen in moj prijatelj z oksfordske-ga vseučilišča me je priporočil ame-rikanskemu zdravniku, specijalistu, ki stanuje v ulici New Bond in ima glede dijete svojo posebno teorijo. Ali veste, s čim se že deset dni hranim?«
Pri teh besedah je tujec pogledal mesarja vprašujoče, da, celo plaho. Mesar je pa ostal hladen in je odgovoril:'
»S plinom?«
Tujec je nekako užaljen odstopil, a se je zopet ohrabri! in je rekel s tresočim glasom:
»Ne, gospod Hogseed, ne s plinom; nasprotno . . .«
»Morda z elektriko?« je vprašal mesar.
Tujec se je nervozno zasmejal.
»Humor imate, to se mora priznati,« je dejal. »Ne, ne, gospod Hogseed, specijalist mi je predpisal, da se moram nekaj tednov hraniti s kostmi. Zato sem prišel sem k vam ... velike kosti potrebujem, tako velike morajo biti, kakor človeške kosti in sicer jih mora aiti kakih 73. Zdelo se vam bo, da jih rabim mnogo, toda ker jih je treba jako dolgo kuhati . . .«
Mesar je bil začel že začetkom tega govora pripravljati velik nož: zdaj je začel ta nož vihteti tujcu pred nosom in je pri tem tulil, da je tujec strahu skoraj omedlel.
»Vi pač mislite, da ste velik ša-Ijivec. kaj? Ven, pravim ali . . .«
Tujec ni počakal na alternativo; čez trenotek ga že ni bilo nikjer več.-----------
Ta dar. jc morala imeti usoda posebno piko na mesarje. Poldrugo uro pozneje so videli tistega gospoda v ulici Nide Erid, ko je hodil .gor in dol in gledal v mesnico Izaka Engel-bacha. To pot je imel več sreče; mesar je bil namreč silno ljubezniv, tako da je tujec dobil do njega resnično zaupanje.
»Gospod Engelbach«, je začel tujec, »jaz sem v jako neprhetnem položaju. Zdravnik sem v ulici Har-leev in nesreča je nanesla, da sem prišel ob svoj okostenjak. Ali mi ne morete preskrbeti novega materijala zanj? Vi imate vendar dovoli kosti!«
»O, kosti vse polno!«
»Potrebujem jih kakih triinse-demdeset!
»Da, toda — jaz imam samo kravje in koštrunove kosti.«
»Na to še mislil nisem — ali je velika razlika med temi kostmi in med Človeškimi?«
Gospod Izak Engelbach se je popraskal po glavi.
»Nisem se sicer učil anatomije,« je odgovoril, »mislim pa, da so si nekatere kosti podobne, druge pa ne.«
Tuji gopod se je za nekaj tre-notkov zatopil v premišljevanje.
»Naposled —- saj rii treba, da bi bil okostenjak popoln,« je menil: »bil bi vam, ljubi gospod Engelbach, prav hvaležen, če bi mi prodali dva tucata tistih kosti, ki so najbolj podobne Človeškim in — recimo — ženskim kostem. Ali mi morete izkazati to prijaznost? Pripravljen sem, nlačati vsako  Drimerno ceno.«
»Lahko vam dam dva tucata raznih kosti za — recimo — deset šilingov.«
»Različne velikosti?«
»Izbrane,« je zagotavljal gospod Engelbach.
Nekaj minut pozneje je skočil n* avtoomnibus tuj gosnod, ki je dr? v roki malo vrečo. Gospod Izak F gelbach ni zdravnika iz ulice Harf-nikoli več videl, dasi Je pogoste?* po njem poizvedoval
(Dalje prihodnjič.)
vile, da bodo pritisnile na Turčijo, da sklene mir, med tem ko države trc-zveze očividno še ne vedo, ali naj sploh kaj store v slučaju, da omalovažuje Turčija noto velesil, ki so Jo podpisale tudi države trozveze.
Prancoski veleposlanik v Carigradu je med tem zahteval od svoje vlade, da naj mu da na razpolago Še dve oklopni križarki, da v slučaju potrebe izkrcajo tudi vojaštvo. Francoska vlada je nato naročila svojemu veleposlaniku, da naj izposluje od Mahmud Sefket paše dovoljenje, da sme Francoska poslati skozi Darda-nele še dve križarki, ker se je bati vstaje v Carigradu.
Rusija obljublja, da tako dolgo ne bo storila nobenega odločilnega koraka, dokler ne jo Turčija odgovorila na noto velesil.
Danes bi morala Turčija odgovoriti na noto velesil, toda nič novega bi ne bilo, če bi se odgovor tudi to pot zavlekel. Težko umira Turčija in ne manjka tragičnih, pa tudi kemičnih prizorov pri tem velikem umiranju.
Bolgarska, Srbija in Romunska.
Kakor poročajo iz Pariza, zavlačujejo balkanske države odpoved premirja in nadaljevanje sovražnosti iz sledečega vzroka: Brezdvomno je, da pri obleganju Odrina ne bodo mogli nastopati samo Bolgari, marveč da so Bolgari pri obleganju Odrina navezani na pomoč Srbov in Grkov, ki izkoriščajo sedanji položaj Bolgarske, da ji prihajajo z novimi zahtevami. Grška vztraja na zahtevi, da ji Bolgarska prizna Solun in Srbija Laje zahteva nekaj pokrajin v Makedoniji. Glede teh vprašanj mora priti do sporazuma, predno Srbi in Grki izjavijo, da hočejo podpirati Bolgare.
Bivši bolgarski ministrski predsednik Malinov se je tozadevno izrazil v nekem razgovoru: Skrajno ogorčeni smo nad dogodki v Carigradu. Ne bojimo se nadaljevanja vojne, ki je bila zmagovita in bo ostala. Če pa smo ogorčeni, je temu vzrok, da moramo po nepotrebnem prelivati kri. Končno bomo vendar dobili vse, kar je že danes skoraj naše. Naši pogoji pa bodo težji kakor so danes. — Tudi smo sedaj mnogo na boljšem, kakor začetkom vojne. Izrabili smo čas premirja, da sino svojo armado bogato založil z živili in municijo. Tudi svoje izgube smo popolnoma nadomestili z novimi 80.000 možmi. Soluna Bolgari ne bodo pustili nikdar. Če ne dobimo Soluna, so v kratkem težke komplikacije na Balkanu neizogibne. Kar se tiče vesti, da zahteva Romunska sedaj zopet iznova Silistrijo in Balčik, lahko izjavim, da Bolgarska teh mest ne bo nikdar prostovoljno odstopila. Če nastopi Romunska proti nam z orožjem v roki, potem je evropska vojna gotova stvar.
Glasom poročil, ki prihajajo preko Soluna iz Sofije, vlada tam zara-Ji vesti, da namerava podati Romunska Bolgarski ultimatum, veliko vznemirjenje. Ministrski svet je kljub temu sklenil, da ne popusti napram romunskim zahtevam. Naročil i>a je prebivalstvu, da naj se ne ustavlja romunskim Četam in da naj /lasti ne strelja nanje.
Romunska najema med tem posojila za eventualno vojno, obenem pa se cedi sladkih besed. Seveda je zopet Nemčija ona država, ki hoče omogočiti Romunski vojno. Baje so bila pogajanja z ravnateljem Salo-monsohnom nemške diskontne družbe uspešna ter se bo pogodba glede posojila 150 milijonov frankov podpisala že v par dneh. V Bukarešti tudi kar naravnost izjavljajo, da potrebuje Romunska to vsoto v vojaške svrhe.
Očividno je tedaj, da hoče Romunska zahrbtno napasti Bolgarsko. Seveda to romunski vladni krogi de-mentirak) ter pravijo, da je Romunska Bolgarski opetovano celo ponudila, da bi bila pod gotovimi pogoji celo pripravljena, Bolgarski pomagati. Romunski oiicijozni krogi tudi zatrjujejo, da bi ne bilo nemogoče, sporazumeti se za obojestransko zadovoljivo mejo.
Kakor pa smo že zgoral omenili, Bolgarska niti ne misli na to, da bi oslabila svoje pozicije pri Čataldži. Najprej hoče Bolgarska skleniti mir s Turčijo, ali pa diktirati v Carigradu, po.em se začno lahko računi z Romunsko. Če pa bi prišlo do vojne med Bolgarsko in Romunsko, bodo stali Srbi Bolgarom zvesto ob strani. Srbsko poslaništvo v Sofiji je izrecno izjavilo, da ostane Srbija Bolgarski zvest zaveznik in naj se zgodi karkoli, če bi se zapletla Bolgarska z Romunsko v vojno, priskoči Srbska Bolgarski ravnotako na pomoč, kakor ji je prišla na pomoč sedaj s svojima dvema divizijama s skupaj 55.000 možmi pred Odrinom.
hmt slov. prostovoljcev.
(Napisal M. Č.)
(Dalje.)
Dobili smo ponavadi za več dni skupaj mesa in kruha. Kdor Je torej pod tako zvezdo rojen, da veliko porabi za svoj želodec, ta se lahko takoj prvega dne iznebi neprijetnega bremena, drugi ali še celo tretji dan pa spi, ali na hrbtu leže opazuje tek solnca. med tem ko se drugi maste s pečenko.
Včasih se je zgubila tudi kaka krava, ali vol k nam in takega dneva, ko smo jedli goveje meso in pili govejo juho, se je vsak še dolgo potem hvaležnega srca spominjal.
Vsak večer je moral en vod oskrbeti stražo za tabor. Le ob prilikah, kadar smo se nahajali v bližini sovražnika, sta stražila po dva, ali več vodov skupaj.
Mrak se je vlegei na pokrajino, straže so odšle na svoja mesta, drugi pa smo hiteli nositi drva, da nam ne zmanjka goriva v mrzli noči.
Veselo so plapolali ognji in brezskrbno smo sedeli v gručah okrog njih, pripovedovali si razne zgodbe, menili se o vojski, smejali in vreščali.
Pri sosednjem ognju je sedel star Črnogorec, brenkal na dudlo in prepeval junaško pesem o zadnji rusko-turški vojni.
Brezskrben in vesel Je bil tabor, a že nas je ugledala jeklena smrt in drvela nad nas ...
Nakrat je zagrmel top, zašuštelo je nekaj v zraku, kakor peroti velike jeklene pfice in se razpočilo z groznim nokom med nami.
Razkadil se je bil dim in zagledali smo strašen prizor. S prerezanim vratom, v luži lastne krvi se je boril mlad Dalmatinec s smrtjo, drugi se je zvijal v silnih bolečinah z izpuščenim drobom poW nJega, dva druga težko in trije lanko ranjeni.
»Proč od ognjev!« je kriknil kapitan in zgrabili smo orožje, pobrali ranience ter hiteli iz tabora.
Komaj smo ga izpraznili, že je za-grmelo drugič in drugi šrapnel je zaplesal svoj divji ples med ognji.
Opazili so Turki svit ognjev in jih pričeli na slepo bombardirati. Nihče ni prej slutil, da je postirana sovražna baterija tako blizu nas.
Še parkrat je treščilo v izpraznjeni tabor in nato utihnilo.
Obvezali in odeli smo ranjence, ter ostali na mrazu, ker nam je bilo prepovedano vrniti se k ognjem.
Luna je vzšla na iasnem. zvezdnatem nebu in obsula z motnimi žarki bedeče vojnike, naslonjene na puškah ...
Ob zori smo zagrebli dva mrtveca in odvedli ranjence k italijanskemu oddelku »Rdečega križam.
Komaj smo vse to zvršili, že se je prinodil v divjem diru sel iz glavnega tabora, govoril par besedi s kapitanom in takoj oddirjal nazaj.
Kratko nato je sklical kapitan vodnike vseh vodov k sebi, govoril resnega obraza z vsakim posameznim in jih odslovil.
-Na noge. sokoli!« je viknil naš vodnik, ko se je povrnil.
V trenutku smo stopili v vrsto, pripravljeni za odhod.
Vod za vodom, četa za četo je odšla iz taborišča, vsem na čelu kapitan s trojico častnikov.
V velikem ovinku proti Jugu smo obšli hrib, ob katerem srno no-čili in krenili približno v oni smeri, od koder so nas pozdravljali minuli večer Turki s šrapneli.
Nismo Še korakali nol ure, kar smo začuli prvi pok puške, takoj za njim drugi, tretji, četrti, v hipu je zaropotalo, kakor bi stresal orehe iz vreče na desko.
Vnela se je bitka med našimi in turškimi predstražami.
Takoj se je razvil bataljon v dolgo bojno črto in se pričel pomikati v hitrem teku proti desni strani onega mesta, kjer se je pravkar jel razvijati boj.
Hiteli smo čez kamenje, grmovje in trnje, ter se vstavili za hip ob robu ravnine, ki se razteza ob reki Bojani do morja na jugu in grebenov Črnega vrha na vzhodu.
Vsa nedogledna ravan je bila preplavljena, le posamezna drevesa, grmičevje in žive meje so gledale iz vode.
»Naprej, mladci! Treba je, da pregazimo močvaro in zgrabimo neprijatelja od strani.« je zaklical kapitan.
Mož za možem se je jel pogrezati v vodo. Čez gležnje smo se udirali v namočeno in zrahljano zemljo, do pasu nam je segala voda.
Vedno silneje je divjal boj na severu ob naši levi strani. Med pretrgane poke pušk se je vmešavalo grmenje topov in drdranje mitraljez.
»Hitimo, sokoli, da ne pridemo prepozno!«
Molče smo prigazili v velikem polkrogu do grmičevja, ki se je raztezalo po močvičju prav do onih gričev na severu, kjer je bilo slišati bojni trušč. Pri tem grmičevju smo za-
vili proti severu, skrbno skrivajoč se za vsako vejo, da ne bi sovražnik prezgodaj opazil našega prihoda. (Dalje prihodftjift)
Štajersko.
Osebne vesti. Imenovan Je za računskega poročnika v rezervi g. J. Vengušt, poštni asistent v Selzt-halu. — I z S r e d i š č a. Tu se je poročil c. kr. vinarski pristav Ignac Kos z gdč. Tiliko Velnarjevo iz Obri-ža. — Iz Ponkve ob J. ž. Poročil se je g, Martin Zdolšek, veleposestnik na Okrogu, z gdč. Maliko Vreč-kovo iz St. Jurja ob J. ž. — Umrl je v Knittelfeldu dež. posl. Emil Kunz. Zastopal je mestno skupino Juden-burg - Knittelfeld. — Poročil se* je g. Alojz ligo, posestnik na Fali pri Mariboru z gdč. Pepico Kuretovo iz Selnice ob Dravi.
Celje. Dr. Benkovičeva brošura o Slovencih v štajerskem deželnem zboru nosi popolnoma pečat ženijal-nosti svojega avtorja. Klerikalci pravijo, da sta Trglav ali Gostlnčar proti njemu pravcata ženija, vendar ga to dejstvo ni ustrašilo, da se je z dotično knjižico, kakor se je sam hvalil, cela 3 leta trudil, na občo škodo spodnještajerskih Slovencev. Dobro orožje v rokah nevedneža lahko veliko nesrečo povzroči in tako se bo tudi tukaj zgodilo. Sicer pa Benkovič ne more zato, da je vsled dopustov moral zbiranje številk in korekturo prepustiti bolj zmožnemu svojemu stenografu. Dejstvo je in ostane, da naša sedanja politika v rokah teh mož ne pelje navzgor, ampak navzdol. In dobro znamenje je še, da se poprej tako navdušenje za svoje poslance med ljudstvom polega in raste nezadovoljnost na deželi. Prihaja namreč spoznanje, da velikim obljubam ne sledi drugega kakor neuspehi. Farbanje na shodih jim ne bo dolgo pomagalo, s tem si ne bodo dolgo več lajšali težke vesti, če je sploh kaj imajo.
Ostra graja drž. posl. dr. Benko viču. G. dr. Benkovič nima kot politik posebne sreče. Prisiljena reč pač nikjer ni prava. Ako bi bil g. dr. Benkovič ostal kot dober narodnjak pri svojem odvetniškem poslu in se ne bi silil v javno življenje kot »prepričan« klerikalec, bi še ga utegnil kdo v časti imeti. Pa g. dr. Benkovič je hrepenel po lovorikah, ki so rade nedosegljive. In hodil je kot klerikalen politik že po dovolj trnjevih potih: poleg zaničevanja narodne javnosti se ga je že opletal pasji bič. Ker mu je g. dr. Kukovec dokazal v Župelev-cu, da je s svojo ponesrečeno brošuro zavozil, je sedaj hud na njega in mu razžaljeno očita, da je — nem-škutar! Kdor g. dr. Benkoviču dokaže, da je Slovencem škodo naredil, je — nemškutar! Taka logika je dobra k večjemu za farovže, napram ljudem pa, ki sami tudi kaj mislijo, nič ne zaleže. Čemu to psovanje po »Slovencu«, g. dr. Benkovič? Psovke so vedno najslabši argumenti, dasi imajo to dobro stran, da kažejo slabo vest in »zeleno jezo«, kar nasprotnika le spravlja v dobro voljo. In če se že dr. Benkovič toliko bavi z župelevskim shodom, zakaj ne trdi tudi, da so mu tam njegovi volllci po neopravičenem izrekli ostro grajo, ker nI za sotelsko železnico ničesar poštenega storil? Saj ga menda ni tako zelo izčrpal študij deželnega proračuna, da bi se ne spominjal tudi državnozborskih volilcev in njihovih nujnih zahtev? Taka graja na javnem shodu je huda in poniževalna reč, g. dr. Benkovič — in splača se bolj na njo odgovarjat: in se zagovarjati kakor po »Slovencu« dr. Kukovca za — nemškutarja psovati. Če pa se končno g. dr. Benkoviču zdi, da ga je dr. Kuovec na župelevskem shodu malo prehudo zafrknil. pa naj ne zliva svoje slabe volje poleg dr. Kukovca na celo Narodno stranko; mi v resnici ne moremo dr. Kukovcu predpisovati sodbo o dr. Benkoviče-vih političnih in zasebnih talentih.
Iz Celja. (R a z n o.) Tečaj za obvezovanje ranjencev in prvo pomoč pri nezgodah, ki sta ga vodila dr. A. S c h w a b in dr. Janko S e r -n e c , se je te dni končal. Udeleževalo se ga je lepo število slovenskih gospa in gospodičen, ki so bile s predavateljema zelo zadovoljne. — V mestu je v ponedeljek, 27. januarja nagloma umrla hišna posestnica gospa KandušerJ va, rodom Žal-čanka, v Gaberju pa cinkarniški inženir g. Petirek, rodom Čeh. — Priprave za nedeljsko sokolsko maska-rado so v polnem teku. Svirala bo narodna godba na lok. Zabave bo mnogo in je želeti obilne udeležbe vr mesta in okolice. — Na pustni torek priredi Narodna čitalnica v društvenih prostorih družinski večer. — Zadruga »Rinka« ima v nedeljo dne 9. februarja ob 10. dopoldne v posojil-niški posvetovalnici svoj občni zbor, na čegar -dnevnem redu Je tudi pre-memba Dravil.
Iz Celje. Ob prihodnjih deželno-zborskih volitvah bo treba klerikalcem reševati marsikatero kočljivo osebno vprašanje. Javna tajnost Je,
da se cede dr. Verstovšku sline po deželnem odborništvu; to je alfa in ornega njegovega verskega prepričanja. Med tem ko se sedanji g. deželni odbornik R o b i č trudi okrog namestnika in nemških nacijonalcev, da bi vsaj deloma izvozil KoroŠec-Benkovičevo otroško deželnozbor-sko politiko — kar ni posebno prijeten in hvaležen posel — se sušijo iz Ljubljane govorice, da se tam okoli dr. Verstovšek priduša: »Ko bi le že ta stari vrag šel!« To ne bi bilo od Verstovška niti dostojno, niti idealno; ali ljudje, ki take storije pripovedujejo, trde, da so bili že večkrat v Verstovškovi družbi. Nadalje se je zameril dr. Korošcu dež. poslanec Meško in zato bo moral prejkotne iti; za namestnika mu je določen tisti BrenčiČ, ki ga bo štajerska dežela sicer dobro rabila; saj je v državnem zboru predlagal, naj se natisne za par sto milijonov novih bankovcev, kar ne stane nič drugega kot izdatke za papir in delavce. Ta bo štajerske deželne finance še temeljito saniral ko dr. Benkovič s svojimi brošurami, če se bo posrečilo odriniti Robiča in Meška, kaj bo pa z dr. Jankovičem? Tudi ta je nezadovoljen in prijatelji Kozjani nam pripovedujejo, da zabavlja na Koroščevo politiko, da vse brni. Za dr. Korošca ni baš tolažilno, da so začeli stebri njegove »ponosne stranke« tako hitro pokati. Je že hudič na Štajerskem: Korit ni toliko kot na Kranjskem in ni čuda, da se je začelo živahno suvanje in odrivanje med koritarskimi kandidati.
Iz Slovenske Bistrice nam poročajo: Te dni se je vršila pred upravnim sodiščem obravnava o pritožbi g. Ignacija Založnika, sedaj v Celju, proti ukrepom štajerske na-mestnije v zadevi naših občinskih volitev. Prvikrat so se vršile te volitve aprila meseca 1909; na pritožbo g. Založnika je bila potem od štajerske namestnije volitev 5 odbornikov in 3 namestnikov v 3. volilnem razredu razveljavljena in novembra 1910. so se vršile nove volitve, proti katerim se je g. Založnik zopet pritožil in sicer zategadelj, ker 'i več volilcev, ki niso v Slov. Bistrici, volilo po pooblaščencih, ki niso oskrbniki njihovih posestev in da je dalje volik tudi več žensk po nepostavnih po oblaŠčencih. Upravno sodišče se je pridružilo razsodbi štaj. namestnije glede omenjenih moških volilcev, češ, da se lahko da pooblastilo za volitve tudi osebam, ki niso oskrbniki njihovih posestev, razsodilo pa je glede ene od ženskih volilk, da se z njenim pooblastilom ni postavno volilo, kakor je trdila graška namestni-ja. V tej točki je torej upravno sodišče pritožbi g. Založnika ugodilo.
Triglavanski ples v Mariboru. 1. februarja se bo zbralo zvečer v mariborskem »Narodnem domu« obilo narodnega občinstva iz Štajerske in iz drugih slovenskih dežel na velikem triglavanskem plesu. Upamo, da ne bomo pogrešali nobenega in bomo večer preživeli v svečanost-nem veselju! Preskrbljeno je za vse Kar najtočnejše — zato ne zamudite tega edinega plesa v Mariboru! Slavne starejŠine prosimo, da pridejo s triglavanskim trakom, da bomo skupno povzdignili dijaški značaj prireditve. Vrle, ljubeznive Mariborčanke pripravljajo izboren bufet za okrepilo in kavarno. Vojaška godba bosanskega pešpolka iz Gradca pa nam bo igrala k plesu. Predprodaja vstopnic je v petek in soboto popoldne od 5.—7. v gledališki blagajni v »Narodnem domu« v Mariboru.
Občni zbor »Starejšinske zveze« bivših rednih članov akad. tehn. društva »Triglava« se vrši 1. februarja 1913 ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih »Narodnega doma« v Mariboru s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Ob polu 4. odbo-rova seja istotam.
Drobne novice. Iz Maribora. V soboto je bilo pred okrožnim sodiščem troje obravnav zaradi kri-de. Trgovec Hans Pucher iz Maribora je bil obsojen na teden dni zapora; prezadolžen je bil za 47.000 K. Krojač in agent Robert Wressnig iz Maribora je bil obsojen na 10 dni zapora; prezadolžen je bil za 45.000 K. Trgovec Janez Sinkovič iz Rač je dobil 3 dni zapora; prezadolžen je bil za 2000 K. — Štajerski deželni odbor razpisuje za kopališči Rogaško Slatino in Dobrno 180 prostih, oziroma cenejših mest, ki se lahko porabijo pred in po glavni sezoni. — Iz Celja. Okrožno sodišče je obsodilo dva hrvaška potepuha iz Zagreba, ki sta hodila novembra meseca po laškem okraju in beračila kot »iz Zagreba relegirana hrvaška visokošolca« ali kot »visokošolca iz Splita, odkoder morata bežati radi udeležbe pri novemberskih demonstracijah«. Nabrala in nasleparila sta na ta način do 200 K. Dr. Kolška v Laškem trgu sta pa mislila napasti v trenutku, ko Jima Je hotel tudi nekaj iz blagajne dati, vendar je imel dr. K. takoj revolver pri roki in se Je ubranil. Potepuha sta dobila v Celju 5
oziroma 4 mesece ostre ječe. — Za zidanje bolnišnice v Žalcu so obljubili duhovniki starotrške de-kanije pri Slovenjgradcu 1600 K.
Koroško.
O nemški demonstraciji  v Ce*
lovcu pišejo nemški listi strašno lepo in pomirljivo. Sram jih je in za to se skušajo oprati kolikor se pač morejo, toda nič jim ne pomaga, pokazali so kaj znajo in koliko je zaupati njim in celovški policiji. K včerajšnjemu tozadevnemu poročilu pristavljamo še, da so nemški pobalini razbili na hotelu več šip in napravili precejšnjo škodo. Nemci bodo seveda celo zadevo skušali potlačiti. Slovenci ne bomo mirno trpeli, da bi se v mestu pri belem dnevu napadali Slovenci, da bi nemški pobalini pljuvali na naša dekleta in naše žene in zahtevali, da se napravi takim surovostim konec, da se poišče storilce, ki naj se eksemplarično kaznujejo in da vlada ukrene, da dobi mesto boljšo policijo.
Slovenci bodite previdni! Delovanje nemške Siidmarke in nemškega Volksrata na Koroškem je prešlo že v stadij, katerega bi lahko označili z nemško strahovlado na Koroškem po Cuvajevem sistemu. Najeti hujskači teh brezvestnih zvez preže po nemškutarskih in tudi po slovenskih gostilnah po Koroškem, da zalotijo kakega Slovenca, ki v neprevidnosti in nepremišljeno izreče kako prenagljeno besedo o sedajnem mednarodnem in evropskem položaju. Ti nemški provokaterji napravijo iz tega cel roman, cele veleizdajniške afere in tirajo Slovence pred sodišča, kjer se jim pred nemškimi sodniki ne godi posebno dobro. Obtoženci dobe večtedenski zapor, izgubljajo za delj Časa volilno pravico in vse to gre na rovaš slovenskega življa Koroškega, katerega hočejo Nemci bodisi na en ali drug način popolnoma uničiti. Toda vsak pritisk povzroča odpor in gotovo bodo tudi koroški Nemci kmalo čutili, da so postali Slovenci bolj zavedni, da spoznavajo, da so na svoji zemlji sami gospodarji in da jim ni treba poslušati. Še manj pa se bati teh nadutih nemških privandrov-cev, še manj pa nemških poturic
Primorsko.
Tržaški občinski svet. — Selilnl roki v Trstu. — Slovensko šolstvo v Trstu. Pri zadnji seji občinskega sveta tržaškega je vprašal svetnik Črnivec občino, glede svoječasne interpelacije, če misli kaj ukreniti glede izpremembe selilnega roka v Trstu, ki je do sedaj samo enkrat v letu in sicer 24. avgusta. Župan je odgovoril, da je konferenca zastopnikov občine, trg. in obrtne zbornice in vlade sklenila odpovedne in selil-ne roke v letu na 1. januar. 1. april, 1. julij in 1. oktober s 3 mesečnim odpovednim terminom. Treba je, da še vlada potrdi ta sklep. Pri podrobni proračunski razpravi sta bila vspre-jeta brez izprememb predloga glede davkov in glede občinskega premoženja. Živahna debata pa se je razvila glede šolskega vprašanja. Najpreje so zvišali šolsko takso na mestnih srednjih šolah od 30 na 40 K za semester, češ, ker znaša šolnina na državnih šolah tudi 40 K za semester. Pri debati o pododdelku »gimnazije« je izjavil dr. Vilfan, da bodo zastopniki okolice glasovali proti stroškom za srednje šole, ker se Slovenci nikakor ne morejo strinjati s tem, da bi podpirali italijanske šole, v katerih se k večjem slovenski otroci potujčijo. Na podlagi statističnih podatkov je dokazal nato svet. Ferluga, kako mačehovsko skrbi občina za Slovence. Pri debati glede ljudskega šolstva je govoril dr. Vilfan, ki je pred vsem poudarjal in opravičene utemeljeval potrebo slovenske ljudske šole v mestu. Naletel je sicer na velik odpor, toda gotovo je, da se tržaški Lahi ne bodo mogli dolgo upirati ti zahtevi. Zaključil je govornik svoj govor z pomembnimi besedami: »Slovenci smo zdrav, krepak in čvrst narod, in če bi nam bila dana ona sredstva, ki nam jih neupravičeni odrekate, na razpolago za povzdigo naše kulture, bi naš narod hitrih korakov napredoval in se dvignil visoko, ter bi kot tak tvoril dragocen element, ki bi bil v vsakem pogledu na veliko korist občine.
»Lega Nazionale« in sicer podružnica v Trstu je izkazala lansko leto dohodkov 203.745 K 81 v, stroškov 52.978 K 53 v; centrali je poslala podružnica 150.767 K 28 v. — Slovenci spomnite se pri tem naše Ciril-Metodove družbe.
Na zdravje Srbije je pil v Ravnici neki Fran Vončina. Ker Je mož pozabil, ali pa še nikdar vedel ni, da se to ne sme, sedi sedaj v zaporu in čaka primerne kazni.
Eksplozija na parniku »Nesacio-ni nastala, kakor so prvotno misF vsled dinamitnih patron, marveč : nastala eksplozija vsled vnetja a tilenovega plina.
23 štev.
SLOVENSKI N A R O O.
Stran s.
Karmelitanec — vohun. V Višku so aretirali nekega karmeiitanca. ki se Je izdajal za dr. Franca Bernardu-sa in Je obdolžen vohunstva v prid Italije. Do sedaj so dognali, da Je ta možakar neki Bernard Steinmetz iz Nemčije, ki je izvršil v redovniški obleki že veliko lumparij. Ce Je stal ta dozdevni kutar tudi v laški vohunski službi niso mogli dognati.
Železniška zveza Trst - červi-njan - Benetke. V Benetkah se je vršila konferenca zastopnikov železnic in sicer južne železnice, državne železnice, italijanske privatne in državne železnice ter zastopnikov tržaške trgovske in obrtne zbornice in zastopnikov mesta Benetke, ki je razpravljala o zboljšanju železniške zve-re Trst - Červinjan - Benetke. Tozadevne resolucije so poslali prizadetim železniškim upravam in avstrijskim in italijarskim ministrstvom.
Dnevne vesti.
+ Nemci proti ljubljanski obrtni
šoli. Ljubljanska obrtna šola je Nemcem trn v peti, to vemo. Ce bi šlo po
njihovi volji, bi te šole sploh ne otvorili, dasi je mestna občina ljubljanska zgradila za to šolo ogromno, povsem moderno poslopje, ki je stalo nad en milijon kron. Kako so na primer Nemci spletkarili pri vladi in drugo-di proti temu zavodu ter končno srečno dosegli, da se šola ni otvorila ob zr*etku običajnega šolskega leta, kar je bito zavodu seveda v veliko škodo, to tem bolj, ker so se v javnosti in po nemških listih širile vesti, da je sploh veliko vprašanje, ako se bo pričelo s poukom na tej šoli. Povsem umljivo je torej, da šola letos nima toliko učencev, kakor bi jih lahko imela, ako bi se bil pouk na zavodu pričel pravočasno, ali ako bi se bilo vsaj pravočasno javnost obve-
0, kdaj da se pravzaprav šola ntvorl Nemške spletke proti zavodu so torej tudi posredno krive, da po-set te šole ni tak. kakršen bi bil prav eotovo v — normalnih razmerah. In
:daj prihajajo nemški listi, zavijajo vsko oči in pravijo: »Da šola v vsnici ni bila potrebna, to dokazuje ;::a!o število učencev, ki jo obiskuje-Ali ni to lniamija? Nemci so s > ojimi spletkami pri vladi dosegli, ui ob začetku letošnjega šolskega se nihče vedel,   ako bo obrtna >la sploh otvorjena; posledica tega bila, da so se tisti, ki so prvotno k na  eravali   vstopiti v obrtno šolo, pisali v druge šole.   Sedaj pa isti emci, ki so vse to zakrivili, kriče, : je Šola nepotrebna, ker je baje ne biskuje zadostno število učencev! \li je svet že videl večjo hinavščino, akor je ta?! In povrhu je ta šola še narodna trdnjava   prve vrste*. — irazer   Tagblatt«   namreč piše: Ljubljanska državna obrtna šola je i priznanju Slovencev samih narod-i trdnjava prve   vrste, določena, Vemštvo na Kranjskem in Spodnjem ajerskem še dalje potisniti. Kijub u ni vlada Čisto nič pomišljala, v ^akem oziru ugoditi slovenskim ženi, ne da bi se pri tem kakorkoli rala na Nemce.   Vlada   ni samo /zela stroške zgradbe in notranje m ve, marveč tudi nastavlja nepre-f a no slovanske učne   moči,   da se . moteno lahko   širi panslavistični
1. Radi ustanovitve in pospeševa-tega zavoda, ki je najmanj tako
nevaren kakor slovenska pravna fa-1 ul'eta, preko glave Nemcev mora udar končno nemški »Nationaiver-band« temeljito obračunati s sedanjo vlado.« — Tako   torej   — državna brina šela je »narodna trdnjava prve vrste«, poklicana, da uboge Nemce, na katere se baje vlada čisto nič ne ozira. Še bolj iztisniti s Kranjskega in Štajerskega! Pol milijona Slovencev živi na Kranjskem, a nima niti enega čisto slovenskega srednjega zavoda,   18.000 Nemcev pa ima t\ar dve polni gimnaziji in eno realko. Res, ubog; Nemci,   kakšna v nebo-vpijoča krivica se jim godi!   In slo-enska državna obrtna šola, to je že Kek krivice, ki se godi revčkom, iranim našim Nemcem! Pomislite io: obrtna šola naj usposobi tudi ačine Slovence, da si na rodnih iinačih tleh zaslužijo košček bele-kruha, do katerega so imeli do-privilegij samo tuji nemški pri-^andranci. To je vsekakor krivica, ki kriči do neba! Slovenec naj doma Mačani, drvari ali k večjemu še kme-tjje, ali pa  naj   gre s trebuhom za ruhom, Nemec pa je poklican, da v Krajini gospoduje in je kruh beli! Da, iko je! Falot in zločinec tisti, ki meni, da bi končno tudi Slovenec smel dobiti na domačih tleh košček belega hleba! Pika.
- Skrajna brezobzirnost poštnega ravnateljstva v Trstu. Lansko je-
en je izdalo poštno ravnateljstvo jv imenik telefonskih naročnikov v 1'rimorju in na Kranjskem. Ta imenik je kar mrgolel posebno kar se ri-c Ljubljane, tiskovnih napak. Mi smo to konstatirali, dokazali z zgledi ter zahtevali, da poštna uprava vsaj v^bodoč« poskrbi, da bo ta ime-
nik pravilno tiskan. Te dni Je poštno ravnateljstvo izdalo dodatek k imeniku za mesec januarij 1913 Prepričani smo bili, da se je poštna uprava ozirala na našo upravičeno kritiko, ter poskrbela za pravilen natlsk, kai bi bilo pravzaprav samo ob sebi umljivo. Toda pri nas je že tako, da oblasti prav potem nalašč in trdovratno vztrajajo pri svojih kozJari-jah, ako jih je kdo nanje opozoril in zahteval njih odpravo. Od teh vzglednih oblasti, ki so menda sploh samo avstrijska specijaliteta, se seveda tudi poštno In brzojavno ravnateljstvo v Trstu ne sme razločevati. Zato je izdalo tudi ta dodatek z istimi napakami, ki smo jih svoječa-sno bičali. V seznamku za Ljubljano čitamo: Deželni mesto deželni, tegr mesto trg, Šiška mesto Šiška, Hitzi mesto Hitzl, Drltich mesti Ditrich, presedništvo mesto predsedništvo, zdelovanje mesto izdelovanje trag mesto trg, v steklenicak mesto v steklenicah, vinotoc mesto vinotoč, žganje mesto žganje itd. Takšne in enake škandalozne napake bi seveda izostale, ako bi poštno ravnateljstvo samo s prstom ganilo. Treba bi bilo dati imenik v tisk samo tiskarni, ki ima slovenskega jezika vešče stavce. Ako pa morda v vsem Trstu ni tiskarne, ki bi imela slovenščine vešče tipografe, kar je popolnoma izključeno, bi pa poštno ravnateljstvo vsaj poskrbelo za sposobnega slovenskega korektorja. Za ta posel sposobnih moči pa je v Trstu vendar v izobilju, saj ima ravnateljstvo na razpolago cel'o vrsto slovenskih uradnikov, ki bi potrebno korekturo brez velikega truda in posebnih tež-koč pač kaj lahko opravili. Seveda poštno ravnateljstvo si pač misli, da je za Slovence vse dobro in da je od njih celo drzno, ako zahtevajo, da sc njihovega jezika ne pači. Toda Slovenci smo sicer idealno pohlevne duše, semtertja pa nam vendar vzkipl kri, da se odločimo h kakemu energičnemu dejanju. Zato smo mnenja, da bomo končno tudi pri poštni upravi dosegli, ako ne zlepa, pa zgrda, da se nas ne bo več namenoma in nalašč briskiralo!
+ Kje  Je   »državna« oblast?
»Slovenec«, glasilo vseh »pravičnih« in »usmiljenih« ljudi že nekaj dni toči krvave solze in kliče na pomoč »državno« oblast, da stori konec nasil-stvu, ki ga uganja nad stavkujočimi delavci vevška papirnica. — Resnično je, da je naravnost vnebovpijoč »škandal« za moderno državo, če trpi v svojem okrilju tako nasilstvo. Vendar če vpoštevamo dejstvo, da je vevška papirnica zasebno podjetje, ki lahko dela in razpolaga s svojim imetjem kakor se ji zdi in če slednjič vpoštevamo, da je bile ono delo-žiranje le nekaka kazen za delavce, ki nočejo delati, če tudi je vzrok slaba plača — vendar ta vevški škandal ne odehta niti od daleč škandala, ki ga počenja deželni odbor napram učiteljstvu, oni isti deželni odbor, kjer sede ljudje, katerih glasilo je ravno »Slovenec«. — In nasilstvo, katero uganja deželni odbor nad slovenskim učiteljstvom, je tem škan-daloznejše, ker deželni odbor razda-va tuj, njemu le zaupani denar na tak način, da bi morala vlada že davno, davno poseči vnes. Kako se postopa z znanimi 25% dokladami. — Uverjeni smo, da je učiteljstvo na Kranjskem v primeri z vevškimi delavci plačano vetfko slabše, a da bi sedaj razdelil pravični deželni odbor znane 25% doklade, brez razlike tako, kakor so namenjene, dobivajo te doklade notorične lenobe, ljudje, ki imajo vsega dovolj, a vestno, pridno in delavno učiteljstvo se pusti stradati. — Ne vemo, kako bi pričel postopati naš slavni dežlni odbor in v njegovi zvezi se nahajajoči »Slovenec«, ko bi stopiib slovensko učiteljstvo z ozirom na to kruto postopanje, z ozirom na škandalozno plačo — v stavko. Prepričani smo, da bi dal deželni odbor napraviti v vseh onih vaseh, kjer deluje napredno učiteljstvo, vešala, kjer bi obešali razni župniki in kaplani sestradano učiteljstvo. — Tudi mi kličemo: državna oblast, kje si?
+ Učiteljstvu v album. V nekem kraju na Dolenjskem je prišel nad-učitelj na sled slepariji, katero je zagrešil krajni šolski predsednik. Pozabil je kar enostavno par stotakov vpisati med letne dohodke v korist svojega, a v škodo žepa šofeke občine. Ker je šolski voditelj pri letnem računskem zaključku energično zahteval, da se ta »računska pomota« popravi, so pa storili ti brumni šolski očetje nekaj originalnega. Sklicali so sejo brez sitnega šolskega kontrolorja ter sklenili, prositi deželni šolski svet, da se učitelja n»dl surovega obnašanja pri sejah krajnega šolskega sveta — premesti! Sejni zapisnik Je žegnani predsednik prinesel že k seji, treba je bilo samo podpisati. To je nehotična nadutost, nesramnost prve vrste. Ce prizadeta šolska oblast v kratkem ne naredi reda, pridemo z natančnejšimi pojasnili. Zares prijetno biti kranjski učitelj!
+ Neverjetna vest se Je te dni
raznesla po Idriji, da namerava na-učnr uprava premestiti idrijsko državno realko v Ljubljano. Vest Je umevno povzročila v Idriji veliko vznemirjenje med prebivalstvom. — Povsod se je govorilo le o tem in iz-praševalo vsevprek, koliko je na tej vesti resnice, ki če bi se uresničila, bi značila najhujši udarec za mesto Idrijo, ki jo more zadeti. Vest, ki po našem mnenju ne more biti resnična, je nastala najbrže iz tega, da se zahteva v Ljubljani slovenska realka in ker vlada ni pripravljena, ustanoviti novega slovenskega srednješolskega zavoda v Ljubljani, bi se enostavno idrijska realka premestila v Ljubljano. Kakor zveni ta vest neverjetno za Idrijo, je vendar treba biti idrijskemu prebivalstvu pazljivemu, da se mu ne odvzame zavoda, ki je zanj žrtvovalo ogromne vsote. Namera vlade vendar ne more biti, oropati idrijsko mesto dobrote srednješolskega zavoda.saj vendar Idrija žrtvuje državi toliko, kakor nobeno drugo mesto na Kranjskem. Tudi ne more Idrija sprejeti nikakega drugega nadomestila za realko, ker edina ta ustreza potrevam idrijskega mesta. Upamo pa tudi, da bodo slovenski zastopniki v parlamentu znali pridobiti Ljubljani slovensko realko, ne da bi bilo treba žrtvovati idrijsko.
+ Iz justične službo. Sodnik dr. Pavel Pavel Skaberne je premeščen iz Litije v Ljubljano, za Litijo pa je imenovan za sodnika dr. Fran Kotnik.
— Gospodinjska šola v Mladiki. Letošnji prvi petmesečni gospodinjski tečaj se konča s koncem februarja t. 1. Drugi tečaj se pa prične takoj s prvim marcijem t. 1. V ta tečaj se sprejeme 12 gojenk, izjemoma tudi več. Gojenke stanujejo lahko v internatu, kjer so pod dobrim nadzorstvom in kjer imajo vso oskrbo, ali pa tudi stanujejo izven internata. In-ternistke plačujejo za vso oskrbo s šolnino za gospodinjski in kuharski pouk ter za belo šivanje mesečno 100 kron. Eksternistinje pa plačujejo za gospodinjski in kuharski pouk, za belo šivanje in za opoldansko hrano mesečno 45 K. One gojenke pa, ki bi opoldanske hrane ne imele v internatu, plačujejo za ves teoretični in praktični pouk mesečno 20 K. — Poučuje se: Praktično kuhanje, preproste in fine meščanske hrane: gospodinjsko knjigovodstvo s kalkulacijami: hranoslovje; gospodinjstvo; zdravo-slovje: (ta predmet poučuje praktičen zdravnik): serviranje; belo šivanje: likanje. Priglasiti se je vodstvu »Mladike« v Ljubljani, Šubičeva ulica, št. 9. do 20. februarja t. 1.
— Po ljubljanskih ulicah hodi že mesece človek, ki je vreden vsega usmiljenja, zmešalo se mu je in zdaj tava od jutra do večera okrog brez cilja. Zadnji čas je že čisto v znamenju razpada, kar se vidi po njegovem obnašanju in zunanjosti. Svoječasno je bilo že opozorilo v listih, naj bi tega nesrečnika spravil] v kak internat, toda vse zastonj. Dasi je mož tak, da ljudje, ki ga srečavajo opoldne, ne morejo zaradi njega kosila zavživati, vendar ni nobenega mero-dajnega človeka, ki bi napravil temu konec. Kaj si mislijo tulci, ki prihajajo v naše mesto, pa vidijo na cesti reveža, opravljenega v raztrgano tanko obleko, da je ves premrt. iz ust in nosa se mu vleče ostudna slina in druee Še gnjusneiše tekočine, ki mu ostajajo po neobriti bradi, pri tem pa začne nesrečnež razgrajati ves div j*! zdaj na^ tramvajem, zdaj nad liud-mi! Gospoda, ki imate povsod oblast, posezite še tu vmes! Spravite teg; reveža z ljubljanskih ulic zaradi njega samega,7aradi ugleda našega mesta in zaradj sto in sto Hudi, ki ga srečavaio. Škandal bi bilo za Ljubljano, ako bi se trpelo še nadalje kaj takega.
— Predpustne šeme iz nemško-klerikalnega tabora pošiljajo te dni raznim ljublanskim tvrdkam dopisnice s stedečim besedilom: »Ein altes Gebet: Ach Gott! Ich bitte dich die Menschheit zu segnen, halte uns fern von allen Bosen und \vir sollen mit dir in aller Ewigkeit sein. Amen. Dies musst du 9 Tage bet~n und 9 Bekanten senden. Wenn du dies be-folgst, so erlebst du am 9. Tage eine grosse Freude, wenn du dies nicht befolgst, so stehst dir ein grosses Un-giiick zu.« — Take molitvice in grožnje so res samo za predpust!
— Tolmačenje angleškega jezika pri ljubljanskih sodiščih. C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu je zasebno učiteljico gdč. Olgo Nadenicz-k o v o v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10, nastavilo za stalno zapriseženega tolmača angleškega jezika pri sodiščih v LJubljani.
— Umrl Je v LJubljani bivši trgovec gosp. Josip Tribuč star., oče gosp. tvorničarja Tribuča na Glincah. P. v m.!
— Umrla Je danes zjutraj v Ljubljani na Poljanski cesti posestnica in mesarica ga. Alojzija Zaje. P. v m.!
Pi omemba posesti. Lepo aron-dirano posestvo g. Zege v Kandiji pri Novem mestu Je kupil  gosp. Josip
Windischer, posestnik, mesar in gostilničar v Kandiji, za 20.000 K. Da je ostalo to lepo posestvo v zanesljivih domačih sBovenskih rokah, se imamo zahvaliti zavednosti gospoda VVindischerja.
Izplačila pokojnin potom poštne hranilnice je uvedla uprava Južne železnice, kar pomenja vsekakor napredek. Odpadejo namreč potrdila župnih uradov, da je upravičenec še živ, oziroma da je upravičenka še vdova. Dosedaj so se morala vpoši-ljati taka potrdila vsak mesec in jih je moral izdati župni urad; od sedaj naprej se bodo zahtevala taka potrdila le enkrat na leto in se jih bo lahko dobilo an* pri župnem uradu, ah pa pri županstvu. S tem je marsikomu zelo ustreženo, ker mu ne bo treba poslušati vsak mesec enkrat grobosti, ki so jih stresali ob takih prilikah župniki in kaplani.
Pomiloščen morilec, ^ri zadnjem lanskem porotnem zasedanju okrožne sodnije v Novem mestu je bil obsojen na vešala Maks Eriiardt, doma iz Zgornjega Štajerskega, ker je umoril in oropal dne 24. junija 1912 neko okoli 80 let staro ženo. Z^aj ga je pa cesar pomilostil in najvišji sodni kot kasacijski dvor ga je obsodtf na 20 let ječe, poostrene vsako leto dne 24. junija s temnico in trdim ležiščem.
Nesreča v novomeškem predoru belokranjske železnice. Kakor smo že poročali, so sicer prenehali z delom pri zgradbi belokranjske železnice čez zimo, v predoru pa nadaljujejo z delom vso zimo. Dne 23. januarja t. 1. so zavrtali v predoru več strelov, izmed katerih se eden ni užgal, ampak se je zatajil. (Beiokranjci imajo namreč za nemško besedo »Ver-sager« lep domaČ izraz: pravijo, da se Je stre! zatajil). Jure Kokolj, čegai naloga je, nadzorovati razstreljeva-nje, je pozabil vzeti iz zavrtane luknje zatajen dinamit, naboj. Ko je prišla na delo nočna partija delavcev in ni nič vedela, da se je zatajil Čez drm kak strel, je vrtala na istem mestu v kamenje Zadeli so na zatajen naboj, ki se je vneL Nastala eksplozija je zdatno poškodovala dva delavca po obrazu, rokah in životu, tako da so ju morali prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Vojake so se Šli. Svet dan je bil ravno pred enim mesecem. Vse je vrelo k maši na Bučko. Nekaterniki so se vračali takoj po maši domov, drugi so čakali v gostilni na litanije, na katere so pa potem pri čaši vina pozabili. Iz cerkve sta se vračala ta dan popoldne Martin Rupar z Lojzetom Robekom in Jožetom Tičarjem. Kramljaje prid jo do nekega gozda in zavijejo, nič hudega sluteč, vanj. Nenadoma pa pridrvi nadnje kakih dvanajst fantov kakor Indijancev trop. Imeli so v rokah revolverje in so streljali na prej omenjene tri možake. Vrvenje je postalo splošno: nekaj od te in -one stranke jih je zbežalo, drugi so streljali in se gnetli, da je bilo strah. Med bežečimi je bil tudi Jože Gros, ki ga je zadela iz daljave kakih 30 korakov krogla iz revolverja, pa mu ni storila zalega, ker je obtičala pod podvleko. Glavni krivci te na sveti dan vršivše se svete vojske v mirnem času so bili Martin Tičar, Matevž in Ive Pungaršič iz Bučke. Preiskava se bo sicer vršila, toda ne pred vojaškim sodiščem.
Ogenj v cirkuškem vozu. V Pod-turnu pri Toplicah na Dolenjskem je delal neki imetnik cirkusa konkurenco topliškima cirkusarjema župniku in kaplanu. Dne 16. januarja se je hotel preseliti v Toplice ta imetnik cirkusa in kin matografa po imenu Henrik Hofer. Pospravi? je v svoj veliki voz vse, kar je imel, in naprosil posestnika Avguština iz Podturna, da bi zapeljal cirkuški voz čez klanec iz Podturna v Toplice. Med vožnjo .so ostali v vozu Hoferjeva žena po imenu Olga s sedmimi otroci. V vozu pa je bila med vožnjo čisto po nepotrebnem tudi peč zakurjena. — Proti vrhu klanca sta se začela plašiti konja, zdirjala sta po cesti, zavila v jarek in preobrnila voz. En mali otrok je prišef pod zakurjeno peč, ki se je prevrnila, ko se je vlegel voz po dolgem v cestni jarek..Iz peči je padlo živo oglje na obleko, ki je začela tleti in goreti. Če bi ne bil naglo priskočil na pomoč Henrik Hofer, ki je šel peš zadaj za vozom, bi se bili otroci opekli in podušili. — Pravijo, da je prišla cenit poškodovani voz sodna komisija iz Novega mesta in da je moral brojiti voznik Hoferju lepe novce.
Kinematograf »Ideal«. »Mladost in norost«, krasna veseloigra s slo-večo umetnico Asto Nielsen, predvaja se samo še danes in jutri pri večernih predstavah in je kakor je bilo že v naprej pričakovati, pri včerajšnjih predstavah kar najbolje zadovoljila gledalce. Učinek te krasne veseloigre pri napeto pozornost vzbujajočem dejanju, krasni komiki in lepi sceneriji ne more izostati med gledalci in vsakdo, ki si ogleda te krasne humoristike polno igro, bo zadovoljen zapustil kinematograf v svesti
si, da se je izborno zabaval. — Tudi ostale slike sporeda so prvovrstne.
Zgodnji cvet. Neki obrtnik v Krakovskem predmestju ima 91etne-ga sinčka, ki krade, kakor sraka in mu na noben način ne morejo izbiti te razvade. 2e lansko leto je ukradel v stanovanju nekega uradnika na južnem kolodvoru žepno uro. Pozneje je odnesel v hiši, kjer stanuje, iz kleti mnogo perila. Najbolj je pa pokazal svojo spretnost s tem, da je krade! pri nekem starinarju stole ter jih prodajal najbližnjemu starinarjevemu sosedu. Ko ga je pred kratkem oče poslal na kolodvor, je ukradel zaboj-ček lovskih patron, po številu 1000, izmed katerih je 8 izpraznil, največ jih je pa vrgel na Emonski cesti v kanal, 80 jih je pa zakopal na Mirji v sneg, katere je policija še dobila na-zdl Dečko si upa že sedaj včasih po cele noči izostajati zunaj in se potepati bogsigavedi kje. Je pač š^ mno ^o pričakovati od njega.
Nagla smrt. Včeraj je prišel v Ljubljano posestnik Anton Zupan iz Zapog pri Bledu. Mož je imel opraviti pri sodišču. V gostilni pri Figov-ju mu je nenadoma prišlo slabo in se je od tam odpeljal z izvoščekom v deželno bolnico, kjer je kmalu potem umrl.
Znova tatvina v izložbenem oknu. Snoči je trgovec gosp. Jožet Petkosig na Starem trgu št. 4 opazil, da v veži iz nahajajočega zaklenjenega iztožbenega okna manjka 6 parov volnenih moških nogavic, vrednih 15 K. Tat je spodaj vpognil pri izložbi okvir in nogavice z neko rečjo skozi odprtino izvlekel ven.
Samomor vojaka. Včeraj se je v domobranski vojašnici s službeno puško ustreiil prostak Tau in bil takoj mrtev. Nesrečnež se je v sobo zaklenil in vrata zabarikadiral s sobno opravo, potem pa izvršil samomor. Prepeljali so ga v garnizijsko mrtvašnico. Vzrok samomora je neznan. Kakor Čujemo, je Tau isti vojak, ki je lansko leto v Šiški z bodalom zabodel nekega civilista.
Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo na južni kolodvor iz Amerike 25 Bolgarov. V Ameriko se je pa peljalo 43 Slovencev in 12 Hrvatov.
Izgubila je delavka v tobačni tovarni Pavlina Štirnova rjavo, usnja-to ročno torbico, v kateri je imela čez 6 K denarja in dva ključa. — Nek gospod je izgubil dolgo, zlato verižico, ki je imela za obesek angelsko glavo z napisom: »Gott schiitze Dich«. — Kuharica Marija Pišlan je našla denarnico z malo vsoto denarja.
Rarodna obrsnibo.
V trnovski župni cerkvi v Ljubljani sta bili dne 27. januarja dve poroki, in sicer gosp. knjigovodje Rudolfa Bunca z gdč. Marijo Bizjakovc, in g. avtovodje Fr. Cerarja z gdč. Heleno Bizjakovo. Od vsake dvojice je dobila družba dar 15 K. Iz takih porok si more obetati naš narod plemenitih otrok, ki bodo posnemali roditelje svoje in po njihovem srcu in umu pospeševali blagor svojega naroda.
V veseli družbi pri Lavričevih v Novi vasi se je nabralo za Ciril-Metodovo družbo 26 K 77 vin.
Ciril - Metodova podružnica v Kobaridu je poslala 5 K iz poravnave g. U. ca. g. M.
Ciril - Metodova podružnica v^ Mirnu pri Gorici je priredila dne 18. januarja »cvetlični večer«, kateri je donesel Ciril - Metodovi družbi lep gmoten dobiček 137 K 09 vin. Od te vsote je prebitka 110 K, 27 K 09 vin. pa so nabrali gg. JoŠko Beltram, Do-ro Faganeh' iz Mirna in Filip Pahor iz Vrtojbe. Hvala nabiralcem in darovalcem !
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Litiji je poslala glavni družbi v Ljubljani 21 K 30 vin., kateri znesek so zložile v Litiji prijateljice in znanke rajne gospe Marije Jeretin v Gradcu pri Litiji, mesto venca na nje krsto.
Družba sv. Cirila in Metoda Je
prejela za stanjol in svinčene zama-ške 23 K 84 vin. Lepa vsota to. Prosimo, da se nabira to blago po celi domovini. Saj je vendar škoda, proč metati to, za kar se dobi denar, s katerim družba prekoristno razpolaga za blagobit našega naroda.
Vzorne Ciril - Metodove podružnice. Zadnjič smo pohvalili Ciril-Metodove podružnice, ki so lansko * leto s prispevki napredovale. Izmed pohvaljenih sta naknadno še poslali za leto 1912 podružnica v Cerknici 106 K, moška podružnica za Ilirsko Bistrico - Trnovo 114 K 12 vin., tako da je napredovala za 291 K 12 vin., ter zavzema 9. mesto med vzornimi podružnicami, a podružnica v Cerknici je še doposlala 106 K, da Je napredovala za 232 K, ter ima 10. mesto med najuiarljivejšimi podružnicami. Naj bi se za tekoče leto pričelo takoj v začetku leta plemenito tekmovanje za prvenstvo!
Fposveto.
Iz gledališke pisarne.   Jutri, v
četrtek za par-abonente Offenbacho-va burleskna opereta »Orpheus v podzemlju«. Obilni poset in burni smeh občinstva priča, kako se ta veseli umotvor ni še prav nič postaral in da čara slušalce in gledalce z isto neodoljivo silo, kakor ob času svojega nastanka. V soboto, 1. februarja francoska veseloigra »Mala Čokoladarica« v režiji g. Fišerja, za par-abonente. V nedeljo popoldne (izven abonmaja, za lože par) Reisova opera »Naskok na mlin«, zvečer »Mala čokoladarica« za nepar.
Telefonska in brzojavna poročila.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 29. januarja. V današnji *eji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o epidemijskem zakonu. Stališče vlade glede tega zakonskega načrta je utemeljeval minister notranjih del, baron H e i n o l d. V debato je posegel poslanec šubert. Med njegovim govorom je prišlo do hrupnega prizora. Ko je namreč vstopil v zbornico ministrski predsednik grof Sttirgkh, so ga maloruski poslanci pozdravili s huronskim kričanjem in silnim žvižganjem. Žvižganje so spremljali s činelami. Hrup je trajal par minut. Po govorih poslancev Šuberta in Stanekaje bila debata zaključena. Za glavnega govornika je bil izvoljen socijalni demokrat dr. Schacherl.
Po seji se je sestal senijorski konvent. ki je sklenit, naj se jutri vrši še ena plenarna seja, potem pa se naj plenarne seje ustavijo do 10. februarja, V tem času naj zboruje finančni odsek in konča svoje delo. Iz   narodno-gospodarskega odseka.
Dunaj, 29. januarja. V današnji seji narcdno-gospodarskega odseka je bil resumiran sklep, naj se odloži razprava o centralni zadružni blagajni za 4 tedne. Ta predlog je stavil poslanec dr. Licht. Proti reasumira-nju je v imenu Čehov protestiral poslanec C h o c. Lichtov predlog je bi! sprejet z 19 glasovi. Češki poslanci izjavljajo, da bodo v prihodnji seji predlagali reasumiranje Lichtovega predloga.
Dunajski mestni svet.
Dunaj, 29. januarja. Kakor se fzve iz krogov dunajskih občinskih svetovalcev, bo v kratkem krščan-sko-socijalni klub predlagal, da naj se število mestnih svetnikov pomnoži za 12. Do sedaj obstoja mestni svet iz župana in 27 mestnih svetnikov, ki so vsi pristaši krščansko-socijalne stranke. Opozicija v občinskem svetu se je opetovano pritoževala, da nima kontrole v mestnem svetu in je opetovano zahtevala, da dobe člani opozicije primerno zastopstvo v mastnem svetu. To naj se zgodi se-dai na ta način, da dobe od novih 12 mandatov liberalci 3. socijalni demokrati 3, diviaki 3 in krščanski socijal-ci tudi 3. Krščanski socijalci bodo imeli tedaj tudi še nadalje veliko večino v mestnem svetu. Razpor med češkim cesarskim namestnikom   In   Justičnlm ministrom.
Praga, 29. januarja. »Češke Slovo poroča, da ic elaborat o jezikovnem vprašanju izdelan, da pa za Če-Jie ni sprejemljiv. Vršil se je ministrski svet. Ki se je bavi1 z jezikovnim vprašanjem. V tem ministrskem svetu je prišlo med justičnim ministrom dr. Hochenburgerjem in namestnikom, Knezom Thunom, do ostre kontroverze. V parlamentarnih krogih zatrjuieio, da je rešitev mogoča le, če odstopi ari knez Thun ali dr. Ho-chenburgcr. eventualno bi moral tudi ministrski predsednik izvajati konsekvence.
Dunajska eksportna akademija.
Dunaj, 29. januarja. Trgovinski minister dr. Schuster je izjavil odposlanstvu, ki je prišlo intervenirat v zadevi dunaiske eksportne akademi-ve in stavkuiočih diiakov, da obsoja stavko, da pa bo kljub temu delal na to. da stavka dijakom ne bo škodovala. Zlasti se štipendije ne bodo odtegnile. Kar sc tiče preustrojitve eksportne akademije v visoko šolo, taki preustrojitvi ne nasprotuje. Morda bo mogoče izraziti v razporedbi ur, da stoii akademija v vrsti visokih šol. Vsekakor pa mora ostati akademija še nadalje podrejena trgovinskemu ministrstvu. V kratkem se ogradi tudi posebno poslopje. Beda češkega učitelistva.
Praga, 29. januarja. Poročali smo že, da je sklenil okrajni zastop v Ustih dati učiteljem podpore. Tudi Karlovi vari so sklenili enako podporo.
Dobave za armado v Galiciji.
Lvov, 29. januarja. Poljski listi poročajo z Dunaja, da je imel vojni minister Krobatin daljšo konferenco s poljedelskim ministrom Dlugoszem. ter da je obljubil, da se bo vojna uprava  ozirala na gališko deželno
produkcijo. V Galiciji so že naročili vojaške barake in tudi glede dobave moke se bo vojna uprava ozirala na želje galiških mlinarjev.
Hišne preiskave v Inomostu.
Inomost, 29. januarja. Policija je izvedla hišno preiskavo v prostorih hrvaškega akademiškega društva »Velebit« in srbskega akad. društva »Zmaj«. Zaplenila je vse spise in društvene knjige, zlasti one, ki so pisane v cirilici. Predsednik »Velebita« je bil aretiran. V prostorih »Velebito-vih« so našli tudi star zarjavel revolver in so ga tudi zaplenili. Govori se, da je policija nastopila proti imenovanima društvima zaradi tega, ker se je neki neznanec, ki se je izdajal za Srba, izrazil napram neki natakarici, da bo ustrelil cesarja in sebe. Ogrska volilna reforma.
Budimpešta, 29. januarja. Vodstvo ogrske socijalnodemokratične stranke izjavlja nasproti vestem, da so se socijalni demokrati pogajali z grofom Tiszo zaradi volilne reforme, da se od socijalnodemokratične strani ni nobeden pogajal z narodno delavno stranko. Delavna stranka prihaja vedno s ponudbami, ki jih pa ta zavrača z motivacijo, da stoje socijalni demokrati na stališču opozicije in da se z delavno stranko ne pogajajo.
Odtegnen poštni debit.
Budimpešta, 29. januarja. Vlada je odtegnila listu »Independence bel-ge« zaradi ogrski sovražnega stališča poštni debit za dežele ogrske krone.
Gospodarski razvoj Rusije.
Dunaj, 29. januarja. V družbi avstrijskih nacijonalnih ekonomov je govoril ruski finančni svetnik dr. Markov o ekonomičnem in financijal-nem razvoju Rusije. Izvajal je, da je Rusija nesrečno rusko-japonsko vojno in rusko revoluciio prebolela komaj v sedmih letih. Od tedaj je opa-žati v državi in v narodnem gospodarstvu krepek razvoj. Rusija se zato zavzema za ohranitev Častnega miru, da se ne moti ugodne konstelacije za razvoj države.
Nemški državni zbor.
Berolin, 29. januarja. V včerajš-ni seii nemškega državnega zbora je prišlo do debate o vojaških pripravah. Posl. Bassermann je vprašal zaradi razdelitve Male Azije v interesne sfere med Angleško. Francosko in Pusiio. Odgovoril mu je tajni svet~;k Lehmann, da vlada o tem ne ve ničesar. Na vnrašanie glede vojaških zahtev je odgovoril maior Hoff-mann. da je treba ojačiti nemško armado, da pa o o^ežnosti teh priprav r-e more eovoriti.
Bero!;n. 29. Januarja. V današnji seii nem^keea državneea zbora pridejo na vrsto interpelacije Poljakov elede razlastitev.
Pollaki v Nemčiji. Berolin, 29. januarja. Poljaki so vložili v državnem zboru sledečo interpelacijo: Pruska vlada je začela z razlaščevaniem poljskega nosestva za svrhe naseljevalne komisiie. Kaj hoče državni kencelar storiti, da nre-nreči to 7 duhom državne ustave neskladno in pol'-ično in socijalno prebivalstvo naiglobie žaleče posto-nanje. To interpelacijo podpira pet-inpeMese' članov centruma. Korak Poljakov je naperjen proti državnemu kancelar ju. VeČina je tu, ker bo glasovalo za ta ^redloe poleg 13 Pollakov še 00 poslancev centruma in 7 00 socijalnih demokratov.
Boj za žensko vnufno pravico na Angleškem.
London, 29. januarja. V včerajš-ni seji poslanske 7bornice je izjavil ministrski predsednik Asouith. da pusti vlada načrt volilne reforme pasti. Ker je nemogoče debatirati o vprašanju predlogov, ki imajo namen iznremeniti volino pravico, je vlada mnenja, da je najbolje Če se debata sploh ne vrši.
London, 29. januarja. Več organizacij za žensko volilno pravico je sklenilo obnoviti  SVOJO propagando.
Berolin, 29. januarja. »T okalan-zeigcr« poroča iz Londona, da so zagovornice ženske volilne pravice strahovito ogorčene zaradi potlače-nja volilne predloge. Od nredvčeraiš-nem se je zopet pričel niih boj. V ve-stibnlu poslanske zbornice ie znesla nečakinja Pnnkhurstove žene nad neko staro sliko svojo jezo, ter vrgla v robec zavit kamen v sinko. Aretirali so jo takoi nato. Sama gosoa Pankhurst je izdala narolo: Uničite, kar morete, napravite kar naiveč škode, samo ljudem nrizanesite! Druge sufragetke svetujejo, da na i rabijo boievnice galico in bombe. Tudi <,no tako žensko so aretirali.
London, 29. januarja. Sufragetke so včeraj začele s svoiim programom. Razbile so nebroi šip na vladnih in privatnih ooslnniih. Prišlo ie do resnih snonadov. Pet snfratretk le bilo ranjenih, netdps^t qo lih aretirali. V Tripolitanlil.
Neapol, 29. januarja. Včeraj zjutraj je odplula italijanska vojna ladja »fcegina Margherita« v neznani smeri. Na iadji se nahaja  tudi admiral
Amero d' Aste. Tekom včerajšnjega dneva sta dospeli v Neapol tudi italijanski vojni iadji »Regina Elena« in »Re Vittorio Cmanuele«, ki odplove-ta za »Regino Margherito«. Govori se, da so vojne ladje namenjene v Orijent, drugi pa pravijo, da odplove-}o proti Cirenaiki, kjer se pripravljajo važni dogodki. Zdi se, da ie zadnja verzija prava, ker čaka v pristanišču tudi parnlk »Herkules« z raznim vojnim materijalom.
Kitajski in japonski časnikarji. Kirln, 29. januarja.  Kongres kitajskih časnikarjev, ki se je vršil tu, je sklenil izdelati program za zbliža-nje kitajske in japonske politike.
Mongolsko odposlanstvo v Petro-gradu.
Petrograd, 29. januarja. Vojni minister je sprejel izredno mongolsko odposlanstvo. Vodja tega odposlanstva je zaprosil vojnega ministra, da naj prepusti Rusija Mongolcem orožje in jim pošlje tudi večje število inštruktorjev. Vojni minister je baje izjavil,  da bo ruska vlada to storila.
Mongolsko.
Mukden, 29. januarja. Mongolska vlada je kreirala mesto rezidenta v Mukdenu, ki bo imel važne politične funkcije in se bo mogel tudi samostojno pogajati z drugimi državami. Škofje proti sežiganju mrličev.
Monakovo, 29. januarja. Bavarski škofje so izdali skupen pastirski list. v katerem ostro nastopajo proti sežiganju mrličev ter groze vsem tistim, ki bi omogočili sežiganje mrličev, odnosno ki bi se dali po smrti sežgati, z najhujšimi peklenskimi kaznimi.
#
MED VOJNO IN MIROM. Situacija.
Beigrad, 29. januarja. Ruski poslanik Hartvig in francoski poslanik Decoux sta imela včeraj daljšo konferenco ter sta sklenila v soglasju s svojimi instrukcijami storiti pri srbski vladi korake, da Balkanska zveza pred končano akcijo velesil ne stori nobenih korakov, ki bi onemogočili mir.
Odgovor Turčije na noto velesil.
Carigrad, 29. januarja. Včeraj je sestavil turški ministrski svet odgovor Turčije na demaršo velesil ter ta odgovor prestavil tudi na francosko. Danes se bo ministrski svet še enkrat končno posvetoval o odgovoru. Odgovor se Izroči najbrže futri. Zatrjuje se, da bo odgovor sestavljen v prijateljskem tonu, da pa porta Odrina na noben način ne bo izročila ter si pridržala tudi vse pravice glede Egejskih otokov. Nota balkanskih delegatov Turčiji.
Pariš. 29. januarja. »Matin« poroča, da bodo balkanski de'egatje izročili danes Rešid paši skupno noto.
V tej noti bodo pribili, da so pogajanja razbita, ker vkljub tritedenskemu nrekinjenju turška vlada nI odnehata in z ozirom na zadnje dogodke v Carigradu ni upati, da bi odnehala.
Mirovni delegati odpotujejo.
London, 29. januarja. Danes je odpotoval bolgarski finančni minister, ki ie obenem tudi jurističnl po-svetovalec balkanskih delegatov. Orškl ministrski predsednik Venize-los odnotuie še ta teden, dr. Danev zapusti London v soboto.
Konferenca veleposlanikov.
London, 29. januarja. Veleposlaniki bodo imeli danes popoldne sejo.
V tej seji bodo razpravljali o tekstu note   balkanskih držav turški vladi.
Komunike turške vlade.
Carigrad. 29. januarja. Turška vlada priobčuje komunike, v katerem poživlja liste, da naj ne pišejo o notranjem in zunanjem položaju Turčije v strankarskem zmislu. Senzacionalna vest iz Berolina. — Rusija se pripravlja na vojno.
Dunaj, 29. januarja. »Reichspost« je dobila iz uradnega berolinskega vira vest, da je car Nikolaj izdal nov ukaz, s katerim se kličejo pod orožje rezervni letniki 1910, 1911 In 1912 in sicer letnika 1910 in 1911, deloma letnik 1912 pa celi. V berolinskih vladnih in diplomatičnih kroglb sodijo, da pomenja ta carski ukaz popoten preokret v ruski mednarodni politiki in da namerava Rusija v nasprotju z dosedanjo svojo mirovno politiko aktivno poseči v mednarodni položaj. V Berolinu presojajo položaj za zelo resen.
Ruski poslanec P. Miljukov o položaju.
Dunaj, 29. januarja. Poslanec ruske gosudarstvene dume P. Miljukov je danes dopoldne posetil parlament ter konferiral z raznimi slovanskimi politiki. Z Dunaja se vrne preko Prage v Petrograd. Miljukov je na vprašanje, kako sodi o položaju, izjavil, da smatra izbrub vojne na Balkanu kot neizogiben, vendar pa se glavne operacije ne bodo vršile pred Catadlžo, marveč pred Odrinom. Dogodki v Carigradu. . Carigrad, 2% januarja, i-: vc, ki j.ii je podal  veliki vezir M. .i ud
Šefket paša raznim tujim diplomatom, se označujejo kot precej zadovoljive ter se zatrjuje, da se bo sedanji turški kabinet potrudil nadaljevati pogajanja. Glede vprašanja Odrina so se pač pojavile težkoče, vendar je baje vlada pripravljena tudi v tem vprašanju za kompromis. Tako je tudi presojati članek »Sabaha«, oficijoznega glasila velikega vezirja, ki presoja situacijo zelo zmerno in naglasa, da se zunanjepolitični položaj Turčije z izpremembo vlade ni izpremenil in da je novi kabinet samo v tem oziru v drugem položaju ker sta mu odprti obe možnosti, vojna in mir.
Med tem se trudi vlada, da se zavaruje proti vsakemu presenetenju in zlasti proti protirevoluciji. Tekom zadnjih 48 ur je bilo baje 150 oseb aretiranih in mnogo sumljivih oseb je dala vlada pod nadzorstvo. Da kompromitira ligo popolnoma, se bo stavil v parlamentu predlog, da se kabinet Kiamil paše stavi pod obtožbo. Vest, da hočejo postaviti Kiamil pašo pred vojno sodišče, se ne potrjuje.
Tudi vojaško se Turčija pripravlja, Vse razpoložljive Čete so poslali iz Carigrada pred čataldžo in Gali-poli, črnovojniki pa so prevzeli stražo v Carigradu.
Carigrad, 29. januarja. »Jugoslovanska korespondenca« poroča, da kroži po Carigradu v krogih sovražnikov komiteja vest, da nadzoruje mladoturška vlada sultana v njegovi palači kot jetnika in da je dobil En-ver beg mesto povejnika v palači, da zabrani vsako vplivanje na sultana od komiteju sovražne strani. Sploh je odstranila nova vlada iz palače vse osebe, ki so se ji zdele sumljive. Aretirati so dali drugega suita- I novega komornika Rešid bega in več uradnikov in gardnih častnikov. Govori se tudi. da je dal sestaviti notranji minister Hadži Adil listo nadaljnih sumljivih oseb. Nova vlada je zasedla vsa važna mesta s svojimi ljudmi in strogo nadzoruje nasprotne voditelje, da ne pobegnejo v inozemstvo.
Carigrad, 29. januarja. Vlada je odredila obširne varnostne odredbe, da bi tuje legacije v Carigradu ne imele povoda klicati tujih vojnih ladij pred Carigrad, ker bi to povzročilo silno slab vtisk.
Pariš, 29. januarja. Francoski poslanik v Carigradu Bompard poroča, da zavzema protirevolucionar-no gibanje v turški armadi pri Ča-taldži vedno večje dimenzije. Med obema strankama je prišlo že do krvavih konfliktov. Ranjenih ie bilo nad 50 vojakov in častnikov. Turška vlada sicer dementira te vesti, vendar pa dlolomatični krogi tem demen-tijeni ne verfamejo.
Tudi vest, da namerava Abuk-naša maščevati smrt svojega prijatelja Nazlm-paše se smatra za verjetno. Mladoturški komite je sklenil neusmiljeno postopati proti vsakemu, ki bi kršil disciplino v armadi.
Razpoloženje v Carigradu.
Carigrad, 29. januarja. Tu se govori, da je Mahmud Šefket paši upadel pogum, ker ni hotel nihče prevzeti zunanjega ministrstva, tako, da je moral končno prevzeti Said Halim paša ta portfeuille. Mladoturški komite ima zopet vso moč v rokah. Veliki vezir ni ničesar drugega, kakor brezvpliven eksponent komiteja. Turški vladi prihajajo neprestano iz Male Azije brzojavke, ki poživljajo vlado, da naj se ne vda. Ge prepusti turška vlada Odrin Bolgarom, bo izbruhnila v Mali Aziji revolucija. Pod takimi okolščinami so v Carigradu splošno mnenja, da bo odgovor Turčije na noto velesil najmanj v vprašanju Odrina odklanjajoč.
Pri Čataldžl.
Pariz, 29. januarja. Tu se zdi vest, da hoče Abuk paša na čelu četrtega armadnega zbora vdreti v Carigrad, da maščuje smrt Nazim paše, zelo verjetna. Kakor poroča list »Terdžuman«, je zapustil stotnik Hakki Ali, pristaš prejšne vlade, turško vojsko pri Cataldži in je stopil na stran Bolgarov.
Čataldža in Dardanele.
London, 29. januarja. Listi poročajo iz Carigrada, da so Bolgari opustili načrt prodreti turško črto pri Cataldži in da nameravajo skupno z Grki napasti Dardanele.
Načrti mladoturškega komiteja.
Carigrad, 29. januarja. Mladoturški komite je sklenil, nuj se odgovor vlade na demaršo velesil glasi sicer negativno, vendar pa naj ima vlada pripravljen predlog glede avtpno-mije Odrina, ako pa bi balkanske države odklonile skleniti mir na podlagi turških proporzicij, naj vlada nemudoma odpdve pi emirje, pokliče pod orožje vse od 30 do 45 let stare moške in najame notranje posojilo na ta način, da predpiše vsaki osebi 23 do 220 kron vojnega.davka.
Carigrad, 29, januarja. Mlado-; Jurski komite;^ ski'enU ustanoviti poseben odbor za narodno obrambo.
Nova akcija turškega vojnega bro-dovja.
Carigrad* 29. januarja. Mladoturški krogi zatrjujejo, da je pričakovati v najkrajšem času važne akcije turškega vojnega brodovja. V vojaških krogih so prepričani, da se bo vojna nadaljevala.
Goltz-paša v Carigrad«. Petrograd, 29. januarja. »Novoie Vremja« poroča, da je dospel Goltz-paša preko Romunske v Carigrad in da se je udeležil vojnih posvetovanj ter sodeloval tudi pri načrtu, kako utrditi in braniti Dardanele.
Upor v Turčiji.
Lipsko, 29. januarja. »Leipziger Neuete Nachrichten« priobčujejo brezžično brzojavko neke ladje v Bosporu, ki pravi, da je opažati v turških častniških krogih vkljub zunanjemu miru veliko nevoljo in napetost proti novi vladi. Včeraj so se uprli na neki ladji pred Carigradom vojaški učenci proti svojim častnikom.
Tripelententa za mir. Pariš, 29. januarja. »Temps« poroča, da so zastopniki tripelenten-te intervenirali pri velikem vezirju, da naj Turčija nemudoma sklene mir.
Dva bivša turška ministra aretirana.
Carigrad, 29. januarja. Dva ministra bivšega Kiamilovega kabineta sta hotela na krovu avstrijskega parnika pobegniti. Predno sta stopila na ladjo, jih je policija aretirala in zaprla.
Skader.
Cetinje, 29. januarja. Predvčerajšnjem so napadli Turki iz Skadra črnogorske pozicije. Razvil se je hud boj, v katerem so podlegli Turki. Morali so se umakniti ter so morali pustiti Črnogorcem dve važni poziciji. Na črnogorski strani sta bila samo dva vojaka lahko ranjena.
Romunsko vojno posojilo.
Berolin, 29. januarja. Včeraj se je podpisala pogodba, glasom katere dobi romunska vlada od nemških bank vojno posojilo v znesku 150 milijonov frankov.
Armenci.
London, 29. januarja. xDaily Mail« poroča iz Odese, da se je pojavilo v turških mestih ob Črnem morju zelo nevarno gibanje. Armenci zahtevajo pomoč od Rusije. Neizogibno je, da zasede Rusija armenske pokrajine. Iz Tiflisa poročajo, da je ob meji zbrana ruska armada 70.000 mož.
Srbski častniki. Beigrad, 29. januarja. Kralj je podpisal ukaz, g?asom katerega avanzira več častnikov, ki so se izkazali pred sovražnikom. Prestolonaslednik Aleksander je bil imenovan za polkovnika, princ Pavel pa za gardnega častnika v rezervi.
Tuje   vojne  ladje v turških vodah.
Gibraltar, 29. januarja. Angleška oktopna križarka »Agyll«, ki bi morala priti v popravo, je dobila povelje, da takoj odplove proti vzhodu.
Bolgarsko-romunski spor.
Bukarešta, 29. januarja. Bolgarski poslanik je izjavil, da so pogajanja med dr. Danevom in Misujem dospela že tako daleč, da se bo dosegel v petih ali šestih dneh rezultat, ki bo zadovoljil Bolgarsko in Romunsko. Za svojo osebo je prepričan, da ne bo prišlo do vojne.
Bukarešta, 29. januarja. Danes dospe v Bukarešto protokol o pogajanjih med dr. Danevom in Misujem. To bo prva avtentična bolgarska nota v vprašanju romunsko-bolgar-skega spora.
Nova turška vlada.
Carigrad, 29. januarja. Bivši notranji minister in finančni minister sta sedaj zopet prosta. Vlada ju je izpustila iz zapora.
Dva orla. Bukarešta, 29. januarja. Ministrski predsednik Majorescu, ki je dobil od cesarja Viljema Rdeči orlov red, je dobil od carja Beli orlov red.
Abdul Hamid. Carigrad, 29. januarja. »Press-bureau« dementira vest, da hoče nova vlada bivšega sultana Abdul Ha-mida preseliti v Konijo.
Takozvane grozovitosti balkanskih držav.
London, 29. januarja. Sir Edvard Grev Je odgovoril včeraj v parlamentu na interpelacijo, ali so poročila o grozovitostih balkanskih zaveznikov resnična, da Je dobil uradno obvestilb bolgarske vlade, da bolgarsko vojašvo ni vršilo nikakoršnih grozovitosti, in če so se grozodejstva res vršila, so jih storile iregularne čete, za katere pa vlada ne more biti odgovorna.
Juta v četrtek, dne     t m. ]iiM1*JbJ efctal lb«? „llabljaa sisega SeSsola« * restftvraefji?^-
.. RflnMHHBl
'■M
23. Itcv.
SLOVENSKI NAROD.
Stran d.
Društvena naznanila.
Na »Velikem   pustnem korzu«,
>$lavčevi« maskaradi, edini taki prireditvi v večjem obsegu, bode letos posebno živahno, ker je kratek pred-pust in jako ugoden dan. Na plesnem redu so poleg primernega števila fi-£iiriranih plesov skoro sami valčki, kar bode ljubitelje valčka — in to so skoro vsi plesalci in plesalke gotovo razveselilo. Da se živahnost na pustnem korzu še poveča, da se izpolnijo tudi odmori med posameznimi točkami plesnega reda, pri katerem svira slavna »Slov. Filharmonija«, bode zato skrbela še posebna pustna kmečka godba. Cenjene plesalke opozarjamo na veliko ugodnost, splošno žensko volilno pravico. O nadaljnih podrobnostih poročamo še.
Vabila za veliki pustni korzo so razposlana, ako bi ga kdo po neljubi pomoti ne dobil, blagovoli naj ga pri odboru »Slavca«, ah pri predproda-jah vstopnic zahtevati. Sicer pa je vsakdo dobrodošel, le maske morajo se pri nakupu vstopnic izkazati z vabilom, na katerega dobe vstopnice. Za nemaskirane bodi promenad-na obleka ali narodna noša.
Ustanovni občni zbor krajevne skupine skontistov, nastavljeneev bank, kreditnih zavodov, zavarovalnic, hranilnic, posojilnic, trgovskih in obrtnih zbornic ter veletrgovin kr*j-novine Kranjske se vrši v nedeljo 2. svečana 1913 ob polu 2. uri popoldne v restavraciji »Novi svet« (pri Oor-i) Marije Terezije cesta, Prešernova soba. Vsi tovariši se najvljudneje vabijo na to važno zborovanje.
Politično društvo »Vodnik« v Spodnji Šiški. Na občnem zboru, ki
c ie vršil v soboto, dne 25. januarja v salonu pii »Raci«, je bil izvoljen sledeči odbor: g. Seidl, predsednik; g. Cimerman, podpredsednik; g. Ad-fešič, tajnik; g. Ogrizek, blagajnik; ostali odbor pa: gg. Kelec, KraH, Noč, PirkoviČ, Rozman; Dne 8. februarja priredi politično društvo -Vodnik ? velik javen ljudski shod, rri katerem nastori več gg. govornl-
v. da pojasnijo Šiškarjem obstoječe kritične razmere.
Političnega društva   Vodnik v cpodnii Šiški občni zbor vršil se ic v oboto  zvečer ob S. ob  precej obili ležbi.   Zbor je vodil njega predsednik g. Seidl. Iz tajnikovega poro-
la posneli smo. da ie Vodnik v pre-
klem letu na političnem polju vse-
-ansko   deloval   tako   za občino •:o kakor tudi za okolico.   Pri na
i s«edečm volitvah bili so izvoljeni ' odbor predsednikom g. Jože Seidl. odprcdsednlkom   g. Milan Cimer-man,   v ostali   odbor   pa gg. Albin Vdlešič,   Pirkovič,   Fr. Kralj, Ivan Ivan Kelec in Ivan Ogrizek, kot umestnika ?g. Jože Mohar in Albert Kolman. Točka slučajnosti je bila ze-•o živahna: vnela se je debata o na-Jaljnem delovanju. Zbor je tudi skleni prirediti v prihodnjih   dneh javni
idski shod na katerem dobe volilci >n. SnŠke pojasnila o vodovodu in o drueih važnih občine se tikajočih za-Jevah.
S^koi na Bledu   ima svoj redni i zbor v nedeljo 2. svečana ob (S. :er v gostilni   br. Žekovaniča v
rir:tdu.
Ali  pride»o  delejzatje mirovne
'vomerence v Postotno? Glavarstvo, :• anstvo. jamsko tajništvo ne vedo : nočejo vedeti o tem ničesar. Ven-Jar pa ve pristojna oblast,   kot smo c poročali.   Resnica je tudi,   da si rledajo privlačno silo Krasa. Ne la-/cmo!   Kajti privlačna sila Krasa v cm zimskem času ie edinole SokoJo \a maskarada v Postojni in odboru /a to   prireditev  —  kot pristojni blasti seveda — se je prijavila tur-^ka delegacija iz Londona. Kdor hoje videti ali kdor želi biti prepričan, ia   se tudi   sicer   pusti diplomatje •runo zabavati na prav prijeten način, naj pride pogledat. K tej zabavi na Svečnico   vabimo   vse prijatelje Sokola od daleč in blizu.
Narodna čitalnica v Črnomlju priredi dne 1. svečana v dvorani hotela Lackner Vodnikov ples. Ta ples ie znan še iz prejšnjih iet kot ena najbolj zabavnih predpustnih prireditev v Beii Krajini, zato je pričakovati tako iz Črnomlja, kakor tudi iz okolice največje udeležbe. Agilni odbor se ni strašil ne truda, ne stroškov, da »oskrbi posetnikom tega plesa nekaj res zabavnega. Pri plesu bo sviral novi črnomaljski salonski ^ orkester, ki nastopi s samimi izbranimi koma-. tako da bodo s te prireditve gotovo tudi neplesalci odnesli najlepše pomine.
Slov. akad. društvo »Slovenija«
na Dunaju. V soboto, 1. februarja t. L
"b pol 8. zvečer predava v društvenih prostorih ^Slovenije« starešina, dr. Voleslav Mole*. Tema: Antični nrvki v moderni umetnosti. Slovanski gostje dobrodošli!
Darila.
»Domovini« so darovali za mesec januar: po 30 K: dr. K. Triller; po 4 K: dr. Pire Klun; po 3 K: ga.
Škofova, dr. Fettich; po 2 ¥: ga. Žerjav ova, g. Vidmar, inženir Zupane, prof. Reisner, ga. Scunigova, upravmštvo »Slovenskega Naroda«; po 1 K: dr. Koderman, V. Rohrman, Iv. Mejač, dr. Babnik, prof. Berce, trgovec Mencinger, dr. Gosak, ga. Kenda, dr. Pretnar, prof. Breznik, ga. dr. Rusova, gdč. Zalarjeva, dr. Mole, gdč. Fabianova, dr. Pestotnik, proi. Jug, knjigovez Breskvar, nadstra-žnik Ažman, Bončar, Presker, Turk, Ribnikar, načelnik Susteršič, Gre-gorka, Bežan, Fr. Pustosfemšek, Košir, Verstovšek, Iv. Petek, Mil. Petek, Gomiišek, Jane, Tome, Jakhel, Poher; po 50 vin.: gg. Mandeljc, Egger, Adlešič, Potočnik, Szillich O., Felicijan, Gregorec; po 40 vin.: Ha-bunek, Bervar, Šeme; po 30 vin.: Čcrni, Jeras, Šircelj Jož., Rebec; po 1 K 60 vin.: gg. Kraigher, Krapež, AvŠič, Milohnoja, F. Švigelj, dr. Marn, Kandare, Zv. Švigelj, Vernik. Srčna hvala!
»Domovini« je poslal gosp. Anton Šušteršič, uradnik »Mestne hranilnice« v Ljubljani 21 K 30 vin., ki jih je nabra? pri fantovščini g. Iva Petrovčnika.Hvata nabiratelju in darovalcem!
Danišnii list obsega 6 strsir.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne ..
Helesrolosično mml
Vttfna nađ morjem 386*2 Sredi]! iračn! tlak 730 mm
28 »i
29
čas
opazovanja
Stanje baro metn ? mm
s 2
*> rs
Vetrovi
Nebo
2.pop.! 7377 9. zv. j 739 7
7. zj. ! 741-4
1*0 'sl.vzsvzh. 06   si. mg
-2*4 i brezvetr.
I.E1MJ" Ji,"
oblačno.
Srednia včerajšnja temperatura —04, norm. —1*9   Padavina v 24 urah 04 nrn.
Po noči je malo snežilo.
Umrli so v Ljubljani:
Nne 25. januarja: Marija Ihan. uradnikova vdova, 92 let, Kapiteljska ulica 11. — Ana Tomšič, bivša delavka, 73 let, Japljeva ulica 2.
Dne 26. januarja: Josip Prepe-luh, mestni delavec, 55 let, Trnovski pristan 16.
Dne 27. januarja: Uršula Vidmar, mestna uboga, 87 let, Japljeva cesta 2.
Avstrijska specialli fa. Na Želodcu
bolehajočim liudem rriporo*2ti je porabo pristnega „Mollovega Seidliz-praška", ki je pre-iskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljan;e in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 E. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zaiagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 33
—i
Ravnateljstvo trgovskega, bolniškega in podpornega draštva v Ljubljani javlja tužno vest, da ie njegov mnogoletni redni član, gospod
Josip Tribuč star.
zasebni uradnik
danes ob lte\? uri dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 69. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v četrtek dne 33. januarja 1^13 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti GiadišČe št 7. na pokopališče na Viču.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubijana, dne 28. januarja 1913.
ili
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, brat, tast in stric, gospod 401
Tri
bivši trgovec
ar.
včeraj opoldne po dolgi mučni bolezni, v 70 letu svoje dobe, previden s tolaždi sv. vere, mirno preminil.
Pogreb nepozabnega ramika se vrši jutri v četrtek, dne 30. januarja t. 1. popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti, Gradišće št. 7, na farno pokopališče na Viču.
Liag mu spomin !
V LJubljani, 29 januarja 1913.      Jrf|l!o5a rodbina.
Tvrđka P. E. GraftSi imeteli S. Lorenzl naznanja
žalostno vest, da je po mučni bolezni umrl njen dolgoletni vestni uradnik, gospod 3gg
sip Tribuč
Pogreb se vrši jutri, dne 30. januarja 1913 ob 3, uri popoldne iz Gradišča št. 7, na pokopališče na Viču.
V Ljubljani, dne 29. januarja 1913.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskre-noljubljena soproga in mati, gospa
Alojzija Zaje
posestnica in mesarica
včeraj zvečer ob V29 uri po dolgi mučni bolezni, v starosti 49 let, previđena s tolažili sv. vere, mirno in vdano preminila.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v četrtek, dne 30. prosinca t. I. 3. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 75, na pokopališče k Sv. Križu.
Posmrtne maše se bodo služile v farni cerkvi sv. Petra.
Bodi rajnki prijazen spomin.
V LJubljani, dne 29. pros. 1913.
Žalufoči ostali,
393
t LJubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Laslsik ia M-zdravnik: Dr. Fr. Berganc, primar. I. kir. odi del tole.
Knjigovodja
31S
in tariier z večletno prakso, popolnoma samostojen, slovenščine,  hrvaščine in nemščine zmožen,
želi premestiti mesto«
Ponudbe na upravništvo »51. Naroda«.
Sprejme se
sunili f
z 2 sobama ic kuhinjo 335 35" IŠČ3 za majiermin ---1 mirna stranka (3 osebe) v bližini pošte.
Pismena ponudbe pod šifro ,,v. z." na ::    upravništvo »Slovenskega Naroda«. ::
vešč   trgovine   z   mešanim t'agom, obeh deželnih jezikov  ter vojaščine prost.
Cenjene ponudbe blagovolijo se poslati pod številke .,40" na upravn. »Slov. Naroda". 366
Za veletrgovino vina In žganja
se išče
368
sposoben ter posebno v stroki žganja izvežbaa
za manufakturno trgovino, *ešč slovenskega in nem. jezika
se tako] sprejme v večjo trgovino.
Ponndbe pod „Poštni predal 59" Lfubifana. 388
Proda se nova
400
ena
Z vrtom, ki meri približno 300 sežr-je?, v predmestju Ljubljane Cena 8000 K; plačati 'e samo 1500 K — Odda se izidi v najest« Popravno za vrtnarje.
Natančneie pod naslovcm
„Esša" poste resiante, Ljubljana. Ugodna prilika za vrtnarje 1
V večjem mesta na Kranjskem se očda
za alpske dežele. — Ozira se samo na zanesljivo in dobro izvežbano moč. Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«.
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevan je tudi  na dem. 257
Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora.
Samostojna gostilničarka,
katera je imela gostilno že nad 10 let,
M\ prevzeli na račun ali v oaji
(nad 1200 m2) v najem. V tem kraju do sedaj ni vrtnarja. Več po dogovoru Ponudbe  pa upravništvo „Slov. Nar*' pod »F. L. 59.« 387
Zaradi pr e vsega drugega podjeif a oddam svofo selo dobro idoco
ki se nahaja na zelo obljudeni cesti tik mesta Ljubljane, pod zelo ugodnimi pogoji. Ker je trgovina dobro vpeljana, reflektiram samo na poštene ponudnike, kateri naj pošljejo ponudbe na upravništvo »Slovenskega
Narvda« pod „Srečna bodočnost štev. 57". LJubljana. 391
Vabilo
399
osni veselici
katera se vrši
Jutri, dne 30. gannorga
v gostilni pri Golobčku
Sv. Petra cesta št 26.
Začetek ob 8. zvečer.        Vstop prost. Za obilen obisk prosi
gostilničar.
v dobrem stanu. Refiektira se na manjše gostilne proti kavciji. — Ponudbe s podatki pod 397
MM 103", glavno poštno ležete, Gorka.
Kranjske
obase
najboljše vrste razpošiljam po povzetju od 10 kron naprej.
Josip Prime, gos ilničar in izdelovalec klobas,   Selo« štev. 23, pri Ljubljani. 323
Domača
394
bo na debeli četrtek«
dne 30. prosinca 1913 v salonu
restavracije „Pri Levu'1
Marije Terezije cesta št 16.
Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina 50 v Za blagohotni obisk se priporoča
Beti KOS, restivraterka,
čistilo sa kovine dril najdalje leski Varuje kovine pred rjo In zelenico Zajamčeno, prosto strupov In kislin.
9++U
L
Priporočamo našim ::  gospodinjam z
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske tovarne v Ljubljani
se sprejmejo 353
s hrano in stanovanjem. Poizve se pri
zadrugi ključavničarjev v Ljubljani.
Večletni poslovoSj
frgovine z mešanim blagom sprejme službo ali vloži v
samostojno trgovino
arimerno kavcijo. — Ponudbe pod »Štajerec" na upravn. .Slov. Nar.*
liipiljil ~
kot prvo moč v ;vojo trgovino z mešanim blagom. Ozira^se le nn ponudbe t dobrimi večletnimi izpričevali. Ivan
Kramer, Trbovlje1      ' 325 .....__....._________
Zastopnik se išče
Za razpečavanje velike svetovne firme specialnega fabrikata, ki se lahko da prodajati, se išče vseskozi spreten zastopnik s pravico samoprodaje. Visoka provizija, ki se izplačuje mesečno, daje pridnemu gospodu naibolšo priti\o za ustanovitev trajno dobrih dohodkov. Strokovnege znania in kapitala ni treba. Prosilci, zmožni nemščine in slovenščine, naj se v četrtek, 30. jan. dop. od 9.—12. zglase v hotelu „Union" v LJubljani pri g. Koptu.
za
se proda
poleg  mesta.   —   Poizve se istotam.
Vsi oni, kateri se nameravajo preseliti v Srbijo ali Bolgarijo, bodisi gleie služb ali eta-bliranja vseh strok trgovine in obrti, naj se zaupno obrnejo na podpisano pisarno, ker ima ta svoje zaupnike v vseh večjih mestih Srbije in Bolgarije ter daje najzanesljivejše informacije vsem interesentom za vse sloje. 390
Preskrbuje službe in ima na oddajo mnogo lokalov.
Informacijska pisarna „Balkan", Solija, hotel „BnHevard" štev. 87-
19 izvrševanji! umetnega vezenja in trgovino roti del
J. Repše & I.Ueršek
Ljubljana — Kongresni trg št. 5 — Ljubljana.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela prodajajo po tvorniških cenah.
Izvrševanje društvenih zastav in trakov ter vseh cerkvenih paramentov. Belo vezenje in predtiskarija.
ObČeznane nizke cene. Ugodni nakup raznih daril. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
E;309/12/5
398
Dne 3. svečana 1913 dopoldne Od 9. ure naprej prodajala se bo na javni dražbi v Krškem h. št. 22 in kasneje v Leskovcu
DF_UBbdIBl
kot manufakturnoga^ špecerijskega in kolonljskega; dalje dve blagajni Ltd.
Kupci si smejo blago ogledati pol ure pred prodajo.
C. kr. okrajna sodnija v Krškem, oddelek H.
dne 11. januarja 1913.
I^aueirno Kr^PŠ
ki je najudobneje urejena in z dvema najnovejšima biljardoma c. kr. dvornih založnikov Seifert in sinovi opremljena. — Točijo se najfinejše gorke in mrzle pijače, ter so cenj. gostom mnogoštevilni tu in inozemski listi na razpolago. — Moje dolgoletno delovanje v kavarni Europi jamči za točno in sol. postrežbo.
Z velespostovanjem 262       I. Krapi, kavarnar.
J. Zamijeti
čevljarski mojster
v LJubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske In telovadske čevlje.
Za naroČila z dežele  zadostuie kot mera iprposlan čevelj. 237
O
ZZZZ Najboljša in najzdravejša —
b arva za last in brodi
je   dr. Drallea  „N&RIL".   ki daje
sivim in pordečelim lasem njih prvotno
naravno in zdravo barvo. Dobi »e svetla,
rjava, temnorjava in črna v steklenicah
z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledališčne in toaletne
===== potrebščine itd. -
j Ljublja
I Prešernov ulica i I. nadstr,
najfinejših angleških kostumov, paletotov, franc. toalet itd.
~Sa-ie mčeno pristne
slivovke tropinovec ss hrušovec brinjevec vinsko žganje
se dobi v množinah od 25 l naprej prt
veletf asjami sadja 1199
1
mm*   jk ■hi
PAT
NTE
vseh dežela izposluje inženir 94 a.a_JS_u oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI«, Marlahllfferstrasse št. 37.
E 4895/12
Dražbeni oklic
proda se dne 4. februarja 1913. ob 9, uri dopoldne v Sp. Šiški, Celovška cesta štev. 2. po javni dražbi,
sobna in prodajalka oprava inšpfio lp.
izklicevanje se prične ob  Va 10 med tem časom se lahko predmete ogleda.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.
dne 14. januarja 1913.
339
Popolna razprodaja
vse zaloge kot ruma, slčvovke, likerjev za dame, mila, va-zeline, raznih čistiS, škrobe, »četi, nogavic, rokavic, ovratnikov, monogramov, kravat, steznikov, spod. kril, klobukov, čepic, čevljev, galoš in nekaj kuhinjske posode
in praznih steklenic
za vsako mogoč® oeno.
Prodajo se nadalje 2 špecerijski štelaži, 1 manufakturna z galerijo in več manjših za steklenice, tehtnice, stojala za olje, ciklostil, plinova peč itd. v
l ljubljanskem uradniškem gospodarskem društvu
v likvidaciji 372
Kongresni trg sst.
PREĐU
MAMILO!
m
1
1 ■
Usojam se -vljudno naznaniti, slavnemu občinstvu, da Otvorim ■ 1. februarjem 321
cvetlični salon
¥ Selenbnrgoii nI. it, 6 zraven glavne pošte.
Ker sem služboval v tej stroki veliko let pri znani tvrdki Al. Korsika,' kakor bil tudi v inozemstvu, se čutim zmožnega cenjenim naročnikom z vsemi v mojo stroko spadajočimi predmeti kar najbolje postreči in se toplo priporočam za naročbo vencev, iepkov, bodisi svežih, kakor suhih, sploh vse vezenje v najmodernejši fazoni Zraven tega bom imel v zalogi
1    mnogovrstna semena =___=
v malih zavitkih, kakor tudi v večjih množinah od domače, zanesljive tvrdke Al. Korsika, ki za kakovost jamči in vse po najnižjih cenah. Za obilno naročbo se priporočam in ne bodem hranil truda v vsakem ozira najboljše postreči. Z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt.
810678
C01D