LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO £logajati ^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBFR tt. icro. AT POST OFFICE AT CHICAGO.ILL . UNDER THE ACT OF MARCH -cd 1879. "J^fojesloga tlacjj STEV. (No.) 78. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6. JULIJA (THURSDAY, JULY 6), 1922, Velik triumf Chicaških Slovencev. LETO (VoL) VIXL Kdor je videl v preteklo nedeljo | vala naša trgovina! Kako bi napre-vse slavnosti, ki so se vršile pred dovala naša društva! Kako lahko !>i pred cerkvijo svetega Štefana, ali v cerkvi, ali na prostoru, kjer se zida slovenska šola. ali kdor je videl veličastno parado, ali slavnosti v dvorani. ta je rekel samo eno: to je triumf Chicaških Slovencev. Y resnici tako krasnega dne Chicaška naselbina Še ni imela, kakor je bil ta. Kr asno vreme, kakor nalašč za tako slavnost, se je že takoj zjutraj prijazno smejalo nad Chicago. Zmerni prijetni zapadni vetriček je pihljal nad našimi glavami in se ljubko igral s številnimi zastavami, s katerimi je bila okrašena cela okolica slovenske cerkve. Xa vse zgodaj se je že videlo na vseh obrazih veselo in slavnostno razpoloženje. Vse ;e kazalo: danes bo veliki dan za Chi-caŠke katoliške Slovence. In to je tudi bil. Vsi naši Številni dra/^i in mili gostje iz Jolieta, So. Chicage, Waukegana, La Salle, nekaj iz Rrad-leja. nekaj iz Milwaukee so nesli domov na veselih in zadovoljnih svojih obrazih to spričevalo: 4*bili smo priča velikega dne jiaših bratov, prav je da smo prišli!" \ es prostor okrog slovenske cerkve i'i cerkev sama je bil posebno lepo okrašen. Vsi naši sosedje brez razločka narodnosti ali vere, brez razločka prepričanja, vsi so okrasili svoja stanovanja in svoje hiše z zastavami. To ie posebno prijetno dir-nilo vsakega. Tudi naši verski ? 11 cerkveni nasprotniki so imeli zastave zunaj. To nas je posebno izne-nadilo in razveselilo, kajti to je bila glasna priča slovesnega razpoloženja, da praznuje naselbina nekaj, v čemer smo vsi združeni in zjedinje-11 i. Da. ko smo gledali te okrašene hiše in stanovanja vse enako okrašene z ameriškimi in slovenskimi trobojnicami, ko smo videli, kako so se skupaj lepo vile tri zastave v lepo harmonično celoto barv, to ie ameriška trobojnica s svojimi trakovi in zvezdami, mila naša slovenska lu'a inodra-r>leča "Zastava slave" in bela-rumena cerkvena zasta-vn. -.ilile so solze ginjena v oči in smo si mislili: zakaj nismo vsi, vsaj vsi Slovenci, vsi. ki smo bili .krščeni v katoliški veri in cerkvi, ki smo imeli vendar vsi očete, ki so bili vsi enega duha in srca, zakaj nismo vsaj mi tudi znotraj, v srcih tako edini, kakor smo danes na zunaj! Ko bi vsa ta slovenska srca. ki so danes okrasila svoje okna in hiše, bila edina tudi v tem delu. katerega je ta dan proslavljal — namreč v katoliško narodnem delu. koliko bi se lahko doseglo! Kako velikanske stvari bi imeli Slovenci po slovenskih naselbinah, pred vsem tu v Chicago. Ali ni strašna rak rana, cia smo razdeljeni, da so nam toliko naših src zastrupili s sovraštvom proti idealom slovenskih očetov in slovenskih mater? Koliko spoštovanje bi imeli naši drugorodni sosedje do nas! Koliko gmotno in narodno korist bi imeli vsi! Kako bi napredo- dobivali delo slovenski delavci — ko bi bila edinost med .nami. Zato smo želeli : O pridi, zvezda, pridi, ti zvezda sloge, — stare slovenske katoliško narodne sloge! Pridi in združi nas! Vsa slavnost je bila razdeljena v dva dela. Dopoldne je bila slovesno blagoslovljena zastava prekmurskega društva Sv. Ivana Krstitelja št. 13., DSD. Popoldne pa je bil blagoslov ogelnega kamena naše slovenske šole. Obe slavnosti sta izborno vspeli. Ob p*»1 desetih so se začela zbirati pred cerkvijo naša domača društva z godbo, da bi šla naproti To-lietskim društvom, ki so se pripeljala na posebnih "karah" poulične železnice. Prišla so pred časom. Tako so šla društva samo okrog "bloka", < a so jih tako slovesno pozdravila. V tem so pa prišla že tudi Waukeganska društva in vsa parada se je razvrstila in šla v cerkev točno ob pol enajstih med slovesnim pri-trakavanjem zvonov in igranjem godbe. Najprej je šla duhovščina s celo vrsto strežnikov. Posebno lepo je bilo, da so za to slavnost prišli pred oltar tudi naši fantje Mr. Jos. Mer-lak, Mr. Jos. Nartnik, Mr." Fr. kar, Mr. A. Železnikar, Mr. Fr. Ko-zjek in Mr. Fr. Augustin. Cerkev je bila seveda veliko premajhna. Naši domači ta ran i so večinoma vsi bili že preje pri sveti maši, da so tako dali vso cerkev 11a razpolago tujim dragim gostom. Tu se je zopet videlo, kako je naša cerkev veliko premajhna za toliko naselbino. V cerkvi je bil najprej blagoslov zastave, katero je nosil Mr. J. Zap-čič skupaj z botricama. Blagoslov je izvršil Rev. Fr. Mažir. slovenski župnik iz Springfielda, kapelan senata države v Illinois in 'hauptman' lllinoiske narodne garde. Takoj za blagoslovom je pa imel krasen govor na navzoče, kjer je proslavljal veliki dan, ki je danes za Chicaško naselbino. Castital je naši častiti duhovščini, 00. frančiškanom, ki se trudijo za svoj narod s tolikim vspehom. častital faranom svetega Štefana, da imajo tako lep napredek v svoji župniji, ko postavljajo ogel-ni kamen novi svoji bodočnosti, slovenski šoli. ko se bodo slov. otroci vzgoje vali v lastni šoli v domačem narodnem duhu, ne pa kakor do se-dai, po raznih tujih šolah, kjer so jim res dajali katoliške vzgoje, toda ne v narodnem duhu. Zato je tako velik odstotek te mladine,vzgojene v tujih katoliških šolah, tako mlačna za lastno cerkev. Posebno se je pa govornik obrnil do Prekmurcev, katerih najbližji rojak je. ter jim častital posebno prisrčno. Pozdravljal jih je. da so se zavedli in se pridružili ostalim katoliškim Slovencem kot bratje in sinovi iste matere in hočejo iti skupno z ostalimi Slovenci za skupni napredek. Bodril jih je, naj ne poslušajo raznih njih narodnih sovražnikov, ki plačani od mažar-skih Židov, slepe Prekmurce po A-meriki in jih ščuvajo proti svojim lastnim bratom Slovencem in jim trdijo, da niso Slovenci, temveč kel-tje ali kaj. Marsikaka solza je igrala v očeh zlasti Prekmurcev pri teh navdušenih besedah. Na to je sledila slovesna sveta maša, katero je daroval domači g. župnik ob azistanci Rev. F. Blanko Kavčiča OFM. in Rev. Dr. Hugo Bren OFM. Po sveti maši se je pa obrnil na navzoče domači gospod župnik Rev". K. Zakrajšek in v imenu sebe in v imenu svoje župnije prav prisrčno i pozdravil navzoča društva iz sosedinih naselbin in se jim zahvalil za njih požrtvovalnost, da so prišli na slavnost. .Zahvaljeval se jim je, da so prišli proslavljat blagoslov zastave naših Prekmurcev in jim povedal. da so s tem storili veliko dobro delo, ker so pokazali Prekmur-jcem. da jih mi smatramo za eno z nami. za Slovence enako kakor smo , vsi. 1'ovdarjal je. da smatra današnji dan, da se bo postavil ogelni kamen tudi nove sloge in edinosti v delovanju katoliških Slovencev v Ameriki, zlasti teh. ki živimo tukaj v tej okolici. Sovrag pozna naša velikansko moč in silo. ako bi bili mi vsi katoliški Slovenci edini. Ve. da bi bilo p<» njem isti dan, ko bi se ka-toliški Slovenci združili v skupno fronto. Zato pa po svojih pomaga-A:h, naših izdajalcih ali po zaslep-iencih ubvizgava v naše vrste razdor. Proč s tem razdorom! Pozdravil je pa prekmursko društvo in Prekmurce sploh in jim častital na današnjem vspehu. Nekateri prekmurski možje so veliko prestali in pretrpeli, ko so vodili v Chi-cagi Prekmurce v naš skupni tabor. Sramotili so jih in zaničevali po odpadniškem listu, obrekovali in jim skušali škoditi zlasti pri njih trgovini. Toda ti možje se niso ustrašili. Sli so krepko svojo pot in danes imajo krasno zadoščenje! Svari! jih je pred temi sovražniki slovenskega na roti a, ki jih uče, da so "Kranjci" njih sovražniki, prijatelji njih pa tisti Mongoli, ki so jim doma prepovedali njih materinski jezik v vseh šolah na lastnih domačih tleh, da je bil slovenski otrok knznjevan od mažarskega učitelja, ako je kako slovensko materino besedo spregovoril. In sedaj pravijo, da je ta sovražni Mongol prijatelj Slovencev, pravi Slovenec "Kranjec' pa njih sovražnik. Nato je pozival vse navzoče zastave, da se pobratijo in poljubijo. In ni ga bilo v cerkvi suhega očesa, ko so pričujoče zastave druga za drugo pristopali k novo blagoslovljeni zastavi in jo 'poljubi jale*. Tako vidite Prekmurei, kakor te zastave poljubljajo vašo novo zastavo, tako objemamo danes Slovenci Vas in Vas pozdravljamo v svoji sredi. Delajte med seboj za to slogo! Delajte, da bodo spoznali to resnico še ostali Vaši bratje." Pogostenje došlih gostov v cer- RAZNE NOVICE. IZ JUGOSLAVIJE. ZA PREMOGARJE. "Edinost" kot delavski list je priobčila prošnjo na vsa slovenska rodoljubna srca in jih pozvala na pomoč našim slovenskim sotrpinom po premogarskih krajih, ki so na stavki. Z več strani smo dobili namreč prošnje od posebno revnih družin za pomoč. Mi pa nimamo sami, da bi mogli pomagati vspešno. Zato srno se obrnili v imenu teh revnih družin na vsa slovenska srca. Bratje pomagajmo svojim trpečim bratom! V pravičnem boju so za 1 svoje pravice. Neusmiljen kapitalist stopa s kruto silo na vrat ubogemu delavstvu. Delavstvo je dolžno svoji človeški časti, da je šlo v boj, da sc obvaruje tega jarma. Bratje, bodimo solidarni med seboj, pomagajmo jim STAVKA ODVRNJENA. Jacksonville, Fla. — Železničarji Florida Fast Coast železnice so podpisali pogodbo z delodajalci .po ka-i teri so uredili svoje plače in svoje spore mirnim potem. S to pogodbo ie za sedaj vsaj za nekaj mesecev od-! vrnjena stavka železničarjev. Kako! koncilijantni so delavci, kaže izjava; predsednika organizacije, ki pravi: '»Ne bilo bi modro pustiti delo sedaj, | j dokler se ne izčrpajo vsa sredstva,' po katerih bi se dalo mirnim potem urediti naš spor." In proti tako blagim delavcem nastopajo delodajalci tako brezobzirno! STAVKA CHICAŠKIH POULIČNIH ŽELEZNIČARJEV. \ sredo so ^e začela pogajanja med delodajalci in uslužbenci pocestnih železnic mesta Chicago, tipanje ie, da bodo prišli do sporazuma. da bo stavka od vrnjena. Jugoslovanski kralj se je poročil. Kralj Aleksander I. je bil dne 8. junija na najslovesnejši način v Beogradu poročen z rumunsko prince-zinjo Marijo. Kraljevo svečano svatbo so posetili naj odličnejši gostje iz raznih držav in zastopniki raznih stanov iz jugoslovanske kraljevine. Ob priliki kraljeve poroke so se vršile po jugoslov. mestih in trgih in vaseh razne slovesnosti z obširnimi programi. Na svečanostih v proslavo kraljeve poroke se je nazdravljalo mladi kraljevi dvojici, katero naj spremljata na njunem sedaj skupnem vladarskem potu zakonska sreča in obilen božji blagoslov, vsem državljanom SHS. kraljevine pa naj prinese zakon kralja Aleksandra in Mariie mir in zadovoljnost. Nov vojaški upor. Sarajevo, 30. maja. Večera ja PoŠta" prinaša j z Bara poročilo svojega dopisnika, da se ie en batalijon vojakov 29. peŠpu-ka uprl. Vojaki so zahtevali, da se jih nemudoma odpošlje na izpolnjevanje vojaške službe v njihovo domovino. Vojakom so se pridružili tudi častniki. Po informacijah dopisnika upor ni političnega niti pleni en sko-separatističnega značaja, temveč so se vojaki uprli predvsem zato, ker so dobivali zelo slal > hrano in bili tudi zelo slabo nastanjeni. Iz teh vzrokov so se iim pridružili tudi častniki. Vojaška oblast je odredila v tem zmislu takojšnjo preiskavo. NEMIRI PO NEMČIJI. Po celi Nemčiji je ljudstvo razburjeno. Kakor se splošno misli so dnevi nemške republike šteti, da bo prišel nazaj cesar Viljem. IRSKA. Državljanska vojska divja dalje po Irski. Kakor se jasno vidi od da-!eč. igra Anglija na Irskim silno sramotno igro. Ko je videla, da izgublja. da je narod edin, poslala je tja svoje agente, ki narod sedaj ščuvajo med seboj in povzročajo velike nemire. Vse to bo pa Anglija porabila, da bo Irsko nazaj zasedla, češ saj se ne znate vladati. — Anglija bo v prihodnosti Avstrija štev. 2. ČIČERIN RESIGNIRAL. Haag. 28. junija. — Glasom poročil iz Berolina ie ruski zunanji minister Cičerin podal resignacijo. Vzrok resignacije ni naveden. Njegov naslednik bo najbrže, kakor se sodi Maksim Litvinoft. kveni dvorani ie sledilo sveti maši in cerkvenim slavnostim in je zaključilo dopodarišnji program. Militarizem v Jugoslaviji. Naša vojska šteje 6066 častnikov in 144.-223 vojakov. Ako primerjamo predvojno militaristično Nemčijo s povojno Jugoslavijo, bi naša država v svojem največjem militarizmu ne smela imeti več kot 4000 častnikov 111 100.000 vojakov. Proti bivši Kraljevini Srbiji, ki je imela največ 000 vojaštva, pa sc današnje ogromno število sploh primerjati ne da. Japonska šteje n. pr. 45 milijonov prebivalcev, je tudi ena militaristič-nih držav, a je zmanjšala število armade na 209.000. — Orožniško-ob-mejne čete znašajo: Prva šteje 580 častnikov in 20.000 orožnikov, druga 120 častnikov in 11.200 obmejnih stražnikov; skupaj 700 častnikov in 3 t .200 moštva. — Avstroogrska ic imela 500 častnikov in 5000 orožnikov. Sorazmerno bi morala imeti Jugoslavija največ 120 častnikov in 5000 orožnikov. — Vojna mornarica ima 242 častnikov in 4194 mornarjev. — Častniški zbor šteje: 39 vojvod" in generalov. 424 polkovnikov, 51 t podpolkovnikov. 1072 majorov. Japonska je imela n. pr. 10,14. leta 250.-000 vojaštva a le 207 polkovnikov. Mi jih imamo kar 424! Da se opomore temu zlu, je v proračun stavljen predlog, da se poviša 170 podpolkovnikov v polkovnike in 545 ka-petanov v majore. Za to seveda ima novaca! ___________________________________________ _ _______L_______• •__ EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Telephone: Canal 98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October II, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. J M. Trunk: Cerkev in nove slovanske države. Avstrija je razpadla. NTa razvalinah so nastale nove slovanske države, ki pa obsegajo še več ozemlja. Na severu sta nastali Poljska in Če-hoslovaška, na jugu Jugoslavija ali kraljevina SHS. Stara Avstrija je veljala kot katoliška velesila in je v gotovem pomenu besede tudi bila. Habs-buržani so bili katoliški vladarji, temu nihče ne more oporekati. Pripoz-nam, da je katoliška cerkev mnogo izgubila, ko je razpadla katoliške velesila in je bila odstavljena katoliška dinastija. Nisem zagovornik državnega katoličanstva, a vsekako dobro je, če se cerkev in država kolikor toliko razumeta, ali si vsaj ne nasprotujeta. Odprto pustim pa vprašanje, koliko je bilo avstrijsko katoličanstvo vredno. Bilo je pač c. in kr. katoličanstvo, in akt) je z Avstrijo šlo pot vsega minljivega, menim jaz, ni treba za njim pretakati solz. Če pa kdo obžaluje izgubo tega katoličanstva, pa mu. vsaj jaz, rad pustim to veselje, oziroma to žalost. Računajmo z dejstvi, kakoršna so. Katoliška Avstrija je razpadla. Ne smemo se čuditi, ako je ta razpad dirnil hudo katoliške kroge tako v inozemstvu, kakor tudi doma, da še danes ne morejo priti prav do miru in čudno gledajo one. ki so avstrijsko dedščino prevzeli, namreč pred vsem nove slovanske države. Cerkev je sicer duševna moč ali duhovno kraljestvo, a v modernih eržavah ne more iti preko politike, ker tudi politika ne gre preko nje. Vrini tega se bavijo katoličani kot katoliški državljani vsake države s politiko. Razpad katoliške velesile toraj ne more ostati brez posledic na katoličane širom sveta. K<> je 1. 1918 dr. Korošec po razpadu prišel s Pariza je pozval dr. Zo-reta. ozir. dr. Lamberta Ehrlicha in mene. naj se takoj odpraviva na Angleško informirat visoke angleške katoliške kroge ■> stališču katoličanov v novi državi na jugu. Ti krogi, ki imajo precejšen vpljiv v angleški zunanji politiki, so bili vznemirjeni in v skrbeh za katoliško stvar v državi s pravoslavno večino. Midva nisva prišla v London, tudi ne vem. če bi bilo kaj izdalo, a prav gotovo je v teh krogih še dandanes polno predsodkov proti državi SHS. kakor posebno tudi proti Čehoslovaški. Vsaj kolikor pride katoliški vpljiv v angleški politiki v poštev. je v izgubi katoliške Avstrije iskati uzrokov vsega božanja sedanje Av.»trije in naravnost usiljevanje denarnih sredstev kreditov. Upajo, da bo mrtvec vstal. Da mu pri tem avstrijski, sedanji in stari, posebno plemenitaški l:rogi pridno prorokujejo vstajenje, je umevno, dasi vsaj avstrijskim ple-menitašem ne bo toliko na katoliški stvari, kakor veliko več na nemški in lastni, ki bi seve močno pridobila, če bi katoliški avstrijski mrlič zopet oživel. Prav enako mišljenje je tudi v francoskih širših masah, ki položaja ne morejo presoditi in v katoliških plemenitaških francoskih krogih, ki imajo zveze z avstrijskimi plemenitaši in so kot katoliški politiki z razpadom katoliške Avstrije res izgubili v moralnem smislu, ter želijo, da bi mrtvec vstal. Ti krogi predvsem, so podpirali restavracijo Habsburžanov in ti krogi dajejo sedanji Avstriji cukrčke. ker prefrignni Dunajčani jih znajo imenitno farbati. Nove države pa gledajo precej po strani in dol-£ijo framazonstvo. da je ono razdrlo Avstrijo in ustvarilo nove države, kjer že zdaj katoličanstvo zatirajo. Da v kraljevani SHS. in v Čehoslovakiji ne manjka katoličanov, ki prav tako sodijo, je samo ob sebi umevno. Pa ne ostaja samo pri sodbi. Vsaj posamezni tudi rujejo v zvezi z zunanjimi sovražniki teh držav, ka-lerim služi katoličanstvo le kot pretveza, pred vsem Lahom. Vsekako je pa mnogo takih katoličanov, ki so nasproti novim državam zelo' hladni, ker jim baje krvavi njih katoliško srce, ko vidijo, kako se cerkev zapostavlja. če ne celo preganja, dočim je Avstrija katoličanstvo ščitila. Nočem sicer nikomur usiljevati svojega prepričanja, a moja skromna sodba je ta, da cerkev z razpadom stare Avstrije ni dosti izgubila in da menda ne bo tako hudo v novih državah, ako ne bo morda celo bolje, le 13 IZ SLOVENSKIH NASELBIN. II Kemmerer, Wyo. — Slovenski ka-' braževalna in narodnostno dvigajo-toliki na noge! Nisem Vas še nad-! ča. Ker je program sila obširen, legoval z nikakim dopisom ali mi- prične prireditev že popoldne ob 3. slim, da me veže dolžnost, da tudi jaz izrečem svoje mnenje v korist a-meriških katoliških Slovencev. Brezverci to so naši nepridipravi socialisti, so ljudje, ki jim ga v laži in zavijanju ni para. Kakor ti ljudje go- in 12 deklic. Pri zaključku ie stopil naš č. g. župnik. Mertel na oder in imel daljši govor na graduante in na stariše. Povedal je. da s tem, ko so ti otroci dovršili nauk v tukajšni šoli, s tem še ni končana vzgoja otrok, ampak se še le začne. S tem je prišel za graduante samo odločilen trenutek, ko si mora človek začrtati pravo smer nadaljnega življenja. Želeti bi bilo, da bi šla vsaj večina teh graduantov v višjo šolo. Pri tej slavnosti je sodeloval tudi tambu-raški klub Ilirija pod vodstvom gospoda Mukarja, ki je v tako kratkem času toliko vspeha dosegel pri tako mladih igralcih. Vsi navzoči so bili zadovoljni s programom in prireditvijo, posebno da so tako mladi igral- I uri. Osrednja točka in višek popoldneva bo brezdvomne veliki koncert, pri katerem sodelujejo vsi Gilbertski pevci in pevke. ,Za uspeh in za kar največji umetniški užitek nam jamči dirigent dr. Srečko Zamjen, ciolgo-vore in se norčujejo iz sv. vere in iz letni in priznani koncertni zbopp-ljudi, ki so ostali še zvesti veri svo-| vodja v starem kraju. Na programu jih očetov in mater, je sramotno in je izbrani cvet naše narodne pesmi, podlo in sicer tako, da se radi teh od- 7bor nastopa v narodni noši. Zve-ef tako gladko sprevajali mile nam padnikov človek že sramuje, da je' čer pa nam podajo naše vrle dekletu' slovenske pesmi, ki tako milo done Slovenec. Ker človeka je sram, da smešnico "Oh, ta Polona!'* pod re- iz otroških ust. Naznanjam tudi, da bi znal, da ima slov. narod take ne- žijo Mrs. Pregled, na način kakor gre naš gospod župnik v stari kraj zveste sinove. Rojaki to ne sme iti znajo igrati samo Gilbertska dekle- za eno leto zaradi zdravja. Boleh več dalje, dolžnost nas katolikov ta. Poleg tega je na programu še že več let. Zdravniki mu svetujej , potrebne korake,) cela vrsta kar najzanimivejših točk, da si mora spremeniti zrak. Pri nas kakor: velika tombola z nad 200 do- je že dvajset let brez počitka. Ljubi bitki, ribji lov. Gorenjska ohcet,> Bog mu daj skoraj popolnega zdrav- je, da storimo da se propaganda brez verskega duha omeji med nami Slovenci v Ameriki. Kakor sem č i tal članek izpod peresa A. Tonica iz Johnstowna, Pa. "O logiki naših socialistov" sem raz-videl, kako umazanih sredstev se poslužujejo zastopniki brezverskih listov. ko iste razširjujejo med nezavedne mase. Nobena laž jim ni pre žrebanje krasne zlate ure, itd. V pro-j ja, da bi se zdrav in čvrst vrnil na-stili odmorih pa ples. Druge senza- zaj med svoje farane. Imena gradu-cijske točke pa ostanejo zaenkrat še antov so: Mary Gorup. Jennie Detajli« >st naših pridnih deklet aran- kleva. Mathew Cvetič. Frances L žerk. — S to prireditvijo se žele na- kar. Frank Gasperich. Catharine se dekleta oddolžiti ljubezni in dolž- Fortun. Angeline Bizjak. Vida Kos-, nosti. katero čutijo do uboge dece Marv Erjavec, William Simončič, "Mladinskih domov" v Sloveniji. Charles Ostronič. Anna Frankovič, 1 ~ i , . ... velika za dosego njih ciljev. In pa gre za naš in izključno za naš Angeline Bahorich, Mary Sumic, tudi ljudje so neumni, ko tako slepo mili slovenski narod! Ves Gilbert, Joseph Miller. Štefanija Jevnikar, sedajo na limance teh lažnjivcev. tudi neslovenski del. se je s toplim Christina Benec. Naj bi k meni prišel s tako agitacijo, sočutjem zavzel za to dobrodelno - bi ne šel po svojih nogah iz moje akcijo. Zato v nedeljo. t. m. ves hiše, šel pa bi po zraku. Kakor ti slovenski Range k nam na prijazni Rakeku so darovali: V Clevelandu. ljudje govore bogokletno in zaniče- Gilbert! Za vsakovrstna okrepčila je Anton Qrdina Mr. Fr. Suhad-1-valno o presv. zakramentih ni za o- kar najobilneje poskrbi:eno. Na svi- meniti. In njih cunje, kaj vse piše- denje! Poročevalec. John Golobich. Lorain, O. — Za novo župnišče na jo. tako. da pameten človek se mora' v resnici le čuditi ljudjem, da njih želodci morejo prenašati godljo teh Sheboygan, Wis. -Mnogo . julija jako lepo igro "Najdena hči." Igra je vzeta iz časa rimske v.izn >sti. Kdor rati vidi kaj zgodovinskega. gotovo ne bo zamudil te-i ga večera, Udeležite se v obilnem številu, ker je ves dobiček namc-; nien za nove stole v dvorani. Vsa-kd«> lahko sam vidi. kako jih potre- ;m Grdina $5, nik Sj. Mrs. Johana Kolar $2. — V Lorainu: Mrs. Agnes Kompare Si, Mrs. Mrv Bombač $2. Rev. A. L. Bombač $2. Vsem da: »valcem Bog plačaj stotero! Mary Bombač, 174^ F.. 32 S:. in da delajo za pros veto med našimi ljudmi. I No. ja. dokler bodo delavstvo reševali k«»t so Zafkrnik. Zajček. Pe-I Terček Zgaga in še drugi njih sovrstniki. tako dolgo bo slovensko delavstvo lahko pričakovalo rešitvel iz sedaj nega socialnega sistema. Ti ''delavski" boritelji se posebno radi trkajo na svoja prsa. koliko da do- huienm. Vsako društvo in pri vsaki brega store za ubogega delavca, se- prireditvi smo jih morali iskati na veda resnico bi povedali ako bi po- p«»sodo in to za drag denar. Vstop-vedali ravno nasprotno. Ti ljudje i- nice so po 50c spredaj in zadaj po35c. majo posebno ljubezen do delavskih I pam. da boste veseli, ko boste ra-dolarčkov. da "Money fever" imajo, dovedni čakali, katera izmed suženj prilizovanje do delavcev jim pa slu- je prava hči bogate rimljanke. ži za masko pri tem delu. Nas katoliških Slovencev v Ameriki je pa tudi dolžnost, da se že en- Uttica, III. — Pošiljam Si za re -ne premogarje. Jaz sicer nimam dela, pa ko bi delo imel, bi ne mogel delati radi bolezni na n-'gah. M i mali dar pa pošiljam od mojih milili prihrankov in sicer ne iz nam -na. da bi se s tem hvalil, kajti dobro s-> mi znane besede sv. Pavla: "Mene pa Bog varuj, se s kom hvali.i drugim, kakor z Križanim." Jaz zato to povem, da bi vsak Slovenec "i Slovenka, ki ima delo in s>> zdrav:, tudi nekoliko darovali za revne premogarje. Z Bogom. John Culj-n. PISMO IZ DOMOVINE. J. Prestor. Pittsburg. Pa. — Tukajšna farna krat zdramimo in odločno nastopim / s« la se je zaključila 23. t. m. Na ta Laze P. Planina pri Raketu. — Vaš list " Edinost" mi '"e zelo všeč, 'cer tako odločno in pogumno nastopa za večno veljavna verska katoliš-je imela ka načela. S temi načeli, katere "E- proti tej stvari, ki nam okuža naše '.an zvečer ob pol osmih dobre slovenske rojake po Ameriki, šolska mladina prelepo igro "Mari- I dinost" zastopa, se jaz strinjam z Zato bi bil moj predlog ta: Katoliš- j:n otrok", v kateri so otroci jako le- vso dušo in razumom. Pomagaj Bog ki Slovenci vstanimo! Agitirajmo !>'» nastopali. Program je bil: 1) jn Marija, da bi se list razširil med vsak v svoji naselbini v svojem kro- "Hail! Hail! Hail". 2) "Ljubezen vsemi ameriškimi Slovenci. Tudi gu med našimi rojaki in skušajmo Marijinega otroka". 31 Vacation j.ri nas v starem kraju je dobro do- dobiti slehernega Slovenca in Slo- Schemes". 4) "Water Creases". 5) šel. Zelo želim, da bi list "Edinost" venk >, da se naroči na list Edinost.; "Boy Scouts in Camp". 6V"Tiček". tudi moji trije sinovi čitali. ki so v če bodo katoličani na svojem mestu, pametno nastopali in se krepko po- Dajmo, da bomo Slovenci v Ame-j 7 1 "Graduation", 8) "Lahko noč!" Ameriki na Gilbert in da bi opustili ' — Na ta večer so tudi naši gradu- podle liste, kakor so "Prosveta". anti in graduantinje dobili svoje di- "Slovenija", "Glas Naroda" i dr. - plome. katerih je bilo 17, 5 dečkov S spoštovanjem Franc Kolar. prijeli dela. Ako bodo samo tarnali, vekali za starimi časi. preklinjevali 1 fr^mazone, blatili vlade in pomagali razdirati, potem bo katoliška stvar seve šla po vodi, dasi je ne bo posebno škoda, ker tako. vekavo in bevsar-sko katoličanstvo je bilo dobro le za staro Avstrijo, v moderni borbi duhov je pa za nič! Te članke nam je poslal Rev. J. M. Trunk in so nadaljevanje njegovih člankov "Vera v Slovanstvo", ki so vzbudili toliko zanimanja med vsemi slovenskimi vodilnimi krogi tukaj v Ameriki in doma. — Tudi na te članke že naprej' apozar-jamo vse čitatelje, naj jih shranjujejo, da jih bodo potem skupaj še enkrat prečitali, ko bodo vsi natisnjeni. Ti članki bi zaslužili, da bi se natisnili v brošurici in bi se razširili med Slovenci tukaj in doma. Manjka seveda denarnih sredstev v' pokritje stroškov — kar silno obžalujemo. OLAJŠAVE ZA AMERIŠKE POTNE LISTE. New York (Jugslov. Od. FLIS.) State Department nam je priposlalo sledeče naznanilo: Ta vlada želi storiti vse, kar je mogoče, da se vzpostavijo predpisi glede ameriških pasportov na predvojno stanje. V zmislu predpisov, ravnokar izdanih od Department of State, se ne zahteva več od prosilcev za pasport, da prinesejo dokaze glede svrhe svojega potovanja v inozemstvo. Razun tega se bodo vsi potni listi, izdani po 3 .januarju 1918 smatrali kot dokaz o istovetnosti in državljanstvu prosilca. Vse, torej, kar je treba, je. da potnik vloži prošnjo za potni list. Ako se to primerja s tem, kar se je zahtevalo v tem pogledu na podlagi predpisov, izdanih za časa vojne, bo občinstvo našlo, da je razmeroma jako lahko stvar zaprositi za potni list. Nadalje se izdajejo potni listi brez ozira, kam kdo potuje, z drugimi besedami : dočim je treba navesti v prošnji ime dežel, ki jih dotičnik na merava obiskati, vendar se dovolju jejo potni listi za potovanje v vse dežele na svetu. riki dobili vsaj en katoliški dnevnik, ki bo stal na straži za našo vero. Poskusimo to predragi rojaki. List E-dinost pa prosimo, da nam pove, koliko naročnikov bi potreboval, da bi se zamoglo kriti stroške z izdaja-! njem dnevnika. Ako primemo vsi za! to delo, upam. da bi prav lahko s i.j £ oktobrom t. 1. pričeli dobivati list E-dinost dnevno v naše domove. Rojaki kaj \ i porečete na to? Jaz za svojo osebo obljubim že danes $10 listu v dar in vso pomoč pri agitaciji za nove naročnike ako se to prične. Rojaki pričnimo s tem delom takoj, da za prihodnjo zimo gotovo dobimo svoj lastni katoliški dnevnik. Rojaki na noge ! Naročnik "Edinosti." Gilbert, Minn.—Slovenski Range, v nedeljo, dne 9. julija na Gilbert! — Prvovrstna prireditev se nam o-beta. kot je še menda ni bilo na našem Range. Z geslom: "Mladina za mladine!" so se združila vsa vrla slovenska dekleta in zamislila sijajen program. Prireditev bo ne samo I zabavna, ampak tudi eminentno izj- DENARNE POŠILJATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnio domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini. kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolariih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ................$ i.93 -0 Hr .................$ 335 1000 kron .............. 3.80 100 lir ................. 6.2* 5000 kron .............. 18.00 500 lir ...........".......2900 10000 kron ............... 36.00 1000 lir ................ 57.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $7500 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite n^: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West aand Street Chicago, IE. M M ' ' "EDINOST" as V NEDELJO POPOLDNE. TEDENSKI KOLEDAR. g. Nedelja. — Gorkumski muč., Veronika. 10. Pondeljek. — Sedem Bratov, m. Felicita. 11. Torek. — Pij I., papež in muč. 12. Sreda. — Ivan Gualbert, opat. 13. Četrtek. — Anaklet, papež. 14. Petek. — Bonaventura, škof. 25- Sobota. — Henrik II., cesar. ŠESTA IN DEVETA BOŽJA ZA-POVED. —GREH NEČISTOSTI. •Ne prešeštvaj! — Ne želi svojega bližnjega žene!" Vi veste, prijatelji, kaj prepoveduje šesta božja zapoved. Ona prepoveduje, mi bote odgovorili, nespodobno govorjenje, nespodobna dejanja, sploh vse, kar onečašča sveto čednost čistosti. Ravno tako veste, da prepoveduje deveta božja zapoved vse nespodobne misli in želje in radovoljno dopa-danje nad njimi. Ti dve zapovedi prepovedujeta VSE. kar nasprotuje čistosti; prva, vnanja dejanja; druga, notranje misli. Šesta zapoved prepoveduje (1) vsako vnanje nespodobno dejanje, kakor nespodobne pogovore, poglede. dotikljaje. in druga dejanja; (2) vse priložnosti, ki vodijo k nečistosti, kakor slabe druščine, preobilne obiske in preveliko prijaznost med osebami raznih spolov, plese, nespodobno obleko, nespodobne igre in gledališke predstave, slabe pesmi, knjige in časnike. Deveta zapoved prepoveduje vse n tranje grehe, to je misli in želje, ki nasprotujejo sv. čistosti. Mi grešimo z nespodobnimi mislimi, ako imamo dopadajenje nad nespodobnimi domišljijami, ako te radovoljno gojimo; mi grešimo z nespodobnim poželjenjem, ako si željni« . da bi mogli z vršiti kako nespodobno dejanje in zadostiti svojim poželjenjem, dasi ne sledi tem željam nikako vnanje dejanje. \ sak nečist greh je smrten, ako smo popolnoma v njega privolili. \ -aka navadna nečista misel je smrten greh. ako smo radovoljno privolili v njo. Nasprotno, ako nismo pri-v lili v take misli in se jim ustavljali. potem to ni noben greli. Odtod pravilo: "(ireli ne obstoji v tem, ker m« ramo trpeti in prenašati skušnjave. marveč v privoljenju v skušnjave." Da se bomo mogli nespodobnim skušnjavam ustavljati, je potreba, da naše misli takoj - odvrnemo od njih. da takoj molimo, da kličemo na pomoč blaženo Devico Marijo, angela varuha, da pobožno izgovarjamo imeni Jezus, Marija. Cist kristjan vrže od sebe vsako nespodobno misel, kakor hitro jo zapazi. ravno tako kakor bi vrgel og-n eno iskro od sebe, da prepreči o-genj. Prijatelji, sovražimo ta greh «z glob« čine naših src, greh, ki je sra-m< ta kristjana, kuga duš. zmagoslavje pekla ; le 11a ta način se bomo tega greha obvarovali. In da boš imel v boju vspeh. združi svoje molitve - posebnim češčenjem do Blažene Device Matije in njenega Bro madežn ega spočet j a. Vsak. ki je v sužnjosti tega greha. naj pa pomisli, da ne bo mogel streti teh grešnih vezi brez zataje- SLOV. KAT PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina. 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glas? a ve. — Tajnik: Is?. Zupančič. 955 Adti son Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Sme lič. 6411 Varian ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in so boto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. vanja, kajti Gospod sam pravi: "Ta rod pa se ne izžene drugače, kakor le z molitvijo in postom.'1 (Mat. 17, 20). Proti šesti in deveji božji zapovedi grešimo z vsakim nespodobnim dejanjem, vnanjim ali notranjim; grešimo, kakor sem rekel zgoraj, proti sv. čistosti z mislimi, pogledi, dejanji, kakor tudi z nespodobnimi besedami in pesmami. To slednjo vrsto nečistega greha imenujemo nespodobnost, nečistost v govoru, kvantanje. Kratko spregovorimo še o tem. Nespodobne besede so težak greh in največja nevarnost za nravnost. "Slabi pogovori pačijo dobre navade", pravi sv. Pavel (r. Kor. 15. 33.) To je grozen greh z ozirom na Boga, ker ravno ta jezik, ki je bil posvečen pri sv. obhajilu s Telesom in Krvjo Jezusa Kristusa blati in sramoti Jezusa Kristusa na najnesram-neji način. To je grozen greh z ozirom na našega bližnjega, ker je prepogosto vzrok pohujšanja. Nesramen jezik je kakor baklja, ki vžge v srcu premnogih ogenj nečistosti. Nesramna usta so kakor gnojna jamnica, iz katere se vedno dvigajo nevarni, škodljivi plini. Je grozen greh z ozirom na grešnika samega: ;ne glede na to. da je grešnik pred Bogom, nima nikakega spoštovanja pri ljudeh. Česar je srce polno, usta govore, pravi prego-ivor. In človek, kojega usta so vedno polna nesramnih besed, kvant in pesmi, stopa pred ljudi, kakor da bi hotel reči: Poglejte mene nesramneža ! Prijatelji moji. kaj mislite sedaj o nespodobnem govorjenju ? Varujte se tega groznega greha; naj ne pride nikoli iz vaših ust nika-ka beseda, ki bi bila količkaj dvomljiva in se dala nespodobno razlagati in razumevati. So ljudje, ki pravijo: '"Večkrat kakšno bleknem, vendar ne mislim nič hudega pri tem; je to samo za išalo in kratek čas." Prijateli ! Ti smatraš za šalo, za zabavo stvari, s katerimi moriš nedolžne duše? Kaj bi ti rekel, če bi te kedo lopnil s kolom po glavi in rekel, da je storil to samo za šalo, za zabavo? Ogibaj, varuj se nespodobnega govorjenja; je to kuga! Očetje in matere, bodite previdni, pazni. čujte! Gospodarji, gospodinje. bodite previdni! Vedite dobro, kaj je vaša dolžnost in kaj je vaša odgovorjenost. Ne trpite slabih, nespodobnih razgovorov po vaših hišah! Sicer bo prišlo prekletstvo božje nad vas časno in večno! Če je kdo vdan temu grehu, naj ga resnično obžaluje, naj se ga resno kesa: popravi naj pohujšanje, ki ga je dal s svojim nespodobnim govorjenjem ; prosi naj Blaženo Devico. naj mu izprosi od Boga milost, da ne bo nikoli več padel v ta greli. DROBNA DRUŠČINA. Milčinski. Moja žena je reva, ali jaz ji ne morem pomagati, jaz nimam časa Podnevi sem priklenjen v pisarni, zvečer me pa natezajo po odborih. Saj bo društev kmalu več nego lju di. Kamor stopiš — društvo! Rad bi kihnil: ne! Poprej se moraš vpisati v društvo za kihanje. Če se ne vpišeš, gorje ti! Hitro te naženo z izdajico in še pes te več ne povoha, če ima le količkaj narodnega nosu. Jaz nimam časa! Žena je reva, vem, da je reva. Saj nič ne reče — čast ji in slava! Ali na očeh ji poznam, da se dolgočasi, jaz pa ji ne morem delati druščine, ko nimam nič časa in se mi dostikrat tako mudi, da se umivam, večerjam in se preoblačim vse hkratu in sem zadnjič v hitrici zamenjal za ta opravila pripravljene predmete, kar je bilo v veliko kvar želodcu in obleki. Jaz nimam časa. Žena se mi smili, pa ji ne morem pomagati. Naj se pač sama ozre po kaki druščini, da ji ne bo čas predolg. Kaj pa druge! Poznal sem staro ženico, ta se je izborno imela s svojo stensko uro. Ura je bila od visoke starosti že malo otročja, drugače pa zlata duša in sta se pomenkovali in smejali in se zabavali gotovo bolje, nego se jaz v odborovih sejali, ko se kregamo in nihče ne ve zakaj, niti tajnik ne. ki piše zapisnik. "Ali hočeš stensko uro?" sem vprašal ženo. Žena. čast ji in slava, je odgovorila : "Kakor te je volja. Da bo le tebi prav. pa bom zadovoljna." Prijazno me je pogledala in milo, z vlažnimi očmi. Dobra je in sinili se mi. Ženska potrebuje druščine, posebno pa razgovora, drugače ji jezik usahne, kakor roža brez dežja. Pa mi je še prišla v misel hišna gospodinja; ta ima za družbo kanarčka. Kadar prihajam plačat stanarino, pa vidim, kako živahno se ž njim pogovarja. Prav zanimivo. Človek bi mislil, da se s kanarčkom lahko govori karkoli, ali reč ni taka. Niti ni, da bi se dalo z vsakim ka-načkoni enako se meniti. Kaj Še! lil CIGARETE v t * d Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobil; Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik stov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi kupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi * našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel Naše gospodinje kanarček n. pr. je premogar, ker natanko tako drobi, kakor v hišni veži premogar na piščalko. In okoli tega njegovega poklica se suče pomenek gospodinje s kanarčkom. Kanarček: "Rrrrriii . . Gospodinja: "Ali ga že zopet ponujaš? Kakega pa imaš, kaj? Trboveljskega ali karmeljskega? Pa da boš dal pošteno vago, ti rečem, v plombirani vreči, sicer takoj pošljem po policaja. In da ne bo tako kame-nit kakor zadnjič! Kaj pa dobiš zanj? Trpotec ali perešček salate? Kaj, sladkorja bi rad? Tako? Moj Bog, kar oderi me — kako bomo shajali pri tej draginji. Moj mož pravi, da mu bo zelo hudo, če bo moral strankam zvišati najemnino, pa skoraj ne bo drugače ..." Zadnje besede seveda niso namenjene "premogarju", nego meni. "Žena. sem torej rekel, "ali bi kanarčka ?" Žena. čast ji in slava, je odgovorila: "Kakor hočeš! Da bo le tebi prav, pa bom zadovoljna." POZDRAVI IZ NEW YORKA. OBJAVA. Generalnom Konsulatu u Čikagu je čast umoliti dole imenovano lice. i svakoga ko bi mogao dati obave-štenja o njemu, da izvoli poslati svo-ju adresu: Kari Holzknecht rogjen 1890. god. u Mariboru, po zanatu mesar-posled-nji se put je javio sestri, pred rat. iz C ikaga gde je radio kao šef kuhinje 11 nekom restaurantu. Iz Kancelarije Generalnog Kon-sulata Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca u Čikagu. 111.. 115 So. Dearborn St. ZASTAVE bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. Na parniku "Paris." — Ker imam še nekoliko časa do tedaj, da zatuli piščalka in naznani odhod tega velikega in novega parnika, želim še enkrat pozdraviti soproga ter prijatelje in znance v New York City, zlasti one, ki so nas spremili do parnika. Vsem izrekam najlepša hvalo v svojem in svojih otrok imenu ter kličem: na svidenje! Zahvaliti se želim tudi tvrdki Zakrajšek in Če-šark, ki nam je preskrbela tako lepo kabino kakor tudi vse drugo potrebno. Priporočam to tvrdko tudi drugim rojakom. Antonija Rupnik z otroci. * * * Ko odhajam iz Amerike s parni-kom Yorck, pozdravljam vse Slovence širom Amerike, zlasti svoje prijatelje in znance v Carlinville, 111. Vsem kličem še enkrat: Pozdravljeni in na svidenje! Dalje se moram zahvaliti tvrdki Zakrajšek in Česark v New Yorku za njeno točno postrežbo s katero sem popolnoma zadovoljen, in vsled tega to tvrdko drugim rojakom toplo priporočam. — Frank Cimerman. * * * Predno se podamo na parnik O-lvmpic, še enkrat pozdravimo vse svoje sorodnike in znance v državi Washington, zlasti svaka Orehek in njegovo družino v Black Diamond, Wash., dalje družine Komp. Miklau-čič. Semšek in Vrtačnik in druge, ki so nas spremili na kolodvor. — Mi smo prišli v New York v četrtek na večer brez potnega lista in danes, v soboto zjutraj, pa imamo vse vreje-no in gremo na parnik. Za to se i-mamo zahvaliti tvrdki Zakrajšek in Cešark ki se ie potrudila za nas nam preskrbela potni list in vsa potrebna dovoljenja v teku enega dne. Ker smo se mi prepričali, da ta tvrdka resnično dobro postreže potnikom, si štejemo v dolžnost priporočiti jo tudi drugim, kajti prepričani smo, da bodo tudi drugi z njeno postrežbo zadovoljni kakor smo bili mi. —-Louis Rebel in družina. V POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne.' Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O. : s John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. H Michael Železnikar JAVNI NOTAR V URADU "EDINOSTI". Izdeluje vsa NOTARSKA DELA kakor "affidavite", pooblastila, kupne pogodbe za tu in stari kraj. 1849 West 22nd Street, Chicago, III. GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH, KREMESEC Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Phone: .Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in *prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to I ; - ^ "EDINOST" J. M. Dovič KOVAČ IN NJEGOV SIN. POVEST, f (Dalje.) Micika pa je že pred kapelico klečala in molila. Docela je bila pre-piičana, de je sam angel varih poslal kovača. Ko bi se bila ona le še ste-gala za rožami, gotovo bi jo bil gad pičil. Iskreno je molila in zahvaljevala nebeško kraljico za od vrnitev nesreče. Ko pa je kovač vrgel modrasa na tla in tudi sam zopet splezal navzdol, je Micika s hvaležnim srcem zrla za Jankom. "Ali si videla, Micika, kaj te je čakalo Sama Mati božja te je valovala, ker jo imaš rada." "Res je, Janko! Pa tebe tudi ne bom pozabila nikoli." Kovač je videl, kako ga je deklica pogledala s hvaležnim očesom. Ginjen je bil tudi 011, srce mu je bilo tako, kakor če bi s kovaškim mehom vanj pihal. "Nekaj ti bom dala za spomin, kaj hočeš. Janko " "Micika, le spleti vse rožice za Marijo, meni pa odstopi ta-le jelenov jezik." In Micika prime za jezik, sname Janku klobuk, ter mu ga pripne za trak. Kakor salbja tako je mahal jezik Janku raz klobuk ter se zibal v zraku. "Divje rože — divjemu možu, kajne da, Micek?" In deklica se je nasmejala, pa je stekla proti domu. Mladi kovač je slonel ob skali, ki je štrtela izpod brega, in s palico pritiskal v precepu se zvijajočega modrasa. Zamišljeno je zrl vanj in črne pošasti so se vrtele pred njegovimi očmi. Zli duh ga je napadal in zdelo se mu je. da njegovo življenje ni nič vredno. Kaj. ko bi to glavo v precepu pritisnil na svoja prsa? Pa brž se zave. stopi s črevljem modrasu na glavo, pritisne dvakrat, trikrat, potem pa zatakne palico s kačo v luknjičasto skalo — v spomin vsem mimogredočim. Nato stopi h kapelici in iskreno moli. Kip Ilirske Matere božje je ves v vencih in šopkih. Dišeče mošnjice se menjavajo z zvezdnatimi marjeticami, mušje kukovice so pomešane z rumenim šebenikom. višnjeve ve-likonočnice se vrste z divjimi repnicami. ponosna preslika stoji med drobno vrholiko, poljsko smiljko in pomladanskim petoprstnikom. Tanko moli, pa ogleduje te različne cvetke. Trudi se, zbrati duha. toda roka. ki je spletala te cvetlice v vence, roka. ki se je stegala na skalnato pečino za jelenovim jezikom, roka. ki se je tresla pred m odra sov i m jezičkom, ta roka je motila zbrano molitev mladega kovača. Solnce se je skrilo za okrogli oblaček. Janko vstane, pogleda na klobuk z dolgim zelenim peresom, pa krene po cesti, ki vodi v vas. Tam onostran mostu je stala kapelica sv. Jožefa. Tudi ta je bila oza-ljšana s cvetlicami — pa suhimi. Iz suhih rož spleten venec je visel pod obokom, le na oltarčku sta stala dva zelena žeravca in dve vazi z vijolicami in šmarnicami. Janko postoji, pa zakliče s ceste: "Rezika. še za me en očenaš!" Y kapelici se obrne deklica, visokostasa in bleda. Bila je Kolenčeva. Stopi na prag in gleda za mladim kovačem: "Torej, ta naj bi bil moj ženin ?'' Risernate kapljice so zletele po licih navzdol. Rezika je stala in gledala, dokler se Janko ni skril za voglom Popustkove gostilne. Nato je zopet pokleknila iti gledala nepremično sedaj na sliko sv. Jožefa v dolbini, sedaj na sliko žalostne Matere božje nad oltarčkom. Molila je pobožno — molila t"di za mladega kovača. XI. Janko je sedel pri Popustku. Sedel je med možmi pri javorjevi mizi. Pomenkovali so se o lepih žitih in brstnih »drevesih, o vremenu in o kupčiji, o živini in ženitvah. "Martin bode vendarle vzel mlinarjevo Uršiko, kajne da, Janko." reče dolgi možak na voglu mize. "Meni pa se še nič ne mudi. Moja nevesta mora še rasti", odvrne lanko šaljivo. "Najbolje bi bilo, da bi Reber kovačnico vzdignil za eno nadstropje", poseže vmes spet drugi. "Čemu to, saj ima Reber bajto prazno." "Ta je za Rebrovega gospoda." "Pa ko bi župnik vedel, kakšen fant je Janko, bi mu rade volje prepustil bajto." "Pustimo to, možje! Povedal vam bom rajši, kako sem jaz danes modrasa »bil." Vsi so poslušali, Janko pa pripoveduje. "Nevesta mora še rasti, kajne da, Janko", pristavi dolgi mož z rdečimi lasmi, ko mladi kovač konča svoje pripovedovanje. " Tisto pa. Gospod župnik žele, da bi bila še do kresa poroka." "Kaj pa ti, Janko? Ali se tebi kaj mudi?" zopet začne dolgi mož z rdečimi lasmi. Mladenič je zardel, pa takoj se ojunači in pravi: "Oče, vi imate pa strašno veselje, koga ženiti. Povejte mi torej, katero ste meni namenili?" Dolgi možak se nasmehne, pomisli, pa počasi izusti : "Tisti, ki slišijo na ime "Rezike" so najbolj pripravne za take fante, kakor si ti." Možje se spogledajo, eden pa reče karajoče: "Ti. Kvatrnik, imaš predolg jezik." "Odkritosrčnost je lepa čednost", odvrne mož z rdečimi lasmi. Janko pa je spreminjal barve na licih, stiskal ustnice, pa zaklical: "Po-pustek, jaz bom plačal!" In mladi kovač je odšel. Možje so 11111 sicer rekli, naj ne zameri, češ, da se je Kvatrnik le šalil, toda Janko takih šal ni rad poslušal. Vsak sum na preteklost njegovega sorodstva ga je užalil. Janko je srečal na cesti svojega očeta. Vračal se je s hribov, kamor je šel gledat neko bolno goved. "Že domov, Janko? Pojdi, greva nazaj." "Nisem dobre volje danes, oče! Tisti rdečelasi Kvatrnik me je užalil.' "Že vem, zakaj, Janko! Ne ženi si kaj takega k srcu. Le počakaj še do druge pomladi. Zdaj se bode oženil Martin, potlej pa prideš ti na vrsto. Vse po vrsti, kakor so hiše v Trstu." "Vas ne razumem, oče! Saj veste, da mi ni toliko za ženitev, kolikor za dobro ime." "Dobro ime —- ha! Kaj pa imaš ti za dobro ime?" "Ali bi mene toliko cenili, ko bi ne imel dobrega imena?" Prepričajte se! Da mi resnično izdeluje-!{. mo najkrasneiše ženitovanj-ske slike. za slikanje najlepše pozicije. {ii\lMiA' Fl* Da izdelujemo vsa delt 3 no in n:ijzrnerne)si 1 nah. Vsem se priporočam NOVE SPOMLADANSKE OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI I ; smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek. MODA IN PRAVILNOST teh oblek ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne podajamo ničesar, kot kar je dobro in najboljše. MI VAS VABIMO, da pri dete v našo prodajalno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00, $30.00. $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače Kaša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. V m V. ;.|j:'Ž ill Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. JELINEK & MAYER 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street Chicago, 111. i ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Sočutje mogotcev. Zasebnik: "Povem vam, bilo je strašno gledati ljudi v tem neznosnem mrazu delati. Bil sem prepričan, da se mora nekaj zgoditi." --: "In kaj ste storili vi?" --: "Jaz? Stisnil sem se k peči in ga cuknil en štamperl." * * ♦ Opisano. A.: "Kaj pa imate tu na čelu, ali imate to od rojstva?" B.: "Ne, to je perilno znamenje." A.: "Kako to mislite?" B.: "Včeraj je moja žena gladila perilo, pa ji je perilnik odletel v mojo glavo." * * * Ko se je smejal. Neki mladi fant, ki je imel to srečo. da je imel izvanredno široke u-sta,da kadar se zasmejal so se mu odprla do ušes. se je zaročil z neko lepo devojko.Ker ga je njegova zaročenka silila, da se more iti še zgovoriti z njenim očetom, se ojunači in nekega dne pride in stopi pred njega, in začne : "Jaz — Jaz sem prišel Mr. Pri-maruha — med tem še ie nekoliko zasmejal, da bi prikril njegovo trenutno zadrego — vprašati za roko vaše hčerke. Jaz — Jaz — Oprosti! se glasno oglasi oče: "Ali bi bil toliko prijazen da bi zaprl svoja usta za trenutek, da bom videl kdo si ?" * * * Tudi resnica. Oče: "Kako ie to Tonček, da -i ti vedno zadnji v šoli?" Tonček : "To nič ne de. vsaj zadnje ravno tako učijo, kot prve." NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelan-du in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupan-jčič, ki ie pooblaščen pobirati naroč-jnino za vse naše tri liste, oglase vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. J. KOSMACH. t S°4 W. a 2nd St., Chicago. Ill "