Pa^SalnB Vrenko v drfsvf SHS.
226. Stav.
V Liubliani, v petek 1. oktobra 1920.
ggp Poscmeina Ste v. 1 krone.
Leto IV.
Izhaja rasen nedelj In praznikov vsak dan ob to. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X k5/nm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter no-lice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
dčasilo Iusoslov. sccSIaBgto-cieifieBsregižiia sSranfee.
Telefonska it. 313.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravnišlvo jo v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna.
Položaj v jadranskem vprašanju.
Zagreb, 30, Današnje „Novosti“ prinašajo razgovor svojega dopisnika v Belgradu z italijanskim odpravnikom poslov Oalantijem, ki mu je na njegovo vprašanje odgovoril nastopno: Upam, da se bo jadranski spor med Italijo in Jugoslavijo rešil pravično. Morebiti, da bo nezadovoljnost pri nas, kakor pri vas, toda ravno ta nezadovoljnost bo najboljši znak pravične rešitve jadranskega vprašanja. Kar se tiče podrobnosti, so znana vaši in naši vladi ter ne gre pri sedanjih pogajanjih za ničesar novega, kakor samo za določitev mesta, časa in oseb, ki sc bodo pogajale. Mi želimo, da bi bile pri teh pogajanjih navzoče osebe iz vseh pokrajin vaše države. Mi bi želeli, da bi prišli jugoslovanski delegati .. neomejenimi pooblastili, tako da bi se pogajanja zaključila v par dneh, da sc ne bi javnost utrudila z zavlačevanjem. Med sovražniki se^vršc pogajanja na nevtralnih tleh, toda med zavezniki bi ne smelo biti nespo-razumljenja glede mesta, kjer naj bi se vodila pogajanja. Poleg tega so se pogajanja že pričela v italijanski Pallanzi in zakaj bi se »e nadaljevala v Italiji?	!	*	•	V
Kdo bo vršil pogajanja o Jadranskem
vprašani«. .
Zagreb, 30. »Rijoč" poroča iz Belgrada, da trdijo v poučenih krogih, da bodo pri direktnih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo sodelovali tudi italijanski ministrski predsednik Ciiolitti, minister za zunanje zadeve grof Sforza ter zastopniki italijanskega generalnega štaba in mornarice. V tem primeru se bodo udeležili pogajanj ministrski predsednik dr. Vcsnič, minister za zunanje stvari dr. Trumbič, pomočnik načelnika generalnega štaba general Pešič in admiral Priča.
Program nove češkoslovaške vlade.
Praga, 29. V stalnem odseku parlamenta je ministrski predsednik dr. Cerny obširno razvijal program nove vlade in dejal: Sedanji kabinet je vlada dela, ki pripravlja tla za definitivno vlado in bo skrbela za utrditev notranjc-političnih razmer. Pri izvedbi programa velja vodilna misel prejšnjega ministrstva: na znotraj poštenost, red, uspešno delo v prid vsem slojem in nekaljen demokratični in socialni razvoj, na zunaj pa mir hi red. Zakon in pravni red sta merodajna za lazmcrje vlade do narot-nosti v državi. Trudili se bomo, da zbližamo vse narodnosti v državi m jih spravimo v sklad. Ravnotežje v proračunu rednih’in izrednih izdateov-bodo tvorili posebni prejemki države. Lc gospodarske naprave bodo navezane na kredit. K nadaljnjim nalogam nove vlade spadajo: sanacija državnih financ, ureditev razmerja med cerkvijo in državo, reforma kazenskega zakonika, zgradba železnic in znižanje visokih cen. lrdno pod-iago je vlada ustvarila v brambnem zakonu. V zunanji politiki se bo držala smernic prejšnjih ministrstev, ki so se tako dobro obnesle.
Husko-p-olisko premici« do 5. oktobra.
nni;cEgL29‘ V v^erajSni seji mirovne konference je bil sprejet predlog
j. . ‘•negacije glede izvolitve nekaterih komisij. Računajo s tem, da
1)0	Pred	5. oktobrom.	.	...
. , . 1’’	' Agncce Havas poroča iz Varšave : Z merodajne strani za-
trjujejo, da je Joffe dobil iz Moskve navodila, naj sprejme vse poljske zahteve, najsi bodo se tako težke ,naj pa odkloni zahteve, ki bi obvezale sovjetsko Rusijo, da mora razorožiti rdečo armado, četudi le deiema.
Vprašanje ustave.
Volilni boi za konstituanto se bo vrši! v znamenju borbe za ustavo. Že v sedaniem narodnem predstavništvu so se bavilj politiki, zlasti dr. Smodlak in Stoian Protič z ustavnimi načrti, ki sta izdelala vsak no enega, tretieaa pa ie izdelala usta-votvorna komisija ki sc ie skora popolnoma prilagodila P.rotičeve-niu načrtu. Dr. Smodlak deli vso državo v dvanaist Drgeči av.tonom-nili pokrajin. Protič pa v deset tudi precci upravno avtonomnih pokrajin. med katerimi pa imata posebne prednosti Srbija in Hrvatska. ( .
Demokrati oziroma naši liberalci niso zadovoljni z uiicdmju teh načrtov. marveč bodo skušali v kes-stituanti prodreti s svaihn načrtom ki Domeni strogo cejitralizačtio države.' dasi nam ti dve leti »svobodne« domovine noveli iasno datazu-ieta. da ie v Juffoslaviii treba napraviti ustavo, po kateri bedo varovani kulturni in gospodarski jntere-£•? posameznih nokraiin drugače ka-•ker so danes.	•	..
Dr. Smodlak predlaga načrt, ki »c nekako podoben ustavi k* so m dali Angleži Burom v kižni Afriki. Demokrati na nraviio' da. ie tam taka samouprava opravičena, ker se Puri Angležem tul narod. To utemeljevanje ic smešno. Če Angleži za-uoaio tuiemu narodu avtonomijo, narodu, ki si ga 110 mineta že. zara-. eliteva. ker ie tul, nikdar tako pridobiti zase. kakor na se ta vez lahko noputai v državi med plemeni- ki jih obseva Jugoslavija, ker so takore-keč eu narod, nalem ie to dovoli žalostno ziiamcflic nezaunania. Ne lc nezaupanja, ampak za tem stališčem mora bili še uckai eoršega. pohlep gospodarstva nad plemeni, terorizem in namen, da se izvede v državi mogočna meščansko - kapitalistična hiiorarhiia. ki sc ic bo v okvir-
ju nove ustave ta gospoda skušala polastiti.
Mi že razumemo, da mora biti 'država, če se osnuie. enoten organizem ki ustvari nravce. no katerih nai.se razvila vse blagostanie in napredek v državi, toda ta organizem mora upoštevati razmere, mora vedeti da so razvoine faze v gospodarstvu in deloma tudi v kulturnem pogledu na različni stopnll ter era ta nova država ne sme uvatati balkanizma. marveč ga odpraviti. Zara-ditcea mora nova ustava garantirati le-okvirne zakone, po katerih se bodo ravnale vse pokrajine, ter bodo ki lab temu v teh okvirnih zakonih lahko razviiale svoie delovanie.
S tem sc doseže dvoie: prvič se postrešuta nanredek. ker bodo posamezne Dokraiine med seboi konkurirale. da se vsaka čimbolj razvita, in drugič se bo s tem pospeševalo zbližanie in stopHenic vseh plemen čimpre*. ker ne bo teroria. ne bo krivic in iih bodo .vezali med seboi lc gospodarski, potem kulturni interesi icr one skupne zadeve, ki tih mora itak vsaka državna celota ne-glede na ustavo prevzeti kot skupne
Naravnost nelogična le torei trditev, da >e zaraditega treba stroge centralizacije, ker smo Jugoslovani lc različna plemena. In vendar se bo vršil volilni boi do dne 28. novembra v znameniti ustave: monarhiia. av-tojiamistjčna ustava. ; remibliktuiska ustava. Razlogi, ki smo iiji že večkrat navedb, govore odtočno n/oti strogi centralizaciji proti nenaravnemu centralizmu, ki ie navadno nesreča držav zlasti tedai če že zgodovinski razvoi ne govori nrav nič za strogo centralizacijo. ker bi bil razmah, ki ga potrelvuieio jugoslovanska plemena nemogoč.
Kongres kovinarjev.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO,
Belgrad, 30. Ker odpotuje posl. Viljem Bukšeg te dni na Dimni v zadevi strokovnih organizacij v naši državi, bo imel sklepni govor v debati o niegovi internclaciii o nemirih na Hrvatskem nosi. Korač.
PAŠIČ SE NE UDELEŽI POGA-IAN.I V ITALIJI.
Zagreb. 30. »Novosti« poročalo iz Belgrada. da bo Nikola Pašič izjavil ministrskemu predsedniku dr. Vesnčn da sc nc more odzvati polivu ministrskega sveta, nai se skunno z ministrom za zunanie stvari dr. Trumbičem udeleži poga-iani 7. Italiio.
Konferenca radikalcev.
Belgrad. 30. Deželna konferenca Nidikalnc sjrnnke ic končala včerai svoje delo. Izvoljenih ie bilo v glav. 'klbnr stranke 25 zastopnikov iz 'Clgtada no 2 zastopnika iz vsakega okrožja v Bosni in Hercegovini '0r no 1 zastopnik iz okrožii ostalih bokraim.
POK RET ITALIJANSKIH KOVINARJEV.
Mihm, 29. »Corriere della Sera« ‘ v la Spezle: Delavstvo tvorni-1R:‘I(in k: zomet zasedlo tovar-
no in zahteva, da se na mestu odpuste oni delavci in ono tehnično
osobie ki se ni udeležilo prve zasedbe tovarne.
Milan. 29. V tvornicah kovinske industrije se ie delo obnovilo brez posebnega moten ia.
AVSTRIJSKA NARODNA SKUPŠČINA.
Dunai. 30. Narodna skupščina ie danes sprejela v drugem branlu zakonski načrt o upravi, kakor tudi prehodni zakon. Jutri se bo vršilo tretfe branie.
STAVKA NA DANSKEM.
Gdansko 29, Nameščenci državnih obratov so danes sklenili stavko. Danes ziutrai so ustavili delo v ladjedelnici, v artilieriiskih delavnicah in v puškarni.
DNE 30 OKTOBRA KONEC VOJNEGA STANJA V ITALIJI.
Rim. 29. Mlnstrekl svet Ie določil 31. oktober kot dan na kateri se ima smatrati voino stanie za končano. Vlada sl pridržale pravico, podaljšati ta datum za nrav kratek čas. za nekatere primere, kicr bi kazalo. preprečiti neoosrdne iznre-inembe,
Savez metalskih radnika v BcJ-gradu ic sklical kongres v Ljubljano na katerem nai bi se vsi kovinarji Jugoslavije zedinili. Delegati so deloma v Liuhiiano že prispeli, ki er čakam na pričetek razprav.
Ob tei priliki cm mio dolžnost, povedati teni delegatom, da tisti, tel so r-tišli med £ ticiniviioiti. dci iščeta potov, oo katerih bi se dalo utadmienim kovinariem korakati, tisti ki so prišli ponuditi bratsko zedinienie. nai bodo pozdravljeni
med nami. ,	.
Tistim oa. ki. bodisi v zmoti, bodisi iz hudobije razbiram strokovne nr^anirorHe v Jugoslaviji. nai vedo. da ic med zedinj^iem in zavoicva-
riem razlika, ,	..	....
Slovenski kovinam smo bih vedno pripravljeni i>onuditi roko vsem. ki se boiuieio v razredu proletarcev
proti kapitalizmu-
Dosledno in konsekventno zago-variamo naše stahsoe o federaciji, škodljivost centrahzacne pokažemo ] nailažie mi. na nas samih, karti Izhajamo iz velikih m dobro tej- pošteno ureicvanih cemiahsticnili organizacij. ki na bhub dobri volu na čelu stoisčib. vendar imele mnogo slabih strani ^
Zakai in kakšno
nevtralnost strokovnih oreantzadi
zahtevamo? Demagogi pripovedujejo da ie to nevtralnost v bom so-cHaiizma s kapitalizmom, torei da hočemo odtuliti strokovne organizacije od boia za sociialistične ideale.
Kaj pa ic resnica? Res le. da zahtevamo nevtralnost, ali lc v boiu med
raznimi seciiaiističssimi strankami
Smatramo, da ie nuina naloga strokovne i rmmizaciic. da vrši nemostmi raz: cimi boi r.roti kaoitain
vendar ima Da strokovna organizacija drugačen delokrog kakor posamezne sociialistične stranke.
Člani naše strokovne organizacijo so lahko politično organiziran! v katerikoli razredni socialistični stranki- ozir ona strnil vendar bi lilo za ves pok ret usodno, ako bi se spot! med sociialističnrmi strujami zanašali tudi v strokovne organizacije
7ato ie naša zahteva, da ivd se strokovne organizaerč v teh socrili nevtraliziralo, opravičena.
Važno za strokovne organizacije ie tudi vprašamo
Amsterdam ali Moskva?
Slovenski koviranji smo člani »Mednarodne zveze kovinariev v Bernu, ta zveza ie na včlaniena v Amsterdamski strokovni internaci-
ionali.
V	(ci internaciionaii so včlanlenc vse razredne strokovne organizaci-ie sveta. Preko 22 miliionov članov, ki iili šteie ta ogromna zveza, predstavila velesilo delavskega gibania Ogrc-mno akciio pri boikotu Madžarske ic izvedla ta zveza vzorno, v kolikor ii niso nagaialc tiste organizacije. ki se smatralo za članice moskovskih rudečih društev. Kdor bi hotel slovenske kovinarle odtrgati od te internacionale, bi iih odlival takorekoč od vseh bratskih kovinarskih organizacij na svetu.
Čudno bi bilo zedinienie k! »1 nas zedinilo z malenkostno kovinarsko organizaciio na Balkanu, obenem nas Da odtrgalo od
22 milijonske velesile.
Vsa naša desedania vzeoia ie v smislu teh načel kdor bi hotel kai drugega, bo razdvojil strokovne pr-1 ganizaciic v Slovciuii. iili oslabil
za kar bo na moral hote ali nehote
nositi odgovornost pred pro!etari.ia-tom in zgodovino.
Prepričani smo. da propaganda, ki gre za tem, da ustvari v strokovnih organizaeHah komunistične celice ki nai zavoiuicio strokovno organizacijo za deklo komunistične stranke, v Slovenili ne bo imela uspeha.
Momentano sc proletariiat z lažmi in demagngifo lahko premoti ali primeri ra železničarski, rudarski, natakarski in tipografski organizacij! nam kažeta da ie slovenski proletariiat v svoii poštenosti sicer mnogokrat naiven, kadar oa spregleda da pa ic kdo varal in zaoe-Ual se ic oa znal vedno z ponosno, gosto otresti vseh oiiavk in pošcnic.
To nai tisti, ki so orišli z pošteno volta napraviti dobro delo. upoštevata tistim na ki mislita n rek o plota z demagoškimi letaki nai na služita tc vrste — v opomin.
Kovinar.
Kako lažejo!
Komunisti se poslužujeta v boht nroti naši stranki tako na svoiih shodih kot v svoiem časopisju nai-nesranmeiših laži. V dokaz nai shrž-i izmed mnogih sledeči slučai iz katerega ic razvidno, da ne prizanašalo s svoiimi lažmi niti našim gospodarskim pouietiem.
: ‘ 1. J .'. ... \ ......
Izlava.
Na ijtrednert) občnem ' Zboru Konsumnega društva za Slovenita se ie Dri točki »I-histop k Zadružni banki«, priglasi! k besedi zadr. Perdan, kurjač iužne železnice v Liubliani in iziavil: . »glasoval bom proti predlogu in prosim tudi vse. da glasujeta proti, ker ml ta gosnod Kleihenčič. vodia komunistične stranke v Sloveniti, povedal, da ie pri »Nakupovalni zadrugi« udeležena »Trboveljska premogokopna družba« s oet miliioni. vsled Česar ie <a kanitaliaiična družba gospodar »Nakupovalne zadruge«. Bo-iirn se. da bo z »Zadružno banko« prav tako. To ie povedal Klemenčiču ravnatcH »Trboveliske orenio« gokopne družbe«.«
Člana ravnateljstva Konsumne-
društva za Slovenita zadr. Filip Uratuik in Anton Kristan sta tako! proglasila da to ni res: Trboveljska premogokopna družba ie le toliko udeležena pri »Nakupovalni zadrugi«	kolikor	oskrbovancev
ima. pri	»Zadružni	banki« pa ta
družba sploh ne nride v poštev, Zadr Anton Kristan ua ic predlagal. da sc izbere izmed udeležnikov občneva zbora odsek, ki nai dože-
ne. kai ie res.
Podpisani smo pregledali ‘deležno kniigo »Nakupovalne zadruge« in konštatiramo. da ima »Trboveljska premogokopna družba« deležev ta K 118.000. in sicer: za pre-mogvkon Trbovlio. K 59.000. za nre-mogokon Zagorie K 25.500. za pre-mogokoD	Hrastnik	K 22.500, za
rremogpkop Kočevta K 11.000. --Glasom sklepa za mesec avgust na ie vseh deležev »Nakupovalne zadruge« K 1.200.000.
Res ni. da bi tedai mogla biti »J rboveliska premogokopna družba- udeležena s 5 milijoni pri - Na-kunovalni zadrugi«.
Pregledali sjpo dalie tudi suh-skriccliske zapisnike za »Zadružno banko« in ugotovili, da med sub-skribenti so samo delavci. nasta.v-licnci. obrtniki posestniki in zadruge oziroma društva — ni oa med niimi »Trboveliske premogokoune družbe«.
V	Liubliani. dne 27. sept. 192A
Fran Perdan I. r. Josln Skorpik I. r.
Ivan Svetilu 1, f.
H.
Izlav«.
Reprezentanca Trboveljske pre-moeokonne družbe v Ljubljani iz-iavlia. da ni »Trboveljska premogo-koona družba« udeležena pri »Nakupovalni zadrugi« odnosno pri »Zadružni banki« s pet milijoni kron deležnega kapitala.
Res pa ie. da ima »Trboveljska premosrokonna družba« pri »Nakupovalni zadrugi« za vsa ^voia ood-ietla v Slovenili za K 118,000 deležev. ker iih ii toliko oredoisuleto pravila »Nakupovalne zadruge«. Za snuiočo se »Zadružno banko« ni oodnisala in tudi ne namerava pod-nisati nobenega deleža ter v to tudi ni bila pozvana.
V Uubliaui. 28. septembra 1920.
Trboveliska nremoknrma družba reprezentanca.
Dogodki na Hrvatskem pred predstavništvom.
(Drugi dan debate o Btikšegovi interpelaciji.)
Belgrad. 29. sept.
128. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva. Predsednik dr. Vukčevič obiavi. da ie regent Aleksander dne 3. septembra podpisal zakon o voJitvi narodnih poslancev za ustavodajno skupščino Za tem podalo razni poslanci vprašanja na ministre. Ker le-ti niso prisotni, se pride takoi na dnevni red nadaljevanje razprave o interpelaciji oosl. Bukšega o dogodkih na Hrvatskem. Dr. Hanžek (Narodni klub) opisuje po svoiih nabranih podatkih, kako so nastali nemiri v Orubišnera polju in drugih ok-raiifh. navaiaioč. da so dali povod administracijski ukrepi žigosanja in rdtviziciie še več oa netaktnosti naših organov, ki so te ukrene izvrševali. Pravi, da so to samo povodi. vzrok oa da leži v latentnem nezadovoljstvu hrvatskega dela naseda naroda z vsem onitji. kar se dogafa od časa zedinienia naše države in da ie prišel moment, da se pove čista istina. Efektivni odoor naroda je posledica njegove duševne usedline ta oa obstala v narodu vsled voine psihoze in delovania političnih strank.
Posl. Mihatlo Jovanovič (radikalec): Kot zastopnik srpskih kmetov v tei narodni skupščini smatram za svolo dolžnost da tudi iaz izrečem nekoliko besedi. Ko ie izbruhnila voina se ie videlo, da ie vse breme vozn&tva nosil samo kmet in siromašni meščani. Srbski kmet se zato ni bunft. temveč ie vestno vršil svo-fo sveto dolžnost za osvoboienie in eedinienie vseh Srbov kakor tudi celokupnega našega naroda v enotni državi. Ko se ie srbski kmet toliko let votskoyal in delal, bi moral naš brat Hrvat počakati in se tx> svoiih zastomiikih uveriti. ali se nanaSa to samo na niega aH na vse kmete naše države. Iskreno izjavljam, da se-li.ik na Hrvatskem misli ravno tako, kakor seMak v Srbiji, Radovaii bi se ako bi hrvatski krnet sledil srbskemu kmetu pri žigosanju živine. Bolje bi bilo. ako bi bil to storil, ker ako bi srbski kmet ne bil delal talko, bi nikdar ne došlo do zedinienia našega naroda. Pri tei priliki prosim vojnega ministra, da odredi demobilizacijo vozništva in da se odvzeta oriprega vrne Kmetu. Obžalujem, da ie šla stvar na Hrvatskem to pot. ki ni dobra. Istotako verufern. da so bJIa oblast va v komisiji sirova, tako civilna kakor voiaška in da so na-
LISTEK.
Skini Jim soli!''.
Francosko spisal Gaston Leroux.
(Dalje.)
In kai! in kaj! ker se ie prigodi!, urvikrat. to noč. v nerazumljivi galeriji dogodek, ki nikakor nefie vstopiti v od moje pameti zarisani krog begam sedart. sklonjen. z no-siom nri tleh. kakor svinki. ki išče v gno^u v blatu, svoio hrano... Naprej! Rouletabille. oriijiteli. kvišku glavo... n? mogoče, da bi mogel tloffodek *7 nerazumljive eralerlte step ti z krog«, ki m *e zrisala tvoja namer.. li ves! h veš. To-rei. kvišku glavo .. Stisni s svojima rokama svoje napeto čelo ter se spomni, da si takrat, ko sl zarisal krog v svoie možgane kot narišemo geometrično obliko na paolf. orifel sveio pamet n« nravem koncu!
Torei. vstani sedaj... in sto®! eror v nerazumljivo galeriio ter w
nadi nanle opravičeni. Ker na verjamem. da se bo oriprega plačala, prosim, nai se ne čaka z izplačilom. I da se isti konkretni orimeri ne po- j novih) v Srbiji. (Živajmo odobra- j vanie.)	j
Posl. dr. Sirnrak (Jugosl. klub): j De! našega tiska, posebno v Bel- j gradit, naglasa, da se morajo ti nemiri na Hrvatskem presojati s plemenskega stališča. Eden od glavnih vzrokov teh nemirov so naše upravne oblasti in v splošnem vse naše upravno roševatiie. Edino. Kar moram naglašati. ie. da kmet nikdar ne bo pristal na tako narodno edinstvo ki bi se hotelo izvesti s Domočio bajonetov in kakršnihkoli sličnih sredstev. Krvave kmetske roke se dvl-gaio Pied vami. okrvavljena kmetska srca vam covoriio. da ie tu treba leka pravice in napredka (odobravanje. oloskanie).
Nato so govorili še poslanci dr. Spaho. Rajič (Bunie\£ec). dr. Rit-ting (Nar. klub), nakar ie predsednik dr. Vukčevič zaključil sejo in odredil nrihodnto za hitri ob šestnajstih z istim dnevnim redom: nadaljevanje debate o interoelacili poslanca Bukšega glede dogodkov na Hrvatskem.
Za jutrišnjo seio narodnega predstavništva so se orHavili še nastopni govorniki k razpravi o Interpelacij ooslanca Bukšega: Dr. Dušan Popovič. Stoian Protič, Dušan Pe-leš. Fran Didak Buntič. T. Popadič. Ivan Banlanin. Ivo Grisogono. Žito-mir K orač. dr. ManoRovič. Josip BaiinovJč- ŽivoMn Talsič. Drago-Hub Jak&movič hi Mtlivol Bašič.
Nove uradniške doklade.
LDli je bila sveta, bi državnih meščenc! sedanjih sicer:
Beograd, 29. sept. (Uradno.) Danes podpisana naredba ministrskega urejuje nove drasinjske doklade nameščencev. Aktivni državni na-bedo odslej prejemali namesto do-dragiujskllt doklad dnevnice, ia
do
od
od
od
od
od
vitevši
i.m K
3.400— 4.799 K 4,800— 6.399 K
6.400— 7,999 K 8.000— 9.999 K
10.000—15.999 K
letne plače po letne plače po letne plače po letne plače po letne »Uče po
letne plače po
dnevns
68 K 72 K 76 K 84 K 88 K
ioo K
od 16.000—18.000 K letne plače po 120 K
V letno plačo ni vračunana stanarina. Duhovniki v vseh krajih prejemajo Se nadalje dosedanje doklade. Le nekateri pravoslavni včečeiriki, ter katoHiki duhovniki v s eniško • modratfct ia v dalmatinskih ter hercegovskih škofijah bodo prejemali dnevno po 48 krm.
Vsi nameščenci imajo pravico do družinske doklade po 12 kron ua dan za vsakega člana družine, ki nima lastnega imetja ali dohodkov. To doklado dobivajo za ženo, otroke, deda, babice, očeta, mater, brate in sestre.
Vpokojencem in vpokojenkam se dosedanja osebna doklada zvila na 12 kron na dan za vsakega člana, kakor te velja za aktivne. Tudi sirote brez očeta in matere bodo dobivalo doklado po 12 kron na dan
Ban hrvatski bo Imel kot osebno dra-ginjsko doklado dnevno po 100 dinarjev, predsedniki ostalih pokrajinskih vlad pa po 80 dinarjev ter dodatek za družino, kakor prlstoje ostalim državnim nameščencem v dotlčni pokrajini.
Ta nova naredba stopi v veljavo due 1. oktobra 1920. Nove doklade po tej nnredbl se bodo izplačevale, čim bo ta naredba, ki se lztočasno odpošlje po poStl, priobčena oblastem pismeno In exteaao.
Sponie se
volrai na pravi konec svole oameti Vakor se vpira Friderik Larsan na svoio Dalico: dokazal boš kmalu, da ie veliki Fred bedak...
30. dktobra. opoldne.
Jože Rouletabille.
♦
Tako sem misil.. tako sem tudi storil ... Z razbeljeno glavo sem prehodil galeriio in čeprav nisem pravi konec mole oameti nakai tako silnega da sem se moral z vso našel ničesar vrč. kar sem že videl preteklo noč. nri ie pokazal vendar silo opreti nanj. da misem nadel.
Ah! Sedal bom Potreboval moči. da najdem čutne sledove, ki vstopilo, ki morajo vstnoiti v ob-sirneiši krog. kot sem ga zarisal tiiKafle na s vrnem napetem čelu!
30. oktobra, opolnoči.
Jože Rouletabille.
XIX.
Rouletabille me oovabl na zaltrk v Donton. Šele pozneje mi je izročil Rouletabille beležnico, ktar le sam ooisaS
Telegrami.
MEZDNI BO I ANGLEŠKIH RUDARJEV
London. .30. Po včerajšnjih razgovorih rudniških lastnikov z ru- j dari: ie angleški ministrski predsed-nih Llovd George soreiel odposlance rudariev. katere ie skušal prepričati o potrebnosti, da se zopet začno pogaiati. Kakor poroča »Dally Tleeraph«. so lastniki rudnikov oredlaeali. nai se določi naimauiša količina letne produkciie z 240.000 tonami. Rctdarii so obstaiali pri svoji trditvi, nai se dnevna mezda zviša za 2 šilinga brez ozira na produkcijo.
FINANČNA KONFERENCA V BRUSLJU.
Berlin. 29. Listi javljajo iz Brusila z dne 28. t. m. Finančna konferenca ie danes orešla k novemu poglavju t. I. k vprašanju meničnih tečaiev in denarstva sploh. Predsednik Nizozemske banke dr. Vis-sering ie predlagal, nai se razpravlja o naslednjih štirih točkah: možnost preorečenia nadalinie inflacije in za to potrebna sredstva, povratek k veliavi denaria v zlatu, v bančno politiko soadaioče vprašalne, ali se morejo v vsaki državi izdati splošne odredbe, da se določijo primerne obrestne mere za emisiiske banke, in končno vprašanie. ali so mogoče mednarodne odredbe, da sc menla-vanie vrednosti denaria opravi z ustanovitvijo mednarodne računske enote.
Brnseli. 30. V včerajšnji popoldanski seii se ie nadalieval razgovor o vprašanju meničnih tečaiev. Prof. Beneduces (Italila) ie iziavll: Prav- 1 kar ie konferenca odobrila in priznata nekatera načela. Mnogo važ-neie na ie vorašanie. kako ugoditi zahtevam, ki iih vsebuieio ta nače-la. Prevsem moraio poizkusiti narodi. da se spravilo med seboi. Pro-nikniti mora duh blagohotnosti ih prijateljstva. Vsi spori moraio prenehati. — M koncu seie so sestavili obširno koniisiio. ki bo imela nalogo, da se nadalie posvetuje o finančnih problemih. V komisi ii bodo zastopani člani vseh držav Avstrijo bo zastopal dr. Simon.
RUSKO-POLiSKA VOJNA.
Varšava. 29. Frontno poročilo z dne 29. t. m.; Na severnem krilu sc sovražnik umika proti severovzhodu. Pri Novi Rugi smo popolnoma razpršili sovietsko divizijo. Vzhodno od Wolko\vijska smo zavzeli mesto Slonim in prekoračili Szozare. V Polesiu so naše čete na iugu prodrle proti Pinsku in Janovu in četrto sovjetsko armado popoln, porazile. Po dosedanjem štetlu smo zajeli nad 3000 ujetnikov in zaplenili 100 novih stroinic in 400 vagonov vojnega materHala. Dospeli smo do reke Jasielda in zasledujemo sovražnika dalje. Južno od Pripiata smo do srditih boiih zasedli železniško križišče Sarny. V Voliniii ie položa! neizpremenien. Po zadniih poročilih so naše divizije dne 28. t. m. v boilh pri Lidl in Papiernigi zaiele 12.000 ujetnikov in 50 topov.________
Polltline vesti.
+ Kompromis za volitve med liberalci in narodnimi socijalisti — 8,1 kaline Iov6.
Predvčerajšnjem smo poročali o okrožnici celjskega liberalnega tajnika V. Špindlerja, v kateri pripoveduje svojim zaupnikom, da se bo med liberalci to narodnimi socijalisti sklenil za volitve v konstituanio kora-
na široko dogodek poiava iz nerazumljive galerife: pisal ie to tako! naslednji dan. po tei zagonetni noči. Ko sva se sešla na Glandieiu. ml ie opisal vse podrobnosti, vse. kar veste sedai tudi vi: oovfdal mi te ttrdii, kako ie uporabil svoi.čas: meji drugim ie obiskal v preteklem tednu za nekai ur Pariz, kler pa ni izvedel ničesar važnega.
Dogodek iz nerazumljive galen-ie se 'e izvršil v noči od 29. jia 30. oktoira. to ie tri cini pred moiim oc vrat kom na grad. 2. novembra sem prišel tako v drugič v Olandier oborožen z revolverji, kakor ie to zahtevala oriiatelieva brzojavka.
V	Rouletabilbvi sobi sem: ravno ie skončal svoio povest.
Ni prenehal med govorom božati vzbočenih stekel nri ščipalni-ku ki ga ie dobil na mizici, in radost kakor tudi zanimanje, ki le bilo po-svečeno temu ščipalnSku z a daljnovidne. mi ie naznaniaio. da spada ta med one čutne znake, ki <m> soosob-nl stooltl v krop zarisan * nravhn koncem niesove oameti. Prav nič
P n mri.s za skjpni nastop. Sedaj na izjavljajo narodni socijalisti, da o kakem kompromisu z liberalci nt nobenega govora. Jasno ie torej, da Je celjski Špindler svoje zaupanje prav pošteno potegnil, d asi bi tega nikdo ne pričakoval, zakaj, dokler se nisem vsaj pogajal ali sklepal kompromisa, vendar ne bom poročai zaupnikom, da bom skupno nastopat s kom. Kakor kaže so bile to samo limanice, ki jih tajniki nastavljajo svojim lahkovernim liberalnim zaupnikom. Z napovedanim kompromisom torej ne bo nič. Prav je, da se je stvar pojasnila in da ne bodo mogli netočni možakarji ve5 loviti na tak način volilce.
+ Srbske kmetiske stranke bodo pri volitvah nastopile skupno.
’+ Predvoiitveni poitvaj v Dalmaciji. Javlja se, da je dr. TruinblC odklonil svojo kandidaturo na demokratski listi. Kandidiral bo samo na izvenstrankarskl listi. Kompromisna lista ss demokrati je šla po vodi, tako da bodo demokrati morali s svojo lastno listo nastopiti. Nekateri demokratski voditelji v Dalmaciji ne bodo kandidirali v Dalmaciji, temveč izven nje. Demokrat Grisogona npr. namerava kandidirati v Srbiji.
+ Neodvisni in izvenstraukarski kandidati v Dalmaciji. Kakor poroča splitski »Novi list«, bo dr. Smodiaka stavil naslednjo listo neodvisnih in Izven strank stoječih kandidatov za volitve v konstituanto, kakor sledi: dr. Ante Trumbič (Split), dr. .Tosb Smodiaka (Split), dr. Uroš Desnica (Zadar), dr. Ljubo Leontič (Dubrovnik), dr. Jerko Makledo(?I) (Zadar), Fra Roko Vukovič (Staj), Ante Sirotko vic (Split). To objavljamo kot kronisti.
-I- Ustava avstrijske republike. V Avstriji pripravljajo politične stranke ustavo avstrijske republike. Ustanovni načrt bo temeljil na kotnprisu vseh političnih strank. V zvezi s tem se pripravlja tudi zakonski predlog glede prehoda i?. dosedanje v novo ustavo.
+ Moskva diktira italijanskim komunistom. Milanski »Avanti« priobčuje pogoje, ki jih stavljajo moskovski boljševiki italijanski. socijalijtiSni stranki za vstop v tretjo internacijonafo. Poso.ii zahtevajo, da se h stranke izključijo reformni socijalisti ln ccntrumaši, kakor tudi da se izključijo socijalisti Turatti, Trevi in Modigliani.
H- III. strankini zbor sklicuje čsl, so-cljalno demokratična stranka na 27. do 29. novembra 1920 v Prago s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila. 2. Program in taktika stranke. 3. Socijalistična intemaci.io-uala 4. Naše gospodarske in sociialne zahteve. 5. Organizacijski opravllnlk. 6. Volitve. — Na zbor imajo dostop že izvoljeni kandidatje in ti vsi morajo podati pismeno Izjavo, da stoji na soc. demokratičnem stališču in da se pokorava strankini disciplini. Oni delegatje, ki so se Izjavili za III. internacijonalo na zbor nimajo dostopa Poziv ua zbor so podpisali za strankino načelstvo ss. Nemec, Johanis in Hampl. — Sedaj vršeči se zbor levičarjev pa tudi nazlvajo XIII. Zbor in prodsednik zbora Teska ga je proglasil za legitimni strankin zbor soeijalue demokracije, ker se ga je udeležilo 320 pravomočnth delegatov sociialne demokracije, ki tvorijo večino vseh Izvoljenih. Slovakov Je bilo od 80 došllh delegatov overovanih le 29, drugi so gostje. Vsi delegatje iz Podkarpatske Rusije so gostje... — Kako bodo rešili vprašanje obeh zborov še ne vemo. — Na levičarski zbor so došli mnogi stari bojevniki soc. demokracije (Hybeš, Sturc, Skala,) ki izjavljajo, da so na njem le kot socijalnl demokrati«.
+ Člčerin o postopauiu Kamenjeva. Ljudski poverjenik Čičerin je sovjetskega zastopnik ’ v Londonu Krassina pooblastil, obvestiti lorda Curzona, da vidi ruska vlada v iz obče vanju Kamenjeva poskus Anglije, da se začetek mirnih odnošajev zavleče. Med naštevanjem dokazov za naklonjenost Rusije ugotavlja Člčerin, da zadene vsa krivda radi zavlačevanja pogajanj angleško vlado.
+ Švedska zbornica. Druga zbon-Va je sestavljena tako-Ie: 72 konserva:. . ,
28 zastopnikov kmetiških organizacij, 47, liberalcev, 76 socialnih demokratov in % levičarskih socialistov.
+ Socialistični svet francoskih stro. kovnih organizacij seineškega departeuien-ta je z veliko večino odklonil po nekaterih sekcijah pariških okrajev stavljeni predlog glede glasovanja o pristopu alf neprfstopu k tretji internacionali.
OrsanizaciJski
vestnik.
Iz strank©.
'z Celia. Vse 51a:;e krajevni: roli.: .u organizacije JSDS y Celju, poživljamo, ds
£iffii>rej oddajo strankine :	pri
SLir-, VoJiCkova ul. Odbor.
okrožnem tajništva 3., da uredimo članski ime;
6z strok, organizacije.
Shodi živilskih delavcev : • bodo vršili za Laško jutri, v soboto oh 5 nri popoldne, za Celje v nedeljo, dne 3. oktobra ob 9. nri dopoldne in za Šoštanj pa ob 3. uri popoldne Poročevalec iz L.':u;!jane.
Shod ipedicijskili delavcev in hlapcev, v Ljubljani se bo vršil v n.Jeljo, dne 3, oktobra t. L ob pol 10 uri dopoldne pri No« vem svetu v salonu na vrtu.
Malo odgovora.
Sicer nimaui navade odgovarjati ua, osebne napade, vendar napravim tokrat izjemo radi precej »dostojnega« tona v dan« ku, ki je v zadnji številki »Rdečega Pra« porja« posvečen moji osebi.
Kar sem govoril na poslovilni seji o g. Kaleši, vzdržujem še danes. O. Koleša v tistih časih ni deloval nikdar proti inte« resom organizacije, temveč je zelo pridno zbiral člane, jih poučeval ter utrlal discN plino v organizaciji. Ako je v zadnjeot času to delovanje izpremenil, ter pričel ustanavljati posebne komunistične podružnice kovinarske organizacije, kar so mu razni člani organizacije očitali, s tem še ni dokazal, da sem jaz izpremeni! svoje mišljenje, temveč on. Znano mu je, da senl dobival kot preddelavec v tovarni po takratni regulaciji plač 47 K dnevno, ko pa sem sprejel službo tajnika, sem si »izboljšal« svojo plačo na — 26 K dnevno, ■'torej sem imel povod svoje »mišljenje: predrugačiti;!. Kongres v Washingtonu n? mogel biti prirejen od žoltih organizacii, ker so se tam nahajali zastopniki razrednih organizacij kakor s. Qlno Baldesi kot zastopnik italijanskih strokovnih organizacij (ki so po večini komunistične) in s. Konrad lig, ki ie še danes tajnik mednarodne zveze kovinarjev v Bernu itd. Oči; tek, da se držim dolarjev, katere so mi Izročili ameriški socijalisti .za Soc. dem. stranko, ne more držati, ker je ta denar bH poslan za strankino tiskarno, ter se mora o njem voditi natančen račun, jaz sam sem pa uslužben kot tajnik kovinar^ ske organizacije, ki stoji do Soc. dem. stranke v enakem razmerju kakor do komunistične. G. V. Koleša nisem izključil jaz iz organizacije, temveč Osrednji odbor na predlog ljubljanske podružnice, iaz sem mu pa, kot tajnik tega odbora le ta sklep naznanil.
Udaril bom po pastirji! — itd., pravi sv. pismo.	F. Svetek, s. r.
Objaya.
V prihodnjih dneh izide volilni manifest tucrosiovanske sociialne de. mokradia za Sloyenik) Ta manifest mora priti med tiiidstv?. da ca too čitalo, Sodruet in zaupniki’ Naznanite na uoravo »Naorei« (Llubliana. Učitellska tiskam«)	z
koliko izvodov manifesta oo4rebuL-te za svol kral j.1! okra? Manlest bo izšel tudi kot noseben letak. Kdor ne scoroči. da sra potrebuje, ea ne debi Centralni volilni odbor ^ S. D. S.
se nisem več čudil nleeovemu izrednemu edinemu na&inu uporabljati izraze, ki so se tako izvrstno orile-eali nisHovemu roišlienlu:	dosti-
krat ie bilo treba, ooznati nieeovo migiHeriie. če sem hotel razumeti vse niecove posebne izraze a velobiti sp v nicemvo mišljenje ni bilo vedno tako lahko. MišBenite Jožeta Rou-letabilla le bilo trotovo naiboli zanimivo kar sem iih motrel spoznati. Rouletabille ie hodil s tem mišlie-niem skoz živlicnie ter «e ni prav nič oziral na začudenje, ki era ie srečavalo na niesrovi Doti. Lludie so obračali elave proti temu mišljenju. oziraH so se za njim. ko ie šla mimo. ko se ie oddaljevalo, kakor tudi oostafaio in, se oziraio ?jt nenavadnim tjtlcem. ki va srečaio na cesti. In kakor vprašujejo: »Od kod prihaja. ta-le? Kam srre?« tako tudi oraviio: »Odkod prihaja Rouletabil-lova misel in kam ere?« Povedal sem. da se ni zmenil za izraz svoiih miisll. zato se ie oa tudi eibal med Uudm* tako oriprosto. brezskrbno: prav tako k^.ae ki&ta než eni rano
in lahkotno oni. ki se ne zmeni kdo-vokal za svofo obleko. Z naravno nriDrostostro ;e izražal ta dečko, obdarovan z nadnaravnimi zmožnostmi. tudi oaivažneiše misli, 'o-ffično skrajšane tako skraišane. Ja nismo moffli. mi drugi, razumeti misli toliko časa. dokler nam ie ni blagovolil podati v navadni obliki.
Jože Rouietabille me ie vorašal. kai mislim o tem. kar mi ie ravnokar rjovedal Odgovoril sem mu. da me snravlia niepovo vorašanie v ne malo zadreiro. na kar me ie pozval, nai noizkusim tudi iaz priieti oamet n:i nravem koncu.
— No torei. pravim, če že moram. Dotem tni ie treba zastaviti svoio misel tako-je: ni nobenega dvoma, d.a ie bil morilec, ki ste ga lovili, naimani en trenutek med tem lovom v galeriii...
Počakal sem/
—• Prav deber začetek vzklikne. nredober. cia bi že tako kmalu prenehali. Le naprej! Prav malo napora še!
(Dalie orih,y.
*tav. 226.
NAPREJ
Stran 3.
Dnevna kronika.
Pritožba I* zdravniških krogov, Preidi smo: Mnogokaj se je že poročalo o škan. dalo&nem postopanju vojaških oblasti!, ki se
ne ozira ne na eksistenčne interese ne na pravičnost. Obojno dokazuje najbolj moj \ slučaj. Od prevrata do konečne demobilizacije sein vršil službo kot vojaški zdravnik. Komaj sem si po odpustu uredil privatno življenje '.er začel ustanavljati skromno eksi stenco, že dobim od ministrstva vojne ii' mornarice ukaz, da naj zopet odidem na vojaško vežbo v Uebar, v skrajni kot Albanije. Ni bilo dovoli, da sem tekom I9mescčne vojne službe v Jugoslaviji služil več nego zaliteva zakon od vsekga vojaško - obveznega rekruta, sedaj naj doprinesem zopet novo žrtev. Naj bi že bilo, ako res ne bi bilo nikogar, ki bi mauje časa služil, kakor iaz. čut pravičnosti pač zahteva, da se breme vojaške službe pravično razdeli tudi med zdravnike. Mnogo Je sprejetih zdravnikov v skupno vojsko, ki še niso služili in sploh niso bili niti pozvani na normalno dvomesečno vežbo, med tem ko so nekateri večne žrtve. Da dokažem brezglavost vpo-klicaivja na vojaško vežbo, naj opozorim na slučaj tov. dr. M., ki je, dasi se nahaja začasno pri vojakih, bil kot tak vpoklican. Zanimiv je kot primer tudi sledeči slučaj. Tovariš dr. M. ni bil nikoli vojak, plačeval je davek radi nesposobnosti kakor v pokojni Avstriji tako tudi v Jugoslaviji in bil kljub temu vpoklican. Ali se torej dela krivica ali ne? Če že ni mogoče ,da se človeka opozori pričetkom leta, da pride tekom tega na vojaško vežbo, naj se saj služba razdeli tako, da ne bo nosil eden vsega, drugi ničesar. Z brezobzirnim, trmastim in na vojaško diktaturo spominjajočim postopanjem Pa se veselje za domovinsko delo le kvari, doseže se pa ravno nasprotno od tega. kar se je hotelo. — Dr. J. M.
Razmere ari carinami v Mariboru smo j že dovolj ožigosali. — Ker pa vemo, da kri- j tika sama itak ne bi pomagala in ker bi danes, če bi vsi ti carinski gospodje postali čez noč najboljši in najpoštenejši uradniki, vendar ne mogli zavoženega voza spraviti v pravi tir, zato smatramo kot edino možno rešitev, da se vse ogromno blago v magaci-nih in vozovih hitro spravi brez kontrole naprej in naj se zacarini na podlagi faktur.
  jn potem naj se iznova začno delati —
seveda drugače, zlasti hitrejše -■ tako bode država obvarovana milijonske škode in konsuinent bo hitreje prišel do svojega. — Vsi nepošteni elementi pa se naj takoj odstranijo: Zato bo treba ostre kontrole in neobzirne strogosti. — Sicer pa proč s carino, ki je za konzumenta indirektni davek:
Popis vojnih invalidov, vdov hi sirot. Da ne bo nepotrebnih vprašanj, katere osebe naj vpišejo občinski uradi pri popisu glasom naredbe opr. 111 S987/20/I z dne 6. sept. t. 1, v kategorijo »Urejeni« in katere med »neurejene«, pojasnjuje poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo, da spadajo glasom 3. točke navodila k tabeli I v skupino A (urejeni) oni invalkli, vdove in sirote, ki jim je že odmerjena od voj. oblasti naše države inv. Pokojnina oziroma preskrbnina. V skupino B (neurejeni) je treba popisati osebe, za katere bo treba šele urediti vprašanje po-ojnlne oziroma preskrbnine.
z , Pe,avc,> »e v Francijo’. Generalni kon-
število n^SeUlu iavlia* da	velik0
la. Dela pa • podanik°v v Marseile iskat de-
za naše delaJ/lt^'teZko dobit1, kar ie Potroši, kar je bil??*!"0 neu"odno- Večina Pomoči, se
slmišfvT 7n i še konzulate m po-
s« v Sncii. n °e in Povratek- Naše *b'a-sti v r-ratten pa nima]o sredstev za tQ syr_
ho. Tako padajo delavci še v večjo bedo Delavstvo sc opozarja na to, na! ne hodi v inozemstvo iskat dela.
Prijava črnogorskih perperov. Finančni minister je odredil, da morajo vsi lastniki črnogorskih perperov do 15. novembra t. 1. Prijaviti finančnim oblastem svoje perpere, da bi se mogla izdati naredba o temeni teh novcev. Po 15. novembru se ne bo več oziralo na prijave.
Glede na uvedbo davka na poslovne obrti po vsej kraljevini se pripravljajo posebne dolžnosti davčnih obvezancev z ozirom na vodenje knjig in plačevanja obrtnega davka. Da bi se ta posel lažje in hitreje vršil, je pozval finančni minister na sejo, ki se vrši 10. oktobra t. 1., zastopnike vseh zbornic iz vse kraljeine, da se posvetujejo o naznačenem vprašanju.
Dravinjske doklade učiteljem. Po novi uredbi ministrstva prosvete bodo učitelji glede draginjskih doklad Izenačeni z državami uradniki.
Otvoritev paketnega prometa med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter
Čehoslovaško, Nemčijo, Fra«c#o, Švico In Bolgarijo. S 1. oktobrom t. I. se otvori poštnopaketni promet (do teže 5 kg) med
kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev'ter Čehoslovaško, Nemčijo, Francijo, Švico in Bolgarijo, a s 15. oktobrom t. 1. tudi paketni promet (do teže 20 kg) z republiko Če-hoslovaško. — Pristojbine, ki jih mora plačati pošiljatelj vnaprej in druga določila je poizvedeti pri vsakem poštnem uradu. — Raztegnitev inozemskega paketnega prometa se bo pravočasno naznanila.
Iz Celja. V soboto, dne 25. septembra se ie odigralo zadnje dejanje »burke« Zasledovanje zaupnikov v času železničarske stavke pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Trem sodrugom, katerim je državni pravd-tiik naprti! vrhu »prestopkov« po srbski zakonodaji, kateri so bili amnestirani, tudi nekaj avstrijskih paragrafov — in to, da b( bilo malo več senzacije v javnosti. Ker pa ril bilo pravih stvarnih razlogov v ovadbah in je državni pravdnik v Celju bolj »na slepo« skoval obtožnico — je bilo sodišče primorano izreči nad obtoženci Alojz Les-košek, Filip Pečovnik, Anton Vengust — oprostilno razsodbo. — Tako se je končala zgodovinska komedija, katero je inscenirala meščanska peščica, da bi na ta način razkrojila služne delavske vrste v celjskem okrožju.
Kulturni škandal. V Mariboru imamo izza izgredov naših juristov, ki so pred meseci čistili oziroma mazali mesto, v Gospod-ski ulici še vedno grdo zamazan napis VVil-helma Leyrerja. — Ali nihče se ne zgane, da bi to kulturno sramoto — naših čistilcev odstranil. G. dr. Leskovar, ki sicer taico »skrbi* za sloves našega mesta, misli, da ..e sme in ne more nič ukreniti. — Mi meščani pa bi bili pripravljeni prenesti par sto kron. jih bomo žc v dokladah plačali. — Naj torej vlada pouči g. Leskovarja o kulturnih dolžnostih naših oblasti!
General .ludenlč v Jugoslaviji! Znani ruski kontrarevolucijonar, general Judenlč, ki so ga potolkli boijševiki pri Petrogradu, bo pripotoval te dni v Osijek s svojo 20.000 mož broječo vojsko. Potuje na Krim, da se pridruži Vranslovi armadi. Tako poročajo osiješki listi.
Krvoprelltje v Sladojevclh na Hrvat, skem. Dne 26. t. m. se je dogodilo v tem kraju, da so orožniki vodili skozi vas več ujetih vojakov-dezerierjev. Kmetje so jih pa na vsak način hoteli osvoboditi, na kar so orožniki streljali, ustrelili tri osebe, en) pa težko ranili.
Pri zadnjih kmetiških nemirih na Hr-vatskem (radi žigosanja in rekvizicije živine) so ubili vsega skupaj 24 oseb in sicer: 14 kmetov, 3 uradnike, 1 častnika, 2 orožnika, 2 vojaka in 2 financarja. Ranjenih je približno 100 ljudi.
Obdarovani finančni minister. Meki zagrebški trgovec ima v skladišču 2000 vžigalnikov, za katere je plačal 10.000 K. Po novem trošarinskem zakonu bi moral plačati 30.000 K trošarine. Zato je sedaj stavi! vse vžigalnike finančnemu ministru na razpolago, ker raje izgubi 10.000 K, kakor da bi mo-ra! plačati še 30.009 K trošarine.
Povišanje voznino na zagrebški cestni železnici je sklenil zagrebški občinski svet. Odslej bo veljala vožnja 2 do 3.80 K.
Očetje kapucini žc vedo. V Mariboru živi pobožna 55 let stara devica P., menda kuharica. Je pač tako, kogar Bog ljubi, tega tepe in tako je tudi dopustil, da je devici P. Počela rasti goba v trebuhu. Ker molitev ni pomagala, ie šla k doktorju, ki je pa nasvetoval takojšnjo operacijo. To pa P., ki je napravila obljubo vednega deviška ni bilo vseeno, kako tudi, svoje telo brezmadežno razkriti zdravnmkov.m očem.
V	tel sili se ie zatekla k oo. kapucinom Potožila je svojo bol, ne toliko ono v trebuhu kot ono v srcu, ki je bilo užaljeno v deviški čistosti. Vprašala ie pač, kaj ie bolje: z operacijo odstraniti gobo ali ohraniti neomadeževano telo. In našel se je o. kapucin navdahnjen od zgoraj, pomislil ]e ter rekel nekako tako-le: človek ne živi samo od gob v naravi, ampak tudi od onih v trebuhu tn umrle od naravnih gob, ki jih uživa, kakor tudi onih v trebuhu. Raje umreti, kot nedolžnost izgubiti. S tem je bilo odločeno, da pripade po smrti kaka strgana hranilna knjižica beraškemu redu (po »Straži«) kapucinov. Kuharična duša pa nebeškemu veselju. Uganemo pa lahko, da se bodo oo. kapucini najbolj veselili zmage nad skušnjavcem nedolžnosti, poželjivim satanom. Pogledal sem na koledar In videl sem, da pišemo september 1920 po letu Gospodovem.
»Narodna rnlsao« se bo imenoval novi list, ki začne 29. t. m. vsaki drugi dan H hajati v Zemunu.
Kulturni vestnik.
Dramatični odsek »Svobode«. Vprizori
v nedeljo, dne 3. oktobra v Travnovi dvojni na Olincah dramo v treli dejanjih: *Kralj na Betanjevl«, spisal Ivan Cankar. Vstopnice se dobe v prodajalni konzum-nega društva na Olincah In v tajništvu »Svobode«. Opozarjamo tudi na to, da niladkia pod 14. letom nima dostopa k drastični predstavi. Za mladino se bodo vr-e posebne predstav« poznede ob nedeljah p°Poldne.
Izšla je prva številka »Maske«, ki jo
Izdaja ljubljanski pododbor »Združenja gledaliških igralcev«. Revija ne napravlja slabega vtisa in če se bodo njeni izdajatelji res točno držali svoje parole: Kultura srca! In svojega namena: Zidati moramo novo človeštvo! — k čemur »pada pač tudi neobzirno pobijanje vsega, kar je sedaj gnilega in malenkostnega, dalje pa tudi neobzirno avtokrltlka — nam n« ostane drugega, kot da io z odkritim zadoSCe-njenn pozdravimo! — Revija, tol Izhaja dvakrat na mateeu M naroča v ureduittv*
»Maske« (Dramsko gledališče) iu stane celoletno 140 K, polletno 75 K, četrletuo 40 K, posamezna iievilka 8 K.
Za upravnika narodnega gledališča v Ljubljani je predlagala ljubljanska pokrajinska vlada znanega skladatelja Viktorja Parma.
sZiirieher Zeltung«. Curili (aprila 1920) piše: Čudovita virtuoznost, živi temperament in močni naglas slovenskega čutenja označujejo Zlatka Balokoviča, velikega violinista. Njegova igra je čista, jasna, harmonična, ne išče zunanjih efektov. Igra mu je odlična, prežeta v plemenitem blagoglasju. Imponirali so koncerti: Beethovna Kreuzersonate in Paganinijev D-dur koncert. Presenetilo nas je, kako je igraje lahko premagal vse težkoče. Brez hibe čisto in z najlepšim glasom mu zvenijo pod lokom najhitrejše pasaže.
I. umetniška razstava v Mariboru se otvori začetkom meseca decembra t. 1. Ker je to prva slovenska razstava na Štajerskem, se opozarjajo vsi slikarji in kiparji, zlasti iz slovenske Štajerske, da bi se ie polnoštevilno udeležili. Istočasno z razstavo se ustanovi v Mariboru »Umetniški klub«, čigar naloga bo, prirejati nadaljnje razstave in skrbeti za druge umetniške prireditve. Podrobnosti o razstavi se bodo objavile pravočasno. Za sedaj se naprošajo vsi oni, k! se nameravajo razstave udeležiti s svojimi deli, da naznanijo svoje ime in bivališče najkasneje do 20. oktobra t. 1. na naslov. prof. Viktorja Cotiča, Maribor, Maistrova ul. št. 17.-I1.
Manipulacije vojnih
dobičkarjev z moko.
Senzacijonalna razprava pred sodiščem.
Ljubljansko okrajno sodišče je včeraj, 30. septembra celo dopoldne razpravljalo o nečednih manipulacijah raznih vojnih dobičkarjev, pred vsem trgovcev z žitom, mokarjev in mlinarjev, ki so jih zakrivili pri razpečevanju kisle in slabe moke, katera je bila prišla v promet tekom letošnje spomladi v času največjega pomanjkanja, ko je prebivalstvu pretila težka draginja za kruh in moko. Razprava, katero je vodil sodnik A. Avsec, je odkrila marsikatero zanimivost v našem javnem gospodarstvu. Razna uradna poročila, ki so bila prečitana tekom razprave, nam govore gorostasnosti. kajti v domžalskem okraju je bilo tedaj za one dru-ganje nakopičenih zalog pšenice in koruze, konzutnent pa je moral stradati in kruh drago plačevati. Neko poročilo pravi: »Ogromne zaloge pšenice so nakopičene. Pšenica je pokvarjena. Pokvarjena je koruza.«
Dalje je zanimiva okolnost, <la je železnica sama poročala o tem, da je bilo v mlin Pavla Bertonclja poslanih 16.000 kz samo grašice. — V naslodnicm podajamo poročilo o razpravi.
Mokarji in mlinarji.
Ob 9. dopoldne se prične v sobi štev. 28 razprava proti mokarjem in mlinarjem. Prvi so pozvani: Jernej Glavič, Ivan Skubic in Ivan Pirc, trgovci, ki. so kupili od žitnega trgovca Ivana Kneza en vagon srbske pšenice, zelo pomešane z raznimi smetmi, do 35%. Pravijo, da so dali v mlin'9647 kg pšenice, dobili so od tega 4823 kg bele moke št. 0 brutto. Vsak jo je dobil 17 vreč. Vsi pravijo, da so belo moko prodali za hrano, druge izdelke pa za krmo. Pšenico jim je mlel mlinar France Mihelčič. Ta jih je opozoril na smetljivo pšenico, dobil pa je naročilo, da zmelje, ker je Itak »zguba«.
Zelo trdovratno in cinično sc zagovarja mlinar Ivan Kuralt, iz Domžal, ki ceni svoje premoženje na 50.000 K. Je dobro rejen. Med njim in sodnikom se razvije zelo živahen in krepak dialog. Kuralt venomer poudarja: »Meljem vse, kar mi dajo. Za to nisem odgovoren. Delati moram tako, ker drugače »on« iz računa ven ne pride.«
Sodnik: »Prišli s0 vagoni grahorja na domžalsko postajo. To ie fakturni Kaj pravite Vi k temu?«	,
Kuralt: »Seveda je to lankol«
Ostali obtoženci: »Pa smo morali drago
plačati!«	,
Obtoženi mlinar Kuralt omenja dalje: »Koncem aprila ml je Knez poslal dva vagona pšenice v zmletev, v katerih je bilo 30—35% razne zmesi. Prvi vagon je vseboval 9870 kg, drugi 14-528 kg pomešane pšenice Tako slabe pšenice pa še nisem videl, dasi'sem od otroških let v mlinu.«
Sodnik: »Kaj Vam ie Knez naročil?«
Kuralt- »Knez mi ie osebno naročil, da moram toliko procentov mlevskih Izdelkov napraviti, kakor je to razvidno }z Usta.«
Jenkov vagon.
Mlinar Kuralt nadaljuje:	»Prilično ob
istem času je Ivan Knez za peka Avgusta Jenka poslal en vagon pšenice. Ker je bila zelo slaba, sem Jenka osebno opozoril ter sl je potem ogledal pšenfco Začel je z glavo kimati, računati semintja ter je konečno do-ločil koliko procentov raznih mlevskih izdelkov moram napraviti. Vzkliknil je: »Oh, hudiča! Kaj Je taka? Pa tolSco me stane!« . • •
Sodnik: »Ali se čutite krivega?«
Kuralt: »Čutim se popolnoma nedolžnega, ker moram to izvršiti, kar od mene mokarji zahtevajo.« Kuralt siednjič ometli, koliko kg grahorja je bilo v pšenici ta pravi, d« 1« bfl grahof »mlet tudi med moko St 0.
Priči Anton Dernik in domžalski župan
Fran Cerar zelo živahno Izpoveduje. Cerar vztraja na tem, da je nadmlinar Anton Dernik na domžalskem kolodvoru v Jaršah pravi! stoječi množici: Majdič v Jaršah ima mlin tako pripravljen, da se smeti lahko popolnoma izčistijo. Nedavno so iz enega vagona 3000 kg smeti iztrebili. Trgovec iz Ljubljane pa s tem ni bil zadovoljen In smo morali potem to zmes zopet med pšenico vreči In skupaj zmleti.
Sodba: krivi so prestopka po § 11. zakona o živilih in se obsodijo: Jernej Glavič, Ivan Skubic in Ivan Pirc na en teden dni zapora in 1000 K denarne kazni. Mlinarja Ivan Kuralt in Franc Mihelčič pa na tri tedne zapora in 1000 K denarne kazni.
Prijavili so vzklic in ogorčeno zapustili sodišče.
Žitni veletrgovec Ivan Knez.
Za tem pride v razpravo zadeva veletrgovca z žitom, predsednika »Trgovsko-obrtne zbornice« Ivana Knez a. Obtoženec je odsoten. Zagovarja ga odvetnik dr. Karel Triller. Ta omenja, da je v celem Knez prejel 235.000 kg srbske pšenice, iz nje je dobil 161.000 kg moke. Kupce je opozarjal, da Je moka iz srbske pšenice slabša in da se mora hitro porabiti, ker se lahko pokvari. Vso moko je razprodal. Z nekaterimi je ime! sitnosti. Od magistrata zaplenjeno moko 4436 kg je prodat tobačni tovarni za lep. — Mimogrede omenjeno, da je baje imel Knez
—	kakor sc je izrazil zagovornik, veliko, skoro milijonsko izgubo?
Sodba: Ivan Knez je kriv prestopka po § 11., točka 4, zakona o živilih, ker je spravil v promet 23 vagonov pšenice, pomešane z 12—35% grahorja ter se obsodi na deset tednov zapora in 1000 K denarne kazni, v slučaju neiztlrliivosti pa še v nadaljnih 100 dni zapora.
Dr. Triller: »Prijavim vzklic o krivdi iu kazni ter prosim za prepis razsodbe.«
Nadaijiie obsodbe.
Zaradi sličnih manipulacij so bili dalje obsojeni: pekovka Frančiška Godec na 50 kron denarne kazni, ker je prodajala kruh iz popačene moke. Pek Avgust Jenko na 2000 K denarne kazni, ker je dal zmleti od Kneza kupljeni vagon pšenice ter je iz moke prodajal kruh in ker je dalje popekel 44 vreč zaplenjene slabe moke. — Dalje Je bil obsojen mlinar Pave! Bertoncelj Iz Domžal na cn teden dni zapora in 1000 K denarne kazni. Mlel je Knezovo pšenico ter prizna, da ie med moka zmlel 1500 leg "ra-Uorja. Pri njeni se je odkrila še druga nečedna manipulacija. Kmetica Ivana Capuder mu je prinesla v mlin 6 mernikov čiste pšenico, ki jo pomešal med smetljivo, tako da Je kmetica prejela kislo tn slabo moko.
Razprave o mokarjih se bodo še nadaljevale, kajti prijavljenih Je še okoli 40 slučajev, ki pa datirajo iz novejšega časa, ko se jc na trgu zopet pojavila zelo slaba moka in kakor čujemo Iz dobropoučenih krogov, « so včeraj na glavnem kolodvoru zopet odkrili dva vagona same grašice, o tej grašlei teče preiskava.
Po svetu.
— Dr. Robert Patal, bivši predsednik bivšega avstrijskega parlamenta, je 30. septembra zjutraj umrl na Dunaju. Patai jc bil 75 let star.
—- Kaznovanje bolgarskih vojnih krivcev. Sofijski list »Zarja« poroča, da bo po naredbi glede kaznovanja krivcev narodne katastrofe poklicanih pred sodišče na razgovor več bolgarskih višjih uradnikov zaradi zločinstev v okupirani Srbiji.
— V Avezzanu (Italija) Je neurje uničilo zasilna stanovanja prebivalcev, ki so vsled zadnjega potresa brez strehe.
šport.
Občinstvo ponovno opozarjamo, da se drži reda pri avtomobilni vožnji, ki pelje skozi Ljubljano po glavni cesti do Trzina, od tam na Kamnik, potem na Gornji grad, Mozirje, Vransko in po glavni cesti nazaj v Ljubljano. Vsi vozniki in kolesarji naj se drže strogo leve strani ceste, med tem ko se občinstvo naproša, da hodi skrajno le ob kraju ceste, t j. po hodnikih. Opozarjamo, da to ni nikak* dirka, temveč le tekma na tehnično usposobljenje avtomobila In avtomobllnega športnika. Isto tako prosimo ljubljansko občinstvo, da se pri distančuem maršu drži izdanih navodil fn da ne zapira cest ter hodi v času od 9. do pol 10. ure le po trotoarju.
Regata. V nedeljo popoldan ob 2. url je na Ljubljanici regata, povsem nova športna tekma za Ljubljano, na kar občinstvo še posebej opozarjamo.
V	soboto ob 16. uri ie na prostoru S. K. Ilirija nogometna tekma med kombiniranim moštvom.
Društvene wf»s*!»
Društvo drž. varnostne straže, detektivov, policijskih uradnikov ter pisarni Sklh pomožnih moči za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, priredi dne 2. oktobra 1920 v veliki dvorani In postranskih prostorih hotela »Union« I. zabavni večer s sodelovanjem vojaške godbe, članov kr. opere In drame in pevskega društva »Kra fcovo Timovo« itd.	*
Pred volitvami. Volili led za »Mii skupim
(kensfi!uan!o).
21. Opravilo volilnega odbora dan nred volitvami
Dan pred volitvami, to ie v soboto 27. novembra ob 3. popoldne se zbere volilni odbor v poslopju, kier se bo vršilo glasovanie. Tu prevzame od županstva volilne skrinjice in zaboičke z volilnimi kroglicami. dalie po en izvod kandidatske liste vseli strank, ki se udeleže volitev. Tudi dobi potrebne ktilige za olsanie zapisnika in vpisovanje volilrev. ki bodo prišli volit.
Volilni odbor se na to prepriča, ali so volilne skriniice orazne in v nonolnem red«. Potem postavi skrinjice na mizo do VTSti tako da pride na prvo mesto skriniica z nainižio številko, na to zapečati vse skrinii-ce in iili zaklene s tremi kliuči. od katerih vzame enega predsednik, enega občinski odbornik, ki ie član volilnega odbora, enega pa predstavnik one stranke, za katero le določena dotična skriniica.
O vsem tem opravilu sestavijo zapisnik, potem zapuste volilni prostor. ga zakleneio in zapečatijo vra-ta ter postavita stražo, ki ima neprestano stražiti volilno PoslarHe do začetka volitev drugega dne.
25. Kako se nričito volitve
V	nedelk). 28. novembra ob 7. uri ziutrai sc zbere volilni odbor v volilnem postanki odpre glasovalna sobo. odklene, in odoečati skrlnilce. se prepriča, da so skriniice. zabolč-ki s kroglicami In vse drugo v redu.
O	tem se sestavi zapisnik, ki ca nodnišelo vsi člani volilnega odbora.
Na to se prične oddaianie trfa-sov. Volilci morata rrihaiaii v sobo posamezno ali po več skupal. rtik-dar f!h oa ni spustiti v sobo po več kakor no Det skupal.
26. Kako se voli?
Vsak volilec. ko stooi v glasovalno sobo pove na erlas. da tra lali-ko vsi sliivivo ime. nriimek in svoi poklic. Volilni odbor so mora na to prepričati, ali ie vpisan v volilni imenik. Ako volilca noben član volilnega odbora ne oozna se napravi zaoisnik. v katerem se zabeleži Metrov osebni ooois. Na zahtevo volil-oetra odbora mora tak neznan vo-lilec predložiti dokazila, da ie res on dotična oseba, ki le vpisana v volilni imenik. Za taka dokazila moreta služiti iavne listine ali dokumenti. kakor n. Dr. roistni list domovnica. delavska kniižica. lecriti-m?ciia. potni list itd. V mestih, kier le veliko volilcev. ie nrevidno. da volilec vzame s sehoi na volišče tak« dokumente da no ootrebi do kare svoio identiteto.
Ako obstoii dvom o identiteti' volilca. odločuje volilni oclboj z večino trlasov o tem ali tiai se tak volilec pripusti k elasovanlu ali ne.
Na to razloži predsednik ali en član volilnetra odbora volilcu. katero kandidatno listo oredstavliata posamezne skriniice. Predstavnik vsake stranke ali nietrov namestnik ima oravico povedati volilcu. kateri po-l!fičr,i stranki pripada, ta ali ona skriniica.
Na vsaki skriniici ie nalepljena tudi kandidatna Usta dotične stranke
Predsednik izroči na bo volilcu eno kroglico, ki io volilec vzame v desno roko. ootem gre od skriniice do skriniice. vtakne zaurto desno roko v vsako skrinlico in izpusti kroglico v ono skrinHco. ki pripada niegovi stranki;
Ko potegne roko iz zacini e skrinjice io odnre. da lahko vsakdo vidi. da ie clasoval in da nima več kroglice. Na to zapusti volilni prostor.
Onemu, ki ie voisan v volilni imenik, ne sme volilni odbor ood nobenim oogoiem zabranitl. da ne bi glasoval.
Kdor bi zaradi kake hibe (na primer, ako nima desne roke) nc mogel tako glasovati, kakor ie zgoraj povedano, prioeiie s seboj pooblaščenca. da namesto nlega odda glas.
Sodrugom na Kranjskem!
Vse dopise in oblave zaradi predstoiečih volitev k; naslovliatl na Volilni odbor za Kraniskn v Liuh-liani. Knaflieva ulica St. 4.
Ko prečitate „Naprej“, ga oddajte Vafiim prijateljem!
IX N. Tolstoj,
Moški in ženska.
(Poslovenil Pran Pogačnik.)
(Dalje.)
Kristus ni zastonj hvalil otrok, ko je dejal, da ic njih nebeško kraljestvo, da je to, kar je modrim skrito, njim oči to. Mi vemo tudi sa;;ii, ako bi ne bilo otrok, ako bi se ne redili vedno iznova otroci, da bi ne bilo tudi lisde na carstvo boZje na zemiji. l.e v njih je vf.e upanje. Mi smo žc omadeževani in težko nam je, se očistiti; v vsakem novem pok oljenju, v vsaki družini pa se nahajajo nove, nedolžne, čiste duše, ki morejo tako ostati. Motna in umazana je reka, a vanjo sc izliva mnogo čistih studencev in nadejati sc ie, da sc votla izčisti.
To vprašanje Je važno in rad razmišljam o njem. Vem samo eno, da sta enako neprimerna in srrešna pohotno llubovanje in skopljenje, A drugo, skopljenje, je sab-šc. V ljubovanjti ni napuha, ncsfo sramežljivost, skopljenci pa ne poznajo sramu, oni se ceio livalijo, da so na mah prekršili božji zakon, da ne zapadejo izkušnja vi in sc (im ni treba boriti. Svoje srce je treba skopiii, tedaj ne bo potrebe zunanjega skopljenja, ki ne reši nikogar izkušnjav Ljudje se motijo zato, ker sc ne sme v srca uničiti sama paitnosti, treba je uničiti vso poželjivost, treba je vzljubiti Boga tako, da sovražimo vse prelesti sveta, a to je dolga pot. Dozdeva se nam, da se hočejo rešiti ljudje tega najočitnejšega in naj-ostuduejšesa greha po najkrajši poti, napaka tiči v tem, da po tej kratki poti često nikamor ne pridemo, razen v blato.
Spolni nagon je stremljenje, ako že ne izpolniti vsega zakona, vendar zagotoviti svojim potomcem možnost, da ga izpolnijo. Resničnost tega se potrjuje tudi na posameznih osebah. Cim bolj se človek približuje »polnjenju zakona, tem bolj se obrača od spolne strasti in narobe.
Kakor se človek zaeno z vsemi živalmi pokorava zakonom boja za obstanek, tuko je kot žival podvržen tudi zakonom spolnega razmnoževanja. A človek, kot človek, nosi v sebi drugi zakon, nasproten boju, zakon ljubezni, in nasproten spolnemu občevanju v svrho zaroda, 2akon čistosti.
Po cerkveni veri mora nastopiti konec sveta. Tudi znanost nas uči, da mora prejemati človeško življenje na zemlji kakor tudi sama zemlja. Čemu tedaj ljudi tako vznemirja, da tudi nravstveno, dobro živ-
ljenje privede do konca človeškega rodu? Mogoče se to strinja. V pravilih žakerjev*) slove: s Čemu bi se ljuuie z vzdržnostjo ne rešili itasilne »»rti?« Prekasuo!
Hersehel je sestavil način, iz katerega izhaja, da bi, ako bi se človeštvo vsakih 50 let podvojcvalo, kakor sedai, računajoč 7000 let od prvega človeškega para, bilo sedaj toliko ljudi, da bi ako bi jih postavili drugega vrh drugega, ne le dosegli do solnca, nego za 27 krat presegali to razdaljo. Kaj sklepamo iz tega?
Le dva zaključka sta: ali dopustiti in želeti si kuge, vojn, ali stremeti po spolni čistosti. Le stremljenje po čistosti more napraviti ravnovesje. —
Zanimiva bi bila statistika vojn, kuge in spobie vzdržnosti. Ootovo stoje v obrat-
*) verska ločina.
nem razmerju, to je, čim manj je k v ariji« vih pogojev, tem več je vzdržnosti: drug® spravlja drugo v ravnovesje.
Drugi, nehote se pojavljajoč zaključek* ki ga še ne morem jasno obrazovati, Se ta,; da je umstvena skrb, preudarjanje o skraj* Sanju ljudskega življenja, nepravilna. Pravilna je le ljubezen; ljubezen pa ne obstoji sama zase, nogo je vedno združena s čistostjo. Predstavite sj človeka, ki bi plodil otroke in hkrati skrbel, kako bi ihn skrajšal življenje. Obe deli skupaj sta nesmiselni. V takem slučaju bi bilo pravilno, enega roditi, ali vsaj enega ubiti. Modro ie eno: bodite popolni, kakor vaš Oče! Popolnost pa ie v čistosti in potem v ljubezni.	(Dalje	prih.)
Izdajatelj: Ivan Miinar.
I	Odgovorni urednik: lak. Vehovec,
$8 Sn,c„nai8£ski ki£kdpoa- Občno konsunmo društvo v Trbovljah.
Izve sc pri vratarju .Hotel Tratnik", Sv. Petra cesta 25.
ic mogoče s prostim uhorioni in električno
razsvetljavo, išče urednik .Napreja*. Cenj. ponudbe r.a uredništvo tei n lista.
SOM,
Clirihn izučen ključavničar, MM lili! strojnik in strojevodjo, ki je zmožen upravljati tudi službo delovodje. Vzame Je stalno službo, in sicer naj-rajše pri kakšnem večjem podjetju. Ponudbe pod „štev. 120“ poštno ležeče Hrastnik.
liže se krofa?,
kot namestnik mojstra, vešč nekoliko urezov."njd, voljan pa privaditi se temeljiteje. Dober poznavalec vsakega krojaškega dela in predvsem popolnoma zanesljiv. Naslov pod št. ,87“ pri npravi Napreja.
Na tuzemskih posestvih „Blei-berger Bergwerks - Union“ na Koroškem »e razpisuje služba
samostojnega gozdarja.
Prošnje opremljene z dokazili (prepisi) o sposobnosti, državljanstvu, o jezikovnem znanju naj se vlože do dne 15 okt. 1.1. pri državnem nadzorništvu in npraviteljRtvn v Mežici, železniška postaja Prevalje, Koroško.
Vabilo
na
redni občni zbor
ki se vrši
v iieieijO 10. oktobra 1920 ob 4. url popoldne
v prostorih »Delavskega doraaa v Trbovljah.
V iz kavčuka \
Ciril Sitar
^ LJUBLJANA a-
!	Na	mm®	epremlfeisa
KAVARNA ZALAZNIK
zopet otvorjena.
Za obilen obisk se priporoča JakOiS Zal&Zfhika
Poštni čekovni račun St. 10.582.
Telefon interurban št 178.
Petrolejske
vrče in zaboje
kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po
Ksa*-
fOMMUM «rU p« K **•-
irsuko postaja od pošiljatelj«.
Hrovat a Komp.
Ljubljana. Poleg realke.
o.
Dnevni red:
Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzorstva
4. Sklepanje o prebitku.
Volitev pretistojuištva, treh članov nadzorstva ter dveh na-namestnikov.
0. Sprememba pravil § 50.
7. Revizijsko poročilo.
8. Predlogi in nasveti.
Za nadzorstvo:
August Tratnik.
Naročajte „NAPREJ“.
Konsum. društvo za Slovenijo
sprejema v svojem hranilnem oddelku
hranilne vloge
in jih obrestuje po čistih
g*r- 4'
0.
Večje hranilne vloge, (nad tisoe ki on), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih
Hodni salon Studil? - Haike
LJublJ«K e
iMmki «1- 3	• - Innki trs 1
Priporočam veliko Izbiro naj-novtjllb svilenih
IMoMtic in stamnikev zs dan« in Mlice.
Popravila točno in ceno. ZalnJ klobuki vedno v zalogi. 289
PIT* Naročite!
V teku tO. dni prispe večja množina cJeŽnlll pEaičev v vseh Številkah od 44— 56 in raznih oblikah za dame in gospode. — Izdelek in kakovost švicarska v ceni od K 9(J0'— do K 1050-— za komad. — Zajamčeno nepremočljivi 1 — Naročila sprejema: Prva kranjska ^zpofciljalna
SCHWAB & BIZJAK
LJUBLJANA, Dvorni trg Stev. 8.
Pri pobtjiih naročilih zadostuje samo navedba številke.
Za vemest hrenlfoih %Ecg	blagovna i:ak>£0, ki znaša po pol-
letni bileHei okrog 10 nMfORCV feFSR, društvena posestva* ki rcprezenlirajo vrednost ned 2 mJllfcrce kr c n, kakor tudi slelEC^, rezervrJ, deie2ni in dr.
Vloge sprejemajo in izplačujejo
vse podružnice Konsumncga druHva za Slovenijo, ki so:
25. Kamnik.
26. Pragersko.
27. Križe pri Tržiču.
28. Sv. Ana pri Tržiču.
29. Gorje pri Hicdu.
30. Store pri Celju.
31. Fala nad Mariborom.
Premogovnik Stari Trg
pri Slovenjem Gradcu potrebuje za svoj obrat • V	e V •
Sodrugi, pozor!
Kupujte Vaše potrebščine v novo ustanovljeni
trgovini * Špornu
hiša v Petelinovi Vasi za Šontajzom v Trbovljah. Svoji k svojim!	'
Za obilen poset se priporoča
Albert Hribar.
1. V Spodnji Sitki v Ljubljani.
I. Na Glincah pri Ljubljani.
3. V Ljubljani, Bohoričeva ni.
4. V Ljubljani, Sodna uliea.
5. V Ljubljani, Krakovski nasip ti. Kožna dolina (obS. Vič).
7. V Triiču na Gorenjskem.
S. Na Savi (obe. Jesenice) Gor. 9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-.Tavornik.
II. Borovnica.
12. Radovljica.
13, Kranjska Gora.
34. Mojstrana.
15, Celje.
IG. Šoštanj.
17. Gušianj, Koroeko.
18. Prevalje,	,
19. Indica,	,
20. Cm* i.,	,
21. Cina II.,	,
22. Maribor.
23. Litija.
24. St. Lovrenc na Pob,
32, RuSe nad Mariborom.
33. Pliberk, Koroško. ‘
34 Rogažka Slatina.
35. Radeče-Zidanmost.
36. Poljčane.
Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konzumnega društva za Slovenijo, ki je W	§pec£.
SSSNa, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana* poiiini predal 13. Društvo ima na razpolago poštne pOfcSnEce s katerimi zamorejo vložniki denarne poilljatve pošiljati tndi naravnost v osrednjo blagajno.
Sodrugi!	Zadružniki!
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!
ki mora znati tudi kovaška j dela ter
v	a	•	v
itm SH99HH ffilSifSS
RSRt'v®
Nastop služb 15, oktobra 1920. Vpraša naj se pri gorenjem
premogovniku.
Pc zc!o	C5I!?* nova
plašči, zračnice,	Stroji
in vsakovrstni deli, karbitne svetlike, gorilci itd. Sprejmejo ko v popravilo dvokolesa in razni r:!reji.
F.mL«W,MW28.
Zopet |
ogromno poSiljatev B manufakture narav- H uost iz Inozemstva © ie prejela tvrdka R. Stermecki v Celil).
in sim YQ)lie, cefirje, tiskanine, ctamina, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in lilačcvir.c za moške obleke, belega In pisanega platna za reriio klota. cvilhs. robcev, svile in Se mnogo raznega dnizega blaga,
Kakipovalia zadruga
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
r. z, 7. o. z.
pristno rofno delo od lastnih čevljarjev.	22«
Mustrovanl ccnik zastonj!	Na	debelo samo v 1. nadstropju 118
RazpoMljatna R, STRMECKI CESlGv.n!ia.8 ’ ff|
wwsmmmmm mmm
99
Kavarno sva na novo elegantno opre-j mila ter se priporočava za obilen poset.
* * Na razpolago električen klavir. * -1
Z velespoblovanjem
J ° iW *Bnl P°g>Ž"lk* ,
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim elanom
nakup najrazličnejšega blaga!
i
Tisk »Učiteljske tiskarne« v L]ubl}anl.