^jfa» tekoči ratun Lt,   24.   —   Conto corrente  con   ja  posts).
Posamezna stevitka 20   štotinl;.
Izhaja vsak pondeljek
w četrtek ob 8. uri
— Predpoldne.   —
^oneza celo Ietol5 L.
**poileta 8 L, za četrt
efa 4 *»¦ Za inozemstvo
ce/o leto 30 L.
/»*  naroč/Ia  brez
ti°PosIane naročnine se
ne  oziramo.
Vagovorni urednik:
Wfttotf) O-REL.
QOR/SM flMZA
Števtlka 43.
V Gorici v četrtek 31. ma/a 1923.
Letnik VI.
Slovenski iezik vržen na cesto
2e zadnjič smo pisali ma U-m  ma-
, u o izzivajo-öeni, žaljivem, protiza-
^nito.j-ji   in    i^roLiriaravnoin    nasilju,
S(> ga zagre.šili neodgovorni ljudje
..ac| našJm jezikom na -goriški sodni-
'• _^('r sc vpiašamje dotika najbistve-
Jsih  pravic   vsakcga  posamoznega
«ivljana  in   ciGiloga  naroda  in. ker
im el ta naše Ijudstvo  ponižujooi
Kyep liahko    usodepolno    posledice,
^(('rn° sprogovoriti  k  stvari   so  par-
sed. Mogoče najdejo med poštnnu-
^sle^imi    Jialijani     vsaj    -aiekoliko
levarija in so porodi v njili    uver-
'' Ili(\ da kot kulturen narod  veudar
0  -S1nejo ravmati s svojimi    sodrža-
, .lani kot so mviiflii barbarski  Tur-
vl ''- ^alkamsko nijo.
Slovenski jezik prcpovedan.
v srodo due 23. maja jo izdial novi
uk iSi< Clriik xoriSko so(JniJ° Brrlich
j-  az — v pero nam. sili turški izraz:
1  Illiai1 — da je vporaba slovcnščinr
<l Rori-s.ki   sfulmiji   prepov;diauia.   Od
&a dri(! naprcj morajo hiti v&e vio-
ls* pJsane v italijanskcm jeziku. Vse
Š/. ^.ravc *<- morajo vršiti v  italijan-
IlJ, čo tudi sta obe s'tranki sloven-
v ]i °ba odviRtnika  Slovemm in  Slo-
!u'c     tudi     sodnik.     Če    slovenski
ä'1^'   no  znata zadostno    italijan-
x,».' .   r J(' navadno, poteim so labko
lur-   d° ine!lia kri^e    in    kulturne
,^]lJe nevreden shiCaj, da »p bo mn-
^    s'cvc:iiski    ob'.ozonoc s sodnikom
°vettCem    ra2g0varjfiti    potom toJ.
Vai'
sj..      Protokoll   morajo   ]>iti   iialijan-
jj • V^1'^' liU(l.i(> bodo morali j)odpi-
JicV'r- llstin°. ki J'n ll(1 I'azumojo. Ali
^tl_ in svo)>odi ?
hil 8| Prizivi, tudi iaki, pn katerih jo
vsc dosodanjo postojianjo slo-
lii Sv '' lSt' "loi'ajo ¦obravmavat.i v i(a-
fi/i ?Cilli- Ali ni to sokatura, kakoi-
v f. J° zmožr.n siamo Tiostrpen sanio-
V()]jnež ?
žci 8<< sIovenskr vioge, ki so bile vlo-
jo I'rcd 2.'{. majom, so «rdaj vjjuvi-
ti / n'ai'<»čiloni, da sc morajo vloži-
vsn n- JKjtil1 (lni v italijanfičmi a!i
^av-» Z '^'a^JanHkini provodom, dni-
Uod° Se r>ö smatrajo za vložouo. Koliko
^wtrobn!oig,o. dela, koliko i>onižanja
V(vnV?^k('^a zavodmoga našinca ? Slo-
je "ki odvotniki so dobili te dni <-o-
m; llP° slovcnskib spisov nazaj z
•ni * f-011)' (la i1'1 prodložo v iLaliians'ci-
i?l V( '^° novih stroskov z-a n.aš.n
^j. ^Kaino, osiromaÄeno ljudatvo ?
d^j ]'a^ se ina ta način dvigrw» Rospo
$q j. ().hl<*Kostanjo državo, da so na-
krv; l A ll(1l*otrcbn.inii izchitki do
U*üi-l>r'K.''s*lva ?  Ali   in<Hl    kulturninii
^ik0Jr1"r('s ni ni(t- Voč čllta 7/a r'10'
inOr. nil>Jp. Ce ga je šo   k«j,    potoni
Wn<lJ° f>roti   takomu   ivivnaiijn     od-
ßrez zakonito pod läge
pliSi^laj ^lljt('' ljlldJc božji! Vs<- tr"
V«C( iy?' Vae I>on-i*anjot v«a sramota,
Iliad */Ay"'*nie, ki je prišlo xadiijo: dni
Ha ^u01*1^^ ^'»voncr., so je z^odüo
t^ ,j**^'. I»»l(is«dmik.a Brolicüila sanio-
bejla' HlnJa. ni prišl«,   lozadovno no-
^Wu (Hlba' ^0^11 ni hil v ^111 t>0-
*o §o n?b«üen kr. odlok-zakon. Toda
Je hro?1 ^*' ! ^^^ovHi nioraino, da
ftreoh, * )v ukaz — protizakonit. Ob
^tort l 191H J(' takratni guber-
^W neraJ Pottiti Horeto izKJIa.1
*Ovil ^' V katei'eTn je sveöano zago-
'    a °stannjo slovcnßcini neokr-
njeno vsc ]>ravico, ki jib jo iincla i'od
bivšo Avstrijo. Tia razglas jo iniol kot
mnogi drugi, ki so se sodaj v voljavi,
inoc ziakona, tor dosedaj so ni bil
proklican. Prcipoved slovotiskoga. jo..
zika na goriški sodniji jo zato proti-
zakonita.
Uverjeni smo aato, da Brolicbov
niasilni ukaz nc bo ostal v voljavi.
Brezdvomno so bo nasla pot, da se bo
poiu:ilo lnorodajine krogo, kako Jjočc-
io gotovi ijndjo zadati kiH.ii.rni Italiji
noöastni jJcčat, da. jjosto|m s svojimi
narodninii manj.šinarni krivič.iKjše
kot svoj-cas gnila Avsirija in nasilna
i'rnsija.
— nO» —
Kaf se godi po svetu ?
Jioj in cd Nomčijo in I^rancijo v
Rubrskem ozoinlju postajia preskus-
ni kamen za dosedanjo politisine zv(>.
zo držav, zato vsa Evropa z vodno
večjo napotosijo slcdi iijogovemu
razvoju.
Kaj jo bistvo boja med Nomčijo in
Francijo v Poruhrju je znano: Fran-
cija Äabtova. od Nemt-ijo vojno od-
skodiiino, Nrmöija ]>a jo ne plača,
kor pravi, da ne more1.
Zabteva Francijo po pUičilu vojno
odškodnino in upor Nemčijo proti
]>la€ilu pa ne obstoja samo v torn, da
lioče dobiti Francija povračilo ško-
do in da Nemčijta to škode lvc more
plaoaü. Tukaj no igra prve vlogo dv-
nar, ampak — politika, in sicoi* j>o-
litika, ki gleda v pribodnjost.
Navzüc zmiagi so, narnreč Francija
boji Nemcije. Neoncija je šo vedno
mo^nojfa od Fraüicije in v dosetib do
dvajsotib letiilrt, ko bi so Nonuija j>o-
])oliionia o|K>niogla, bi Nmuija vpa-
dla v J'rancijo in ji vzcla 1o, Kar j<
zgubila v svetovni vojmi — in fe no-
kaj vieč. Dapa Fran^cijato j>re|>re-či, jf
zasodla Riihrsko ozernljo. Kajü tukaj
loži l)og'ttstvo Nonu'ijc — odtod so ]i,-j
Nemčija pripravila za pribodnji ob-
i'acuii s Fra.ncijo. Co je toivj Franci
ja zasedla Porubrjo, je iniola pretl-
vsom nanion, nd.ariti Nemoijo gospo-
darsko in ji onemogočiti pribodnjo
vojno. Kor Nemčija vso to ve, yv< jas-
no, da se tornn upira, kajti ona Ikmo
dobiti zgubljono ozeinljo nazaj, to pa.
se d«. pridobiti^samo poioin vojno.
Težke skrbi ostal th drzav.
Anglija jci sicor za onkrat <losogla
svoj eilj. V svatovni vojni jo najjnoj
ubila Hiisijo in potem šo Nemfijo.
ZinobiJa se jo tako oheb tokmecov na
snbem in na morjn. Toda s-rdiaj so ji
n as tale novo tožkočo: čc obuboža
Nom-Cija, zgubi svojega dobregia od-
jomalca, a Fraincija bi postal a in'o-
močiitt lev bi jo sku.šala izriniti iz ov-
ropsko celine. Zato so Anglija odmi-
ka od Fraudje. Sledi ji Italija, ker ji
postaja liatinska posostrima tudi no-
va nn a.
]{usijct. gro z Niemi'ijo zo r>tl konca
svetovne vojno-. Sklonili sta tudi zve-
zo, katrire natanc'iia vsol)ina pn ni
zn,ana. Ru.sija }>a je nasprotnica
Francijo, ker zabtova od njo pla-Cilo
starili ))rodvojtnih dolgov. Ravnotako
je pa Rusija tudi n-asprotnica Angli-
je. Ako sedaj vidimo, kako so Angli-
ja nagiblje k No.mčiji, se skoro neho-
te vsiljuj-P misel, da so iliO'f.e Anglija
toni potom pribLižiati tudi neinški wi-
veznici — RiKsiji. Angliji postaja ne-
varua ruska agitacija v A/Jji, zato bi
so najraje z Rusijo sporazumola m
pog(xilKMLim potom dolo^ila, v kato-
rib ozemljali na Vzhodu naj so .širi
ru.ski in v katerih angleSki vpliv.
Franciji grozi iia ta nacin noarnost,
da ostamej — o»amljeinA. Z gotovostjo
laliko računa samo na malo Dolgi.
jo in niorebiti na Poljsko, ki Una v
Nom-ciji im Rusiji ostra ruasjjrotn.ika.
Čoska in Jugoslavia sta v Jiovarno-
sti, da ostaneta mod dvenia stoloma,
ako .no bosta zadosti previdni in od-
lofni. Čoška l)i šla. s Francijo [>roti
Nein-čiji in kor je Jugoslavija z njo
v zvezi, bi šla tudi ona, toda nobeaia
teb dvoji držav bi nadane prižla v nas-
]irotjo >: Rusijo, ker so zavedata, da
ji,m midi močna Rusiju riifijv:.ič jam-
stov za obstoj in razvoj.
Zopot tajne zvezc.
Ki i ji- inoddr/.avni poiozaj tidaj >:<•-
lo neja»s<'-n, ni n^- -CuKlnega, Oe se vsv
državc li'udijo pridobili si čimvoč
zaveznikov. Zato vidimo kako prid-
iio ]>otujejo i'azni generali in di
žavn.iki iz one prostolice v drugo. Ge-
neral 1'ocli, znani fraircoski zmago-
valoc, je bil na Poljskom in čeiSkom,
drugi fran/coski genoral je l)il ma Bal-
kanu. Midiistrski prodsednik ogr.ski
gros Bethlen je pnepotoval skoi\
vsa glavjKi mnsta i. t. d. Z urruni
koraki slopamo v nov-j tajno |>oli-
ti-čne in vojaške zvezo, zvezo, o kate-
rib jo proglasil Wilson, da ne sme-
jo v bodoce obstojati, kor so neizo-
gibrm povod novili vojn. Par lot je
proteklo, kai' so bile izgovorjom1 to
besode o zvo/.nh in dwnes so slišijo žo
kot bajkf . . .
Itaiijanski uociaiisti zopet bolj
korajžni.
Italijanski državni zl)oj* inia sedaj
zasedanjo. Najju'vo je bila na vrsti
carinska jiolitika, sodaj je v razpravi
proračun. Seje dosedaj niso prineslo
nobeinili poscbn.osti. Pri proračuinski
debati so razpravi ja večinoima notra-
¦njopolitični položaj. Voditelji gliavnib
slivink dosodaj še niso povzoli beso-
de. Opaža se pa neka zivaih\nost in
razgibanost v vrstah socialistiönih in
koniun.ističnih poslancev. Oglasilo sc
jib jo že ve-C k besedi in tudi z medkli-
ci Tio varčujejo. Zdi w, da so jirn spo-
ri v fašistovskein taboru vlili novoga
upfinja. Redovodni smo, 6e so so iz
dogodkov zadtnjib let kaj naučili.
Vprašanje  sporazuma   v  Jugoslavsi
v Ziadnjih <lmeh ni niL napredovalo.
V soboto dno 2(>. t. m. je imela skup-
SCina pre<lpoldne in popoldne sejo. V
predpoldanski so se vršile mjc»toma
prec<'j ostre debate med radikaki in
demokrati. Posegel je vmes tudi
in. prridsednik Pašic. Izjiavil je, da
je RadiCevim odposlancem poved#l,
da je pri obojestran.ski dobri volji
pripravljoTi dolati ma to. da se doseže
sporazum, potrobno je samo, da se
nal/ain-Cno dolotijo spromembo, ki naj
bi se sprejele v vid ovd ans ko drž>avno
ustavo. Na popoldan»ki seji so bile
volitve predsedstva; dosedanje pred-
seilstvo je bilo v smislu ustave le za-
öasno, kajti pravo predsedstvo se vo-
li Sole po odobreaiju poslanskih man-
datov.  Kiakor poro^a «Slovenec»    so
tfefrankirana pisma $«
ne tprejemajo. Oglasi
se ratunajo po dogovo-
ru in se platajo vnaprej
ins', izdaja konsorcij
nGüJ1/Jj(EST71AZE"
Tisk. S. Spazza/
v Trstu.
Uprava in Uredniitvo:
u/ica Mameli 5.
(prej Scuolej.
rad.ikaki ponudili «Ju^oslovanske-
mu klubu» mesto druigega podpred-
sednika in mosti dveh taj'nikov. <.Ju-
goslovanski klub» pa ponudbo ni
sprejel, skoro gotovo radi ttga, ker
še ni pri51 o do sporazuma med vla-
do in mexl onimi strankauii, ki zah-
tevajo spromem))o ustavo, to so: Ju-
goslovanski klub, bosanski inuslinia-
ni pod vodstvom <lr. Spaha im Ilrva-
tje z Radicem na čelu. Jugoslovanski
klub i;n dr. S})aibova skupina sta za-
to pri volitvab oddala prazn<> ü '
IzvoljcTio je bilo s približno VH)
sovi predsedstvo obstojefe iz s«amJh
radikalcev. Za pred»ednikia jo bil iz-
voljen dosedanji minister ver Ljuba
Jovanovič. Z radikalci so glasovalci
muslimanski j)oslianci iz Mjac<Hionijf.*,
ki tvorijo tukozvauo skupino «džo-
mi jet».
«Džemijet».
Kaj je to «džemijet» ? V Macedoniji
živi približho on milijoir) muslirna-
nov, ki so po narodTiosti Tinki in
Arnavti. Imajo svojo lastno niarodmo
organiza-cijo, ki so imeriujo «džemi-
jet», kar pormeni «organ izaci jo».
«Džnmijet» je postal pri zadnjiji vo-
litvah tudi jwlitiCma organizacija
macedonskih Turkov tor je nastopjl
sarnostojino. Pridobil si je Y6 jnauda-
tov. Pri volilni agitaciji so se sklice.
vali njegovi agitatorji pmlvsem na
islamsko vero. Priborili mi liofejo
tudi -Cimve^jo versko svobodo in či-
sto turško sole. Njibova politika inia
pa t^idi globoko gosjxKlarsko in so-
cial/no ozadje. Pred balknnsl
so bili Turki v Macedoniji ^
ji — vok'posostniki. Z u*»tujiovitv.ijo
Jugoslavijo i/n zlasti se, To }(i se izve-
dla agrarna reform a (rayxlelitev ve-
leposost«v), kateTo široki ljudski
krogi se vtüno zaihitevajo, bi pa bilo
njibove slave in niof'i koTjoc. Zato
so se v pa Ham en tu pridružili radi-
kalnemu klubu, ki je najmočnejši,
kor upajo, da bfxlo na ta način najla-
žje obvarovali svoje ugodno gosj>o-
darsko stiaüsre.
Social isti čna tn komanistična
intornacionala.
Minuli twloTi je zi)oroval v Harn-
burgu kongres socialistov celega sve-
ta. Zbranili jo bilo 0?-0 odposlancev
iz IK) držav. Zastof>niko je poslalo tu-
di amoriško delavstvo. Ob kon.cu
kongresa so bila enoglasno sprojeta
pravi la S'x:ialis1ično     internacionwle.
M<Hlnarodme delavsko organiza-
cije, ki tomeljo vse vef ali inanj
mi Marxovern protikrWai^koxn ma-
terijalističrieni nauku, so bile jx)
vojski silno razcopljeno. Ruskim
boljševikomkomuTiistoiri se je sicer
I>osrečilo ustvariti lansko Je-to v Mo-
skvi kornunistično inteiiia<'iorialo, ki
pa ni botola sprejoti v svoje vrste
nikogar, ki ni prise^ol na na&elo, da
je treba z nasilno revolucijo preobr-
niti sedan ji družaJ>ni red in ustvariti
neornojeno diktaturo dolavstva. Dru-
ga, soc-ialisti-fna struja, ki odkla-
nja revolucijo in zagovarja stališče,
da jo treba spromeniti s^nlanji kri-
vični kapital isti^rii družabni redi
stopnjema, kakor pravi jo potoin evo-
hi€ij(^ (razvoja) je bila razcepljena.
fie lo minuli teden je priftla do svo-
je enotne organiziacije, od katere pri-
akuje vclikih imj^hov. Imeti Co odlo-
fujoft vpliv zla-Hti v slučaju kakšnih
krvavih zapletljajov. J^riznava p«a,
dabomorala od »Irani ti še ninogo za-
prek in prestati §e imiogo težkih pre-
izku^enj.
Str.10  2
»CORISKA   STRAŽA«
DNEVNE   VESTI.
Dufcovniške  vesti.
G. UŠaj, kurat v I^«»vpi — Avčab je
premeščen na Banjšice; v Levpo pride
bo upravljal tudi Avee; Podsabotin J>o
g. vikarij Klanjšček iz Podsabotina in
oskrboval g. števerjanski. (1. Zcga, ku-
rat v Kobjeglavi gre kot kurat v daber-
je (Sovodnje); Kobjeglavo bo oskrboval
g. štanjelski. Obilo blagoslova!
Nase zveze.
Ncki list o<ita «Stra/i» tesne zveze z Lalii.
Če že hočete lagati in obrekovati, delajte
to bolj previdno, bolj raflnirano, sicer
sc vam bodo krave smejale! «Sira/a» jo
edimi list, ki ga oblastva redno prega-
njajo: nob en list ni zagovarjal in ne za-
govarja pravie našega nai'oda tako
odločno kakor «Straža». To labko tr-
dimo, ne da bi se nam bilo trelta bati
očitka samolivale. Dejstvo je tutii, da je
«Strata» edini list, ki je 1 >i 1 zastran
svojega odločnega na.stopa izgnan iz
svojega kraja. «Stra/.a» je danes be-
gunka. ker jo držala, drži in bo držala
zvesto s svojim ljudstvom.
«Soldino» gibanje.
V predzadnji številki smo pororali o
tako imenovaneni «soldino» gibanjn, ki
so je začelo v ju/ni Italiji in je naperje-
no proti sašizmu. Sedaj poročajo, da na-
preduje to gibanje tudi v severni Italiji.
Politično oblastvo v Monzi je zvedelo,
da. se je to grozee-e gibanje, ki je do da-
nes vznernirjalo fašistovsko vlado sa-
Ifco v Neapolju, Parlermu in drugili
jučnib mestib, započelo tudi o Hrioscu.
Salbialu in Capriann. V omenjene kraj.>
je bil lakoj odposlan komisar. ki je
sumljivo ljudi aretiral.
Revolucija   v   Albaniji ?
Iz Črnegore poročajo, da je v Skadru
i/brubnila revolucija. Boj> mod Miriditt
in Malisori na eni stnmi in vladnimi
četami so baje zelo hudi. Koliko je
resnioe na teh vesteli, še ne rruu'eini«
ugotoviti. O revolueijah v Črnigori in
Albaniji so verkrat piše, toda navadno
se izkažejo vesti za pretirane in neres-
nifne. Xajdejo se par krogi, ki bi take
upore radi videli in lako postane želja
mnti   revolucije.
Komunistični miljarderji.
Skr-ajni bolj.šoviki, ki so inasprotni-
ki sedanje konmnisttfne vlado v Mo-
skvi, ker ji oCifcajo, da je scatajila
prava komunistična naeela, so izda-
li kivjižico, v kateri liavajajo, da so
bili lota 1922. najvcčji bogafcasi Ru-
sije najbolj z/naini voditelji sedan jc
sovjetsk« vlade: Trotzky, Zinovjev,
Rakovsky, KrasLii in drugi. Svoje tr-
ditve vtcmolji:jejv> z dejstvom, da so
ti komflnistični miljarderji place va-
li  1.  1922  najver davkov.
Brezposelnost v Rimu.
Kakor povsod v Italiji vlada tudi v
Himu velika brezposelnost. Zlasti na-
rašca v zadnjern fasu brezposelnost
nr.ed natakarji, uradniki, trgovskimi
pomočniki in poduradnlki, posebno ker
se predvidevajo še novi odpusti iz jav-
nib uradov. Ker ni dela, so ti ljudje v
najbolj brezupnem stanju, kajti nikjer
ni mogoc-e dobiti zanjc  primernib služb.
Vojaška služba pri mornarici.
Po poročilih iz Hi ma je doUxilo mi-
nistrstvo za mornarico, da bodo pri-
držani novinci 1. 1902, ki so pridelje-
ni mornarici, 30 mesecev v vojaški
službi. Ta določba velja, tako trde po-
ročila, tudi z<a nove pokrajinc.
Tečaj za občinske tajnike.
Tefaj za obeinske tajnike, ki se pri-
pravljajo za iz])it, se bo za<'el prav v
kratkem. Tecaj bo imol tri oddelke.
Predmeti predavanj so: 1. Ustavno,
upravno, oivilno in kazensko })ravo. 2.
Piaktična zakonodaja. .'3. Občinsko knji-
govodstvo. Ter-aj bo ii;ii;i1 0 rnrserev.
Taksa znaša 100 lir.
2i.  majnik  Tolminu.
'la dan so praznovali v Tolminu ?.
rosno sveranostjo. Monsignor Itojec. je
opravil ob ]>risostvovanju civilnib in
vojaskib oblastev in mnogega obrinstva
sveto mašo na pokopališču. Po obredu
so se udeležniki iriirno razšli.
97 milijard nemških mark
zaplcnjenih.
Francozi so zaplonili j>i*i ]iodruzui-
ci nemške državne banke v Ksspihi,
ki je eno ^lavnih niest v Porurju,
97 milijard nemških m,ark. Ko so
Framcozi praznili neimške bla^ajiK.1,
so francoske b:.io zasfdle bamko; prod
poslopjcm so \k\. slražili ?> fin.iicoski
tanki (oborož«Mii zaklopni yujni av-
tomobili.) Na ta nctčin ho mod Fran-
cijo in Nem-cijo težko }»ri^Io do spo-
ra.zuma.
Iz&eljencem.
Vsem onim, ki so hočejo izsclili,
zlasti onim, ki zn'le v Ameriko, svc"
tujemo. naj se n<? obračajo ^a posre-
¦dovAnje na razne agento, katerili J6
zlasti v Trstri veliko, knr jib ihio^ejo
isti le izrabljiati, tmmvic-č naj se naj-
f>rvo obrnejo na. izseljoniški urad
«Conimissariato dell' Ern.igraziom*»,
Trst, Via Gassa di Hisparmio (ob Ka-
nalu). Kakor se mam jo zatrdilo, dobe
tarn vsia jvotrebna navodila. V nradii
je tudi sloven.sk» uradiiik.
Kaj je novega na deželi
SOLKAN
V pojideljek pojK))d,rie se je razširi-
lia po naši vasi koi blisk razburljiva
iiovica, da, je obcm.ski zastop odstav-
Ijen in g. Mattioli imenovan za ko-
misarja. Kaksni vzroki .so dovrdli
politično oblastvo do teg;a koraka,
ti-cnutno še ne verno. Ve-Cinja našnga
obči:nskega zastopstva z g. županom
ma čelu je pripadalia komuiiisti-čni
stnanki. Vendar »o nam zdi, da to ne
more bit» zadosten vzrok za razpust
občiinskega zasto]»a, kajti to bi bilo
prekruto teptanje ab<5inske avtono-
mijo. Na tak način bi se samo sej<ali
novi spori in vznidmirjali obeinarji.
Ci. Mattioli je rialijan, ki biva kot
gradlxmi podjetnik že ve<3 let v Sol-
kanu.
GABERJE   (Vipavsko.)
Dne 20. t. m. je prnmimil v 50 lotu
svoje dobe bivsi žiipan in cei-kovnik
France UIipl. Svoj čas ob rojstvu «Či-
talnice» j<" bil •Clan j.^evskega zbora.
Pred ])etnajstimi leti, ko smo imii
v naši vasi cvetoča pospodarska dru-
štva jf bil ranjki bl/ag'ajnik «Zavaro-
valnice goveje živine» in odbornik
pri podružinici pori^kega «Kmet. dru-
štva». N. p. v in. — V zadnjem času
smo vendar enkrat poživili naše «Izo-
braževalno društvo». Dosrdiaj smo
životarili le s pevskim zboi'om. Ob
resnem navdušemju naÄil» fantov;
ui>amo, da bo šlo. — Vina imanio še
procej v kleteli, vendar se ga je 7.
ozirom na splošno ki'izo še ]>rncej
prodalo. Poscsbno poj-iški vinotržci so
'A našini vinom jako zadovoljni in so
ga dosodaj redno odvažali. Uj.anio,
da nam tudi drugi stalni odjemalci
ostanejo še nadßlje naklonjeni. 7/,\
na.še vinogradni.štvo je nam res; veli-
kaga pomena, da smo od 1. 1908 dalje
ko smo se nahajali — seveda le v tre.
nutni — vi'nski krizi, za^eli izbirati
za vinograde le najbolj sol none Ic-
j?e. In teh iniifi ,nasa oln'-ina kot le
niialokatera ! še nekaj: na ta nariii
so izginile po ravnoin polju l>olj v
inižaval» plante in imaino danes l<"
izbrano vino. Po polju pa, ki ga je
?/¦ itak malo, usjieva dokaj lejise ži-
vež in i!'1*1''1'! l-:"i- piii^ ii" <-<*\><'-'i yev
trta
SEN0ŽEČE.
\' liiisern prijaznem trgü so j»1 \rsila
slavnost s predajo državne zastave
ondotni ljudski Soli, (lovoril je pri-
rnerno slavnosli, gospod nadzomik Me-
<1 it'll, gospod uritelj J#ško Toro.š pa je
nad vse navduševalno govoril o sašisrnu.
II «Popolo di Trieste», fa.šistovski dnev-
nik, Jivali našega briskega rojaka, ki da
irna veliko zaslug za lašizern v y>rijaz-
ncm trgu.
KOBARID.
I*o onem dopisu v «Stra/J» ^ ^:IH
15. fiebr. sem j>ričakoval pr» nas no-
vi h pobud v di'ustvenem delovanju.
toda do danes zaman, Se napov^d"3;
Tii prosvetni tečaj se ni vršil. /aka]
ne ? Raziskoval ne bom, na k°^.a
}>ade krivda, ampak •čas je res zadnj1
da se majdc mož, ki naredi konec^tl''
m.u mrtvilu. To »tanje rea ni v <^aS
onim, ki so v skimi voditi našo i<llst'
diino, ki je vedno pripnavljena znova
začoti v društvih s prosvrtnim ^U'10"
va-njem, mesto da jo |)uš-caj° ''r!7'
vsakeg-a vodstva, da se zgublja in
kvari po zakotnih gostilnalli). Leto ^
skoraj kar so jenjale pevske vaj^
Poldrugo pa je preiteklo ^<l od />adnJe
igre. Resnica je, nam manjka nioža-
ki naj vlij« 7ia.si.rn druslvoin ll0V°
življonje.                  Mliad   domacin.
SV. KRIŽ.
• Krn«itsko - ihdavska  zveza v   S\'.  K'1|Z'
je priredila v nedeljo   27. 1. m. j»recUiva'
nje o novih davkib s posebnim    o/-ii°n
na davek od zernljiškega dobodka. ^11
ležili    so    se    predavanja    tudi    kw^j
iz okolice. l'redaval    je    lajnik   K. W-
dr. Uite/nik. Ing. Rusija je dal kmoton1
ninogo dobrili nasvetov, kako naj M10
i\ijo napoved glede   zernljiškega   d<>l|(1(
ka..  Vdeleženr.i  so povdarjali   nuJT)" 1"
trobo  staiiovske  orga.niza.cije   delavn^1
ljudstva.    Pn-dlagala se je tudi   reso!"'
cija,da naj tajnifiivo    K.    D.   /..   i'/P0'1"
dve do tri. napovedi za    zemljiski d°^°
dek za vsako obrino. v kateri s(^ nalial
K. D. /.,   da    se   na    ta   narin     kinctj*
obvarujejo pred žkodo. Sprožila se .i«' *",
di misel, da bi moral a.   K. I). /. i/-'lnj;1"
si rokovno-stanovsko glasilo.
VpraSanja in odgovoH*
Narouniku iz Vrto|be :    Na    v'r'
vprašarije  gled;-/  potov.'jinja  v  A"»pl
ko' Vam odgo var j am o:
Vse po(j;a.t.ke in vsa navodila, !•>' •''
bo-četo   vedieti,   Vain   da   «ComtniSSf'
riato   delJ'Emifjrnzione»,    Trst.    ^1
Cassa di Risparmk). V uradu, na ';il',
terega se labko obrnete  pismeno. ^
1i!(li   sloveriski   urad'nik.
DMROVI.
Za SJovensko sirotiAče. Za < I ruga voj"1
oškodovancev    v    Kana.la 100 L. V P°(''v
šrenje spomina na    dra.gega    sošol<'<1 '
prijatelja g.  žnpnika.    Tva.na    Kok<>Sstr^.
d.'irujct     g.      (!)•.      Peler      I .si Iwntiai'
T'lrnfi ju 'Ti   Mr   Sr-'rci   !i\;; |;i!
IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Sirite        Maroiajte
Berite
„GoriSko Stražo4'.
JULES VERNE :
ČRNA INDIJA
ROMAN.
Prosto poslovenil Z. Z.
«To se ni vse», je nadaljeval Harry
«še istega due .sem se nekoč povrmil
v jamo in zazd^lo se mi je, da pri 11a-
ja do inene iz driia lab no jecanje.»
«Jc-Canje !» je vzkliknil Jack; «zmo-
til si se? Harry, to je"l)il 1>'" i.renili, če
ne >celo g-orski duh.»
«Jutri, Jack, bom na jasnem, jutri
gre-m doli v p re pad.»
«Harry, to se pravi izku.šati Boga !»
«Ne, ])ri}attilj, jaz bom prosil za
njiegovo pomoč pri mojem podvzetju.
Jutri s<p podava v jamo olm in z na-
ma nekaj tovarišev. Okoli ž.ivota si
bom ovil dolgo vrv, po kateri me
lahko spustite doli in na dano zna-
imenje joboste spet |>otegnili navzgor.
Saj se smem nate zaninsti. Jack ?»
«Harry»  je odgovoril    Jack,    prav
resno, «jaz s tori in vse, kar zaililteviaš,
a vseeno  jmnavljam,    da    ne    delaš
prav !»
- «Bolje je. da .nkrat ne storini prav
kakor pa, da bi si moral očitaii, da
sem nekaj opustil», je odvrnil Harry
7. odloi'inim glasom, «torej jutri zgo-
diaj ob šestih in da ste tilii! Zbo^oin,
Jack.» Po teh l)es<:iiah je Harry svo-
jega'tovariša naglo aapustil, da bi
mu ta ne odsvetoval iiameravanega
podvzetja, in se vrnil v kotažo. Pri-
znati monamo, da Jack ova bojazer»
ni bil a pretirana. Ce je Harryju. žu-
gal oseben sovražnik in se skrival v
jami, ki jo je nameraval rnladi rudar
preiskati, se je Harry podajal v oči-
vidmo nevarnost. Toda navzlic vsem
Jackovim pomislekom sta »:." jirija-
telja drugo jut.ro sesj.a.
Jack Ryan in njegovi trije tovari-
ši v Harryjevem spromstvu. so se
zbrali pri odprtini .«-urnljivc jann1.
Harry je svoj namin ziamolčal James
Starru in tudi staromu nad{)azniku.
Tudi Jack Ryan je skrbno tnolčal.
Ko so vidoli drugi rudarji odhajn-
jočo malo družbo, so bili irvnonja, da
gre za i)reiskiavo, kako močna pro-
mogova žila se nahajia na dm gem
kraju.
HaiTy je im'fl s sabo dvesto revljev
dolgo vrv, ki sicer ni bilu de.Jjela, to-
da zelo močna, da se je jei labko })o-
služil za vzpenjanje navzdol. Skle-
nili so, da ga bodo njegovi siu^emljr-
valci spustili }X) vrvi v l)rezmo in fa
tudi kvisku potegnili "iz rupe. Pre.
cej široka jama je rnjerila kakih dva-
najst <v:evljev v preancru. Na vrlm so
pr<'k nje )>oložili desko kot most, ta-
ko da se je morala vrv zmeraj drža-
ti v sredi, kaxlar so jo spuščali, to pa,
da hi bil Harry.pri svoji vožnji v glo-
bofino varen, (La uic ziadene ol> stran-
ske  steile.  Harry je  bil   pripravljen.
«Torej res narn(>rava.š piieiskati to
votliino?» .ga je v[>r;tsnl Jack Ryan
resno.
«Dia, da !» jc> (.Kivrnil   Harry.
Harryju so oj:asali vrv okoli ledja
in potem še pod rameni, dia je život
visel nnirno in maravnost. Tako je
irnel mladi nidar obe rami prosti.
Nia pasu si je pritrdil varnostno sve-
tiljko in ob strani širok škotski mož
v usnjati nožnici. Harry jie« ntopil na
a redo pod nice, čez katero naj bi sc
vrtila vrv. Spremljevalci so ga zače-
li spuščati navzdol in on    je    poČasi
zgiiieval  v globimo. Ker sa jo vrv V
tila posiasi, je odsev njegove  sv«^1'
ko padal pola.go.ina po. obmejnil) s
nab in Harry jie imel prav Lalik'> J1',
tanko   opazovati   svojo   okolico.   ^.
ne so bile iz skrila, pa tako strn^^j
gladke,  da je bilo  nemogo-če ]>^'7''\e
j)O  njili.  Harry  je  pivračumil, <lst vy
jo spuščal Je zincrno, Čevelj Jia s<'k11,
do. Torej si je mogel prav Vhc l>^ x
dati  in biti  pripravljen za vsak f fl
<:aj.  Kaki  dve miniiti  torej  pi"'1»'¦'  i(?,
stodvajset  Cevljev  je  šla  vožnj"; j^.
inoteno rijavzdol. Steina v jami n1  v'
zala n.obene stram-ske galerije. ^x\.
ac   je   polagorna   Sirila    kakor    »otic ^
/daj j<^ Harry Cutil da ga obdaj^ ^
spodaj  prihajajoči /hiladnejyi  zraK.   •
Cesar je sklepal, da je jama v 7/V -L,
z drugo 'vreiriftnsko jaino.  Vrv ^
spuščalia vedno nižje.   Kinalu  Jev, ^
kralje-vala    popolna tenia in ^'^^1
tiobenega  zivega   bitja     nikjer.      'Sj,|
globljiö je Harry ]>rihajal, tem vet{l.
nezaupljivost se go je, lotevala 1Tl ^
di  tega je pote-gn.il   iz  pasa nož,
ga je imel za vsak sluuaj v de^m
ki za brambo.
»r,()!U>;K.\    ST1M2A«
Siran 3
MESTNE NOVICE.
Zdaj pojde ko blisk.
1'odminister Hocc.o je obiskal C.orico*
in je imel s faSisli sestanck, na katerem
*> govorili o obnovi (ioriškc. Podmini-
ste»' je obljubil, da bo vse uredil skupno
s flnanfnim ministrorn. Dežela naj se
I)l'ipravi, da bo rnogla prenesti vse do-
hrott\ ki jo odslej čakajo.
Vozil bi se rad.
I -i litest Hevcland je bil v nedeljo odso-
to" od doma in ko se jo vrnil. ni našel
v°t «vojega motokolesa, ki je liilo
Vsedno 3500. lir. Njegov prijatelj Hi/./i
mu je posodil svoj avtovožiček, s kiiio-
J"1^ sta jo urezala v Furlanijo. Nor jo
)l]a. lemna. Prod Mnnzanom sl.a dohito-
u noki motocikolj in ker so jo Reve-
uiiilu zd(;i sumljiv, .sta se bližala lnoto-
tIKlisiu, kj jo v tistem liipu sputil dva.
^niokrt^siia strela ]>roti bli/.ajoroirm av-
('v<izickii. Istof-amo pa sta dvo ])os(avi
zKniiij mod grmovje, Hevoland pn. jo
')rišel «rof-no do svoje lastnino.
Procesija   Sv.   R. Telesa
'o julrj kot druga lota. Ob 7 uri jo pon-
-"'kalna. sv. maša, nato okrog 8 ure pro-
°°sija.                                                     ¦ •   >,
Kokoiarjev
ll(-obju\ Ijoni «Ecce sacerdos» jo na
l"'"fl?ij v l<niijr!in,i k,,i. tisk. dr. v Co-
i-ici.
Pevsko in glasbeno  društvo v Gorici
priredi v soboto, due 2. junija in v ne-
dcljo, dne 3. junija t. 1. v dvorani Trgov-
skega doma koncert a sledečim vspore-
dom: 1. Mendelsohn: Svatben,a koraimi-
<•»¦ iz opere «Son poletne noči», orkester;
2. Kmil Adamir: Bela breza/ mošani
zbor; 3. Chenibini: ouventura iz opere
«Vodonosec» orkester; 4. Jos. Pavčič: C:e
rdece ro/e zapa.de sneg. Mešani zbor. 5.
a) Dev: Kanglica, b) Lajovic: Zacvela jo
roza: Samospova za tenor. Poje g. Jos.
Hratuž; (i. P. II. Sattner: «V pepelnirni
no(*i». kantata za mešani zbor, soli in
oik ester.
V soboto je koncert ob HXA zvocer, v
nodeljo ]»a oh \. popoldne. S torn je nmo-
g<;reno tudi prijateljoin ul:isl>.> v «i<.,(>|(>
da. ho udolo/.e konoorl.i
Ceno so: Sode/i I. vrsio in nu ualkonij
10 L, II. vrste hi na galeriji 7 L, III.
visle 5 L. Stojišra 3 L. — Vstopnice so
v j>rcdi)rodaji v Nsirodni Ti«kan>i. ul.
(larduroi 7.
Nov list.
Zailnjo soboto je zaool izhajati v
Gorki nov italijanpki list. «II Com-
mento». Izhajal bo vsak tod on em-
it rat. Nia uvodnom mestu pravi, da
nima nobonega program a in 'niina
nobeme stranke. Služil bo samo ki-ili
ki vsega javnega življenja in so v
tern oziru no bo plašil tudi bojev. Ko-
liko oasa, bo izbnjal, no vemo.
GOSPODHRSTVO.
GosDoüarska razstava v Piaoi.
—«O»----
1'i'agi so mi mi ii Imen ntvorili
U<tj° frospodarsko razstavo. Haxsta-
¦^ jo ros prircjnna brozliibn.o, v vcli-
j.j-1') ob.s(!gu in him jirc/.clvoinno v--
|.^() važaiost nv. samo v mejaii rej>u-
p .V'' ai"j)ak je p(> svojiom značaju
^lrHi. t<! vrsto v srrdnji ]<lvroi)i. lia/-
' av'ja poljcdHsko iniiiistrstvo, ,v,\
^di dru^a mijiistrstva iinajo svs»io
(K|V J°lri(l. n- Pr- Jninistrstvo za jiavna.
¦ l' il '• <. d. Kks|)(iriinentalno zrnilio-
stvo  je  zastopano    •/.    razstava):ii
a/)iiJi ^ospodarskili šol, na oclu ]im
Jc! y>soka zrmiljedclska    Sola v Prn-
?'• Tu je. vidoti koliko Uj-obnoK-'i lll>li^
vložetio v to ogromno stavbo vsr-
:^iinsko  na])rftdno gos])od:arsko   i-ro
^vodnjo.   Prijateljoin  ra^tlinske  \n\u
'kcij.f. so j(. gotovo .najbolj .lo])a<lla
^a^ izložba semonskHi /it. j)oso!)-
cM>senice, ječjne.na    p-a ti:di  rži   '.n
leJSa" ^'ak°i* vsako loto, tako je tudi
. °s  iiiienitno   zastopano   z^niljed'-l-
^° slrojijistvo. Počemši od najrnaiij-
,° "I'atiljiicp in slaniorov-nice ]>a gori
® S'Ka-ntskilii niotorjcv in l-)komob:l.
n.J°vt>ja /Jvina j»1 zastopana s kras-
n">1 zbirkami   pi-vovrstnib     plom<'n-
^Kjl> živali   (ca. 'M) kosov),    pa tiuli
• |«>0 kosov pitane Zivine se je raz-
tvilp, ]>o j),asn]a], prevladia sinicii-
!^a živina, ki se jo tnkaj zolo ustali-
Sp' ^av^11^' bcrnsko-banacka piasrna.
Y raz^'i'ja, posobno na Monivskoni.
^l>]cšičjereji jc videti, da vidno na-
Si} ^0; P°le^ «nekoliko iravadnej-
«s]J ^^^i J« bila razstavljcma roja
' . lnskih» prošir-cv, križanoga, york-
^ lv& z doinačiin šieškim prašičcm.
Ha °- ^°^a^u^ 'in krasitiimi skupi-
i'oi-111 ^ Za«topaina porntnina hi pa
ilrja doinuoih zajcov. Tmli ribarstvo
Uj,!1/*^ laHtni paviljon, kjor so vidi
Xp f. roja vsc!l sladkovodiiib rib.
tiMi'^I 'Cdc'lska industr'Ja J'e sevcda
daWCaS*ri° zastoI)a;Tia. Vcxllo bi |>ro-
(>rno \ injavi{ijati jiosaineznosti, ivaj
^auTUTn° saino mokaj najglavnojšib
¦nja^lj pivovaratvo, škrobarstvo, žpa-
stoir ° ^ovarn^ka produkcijia Ci-
l'w.o* alkohola iz krompirja i. t. d.)
tnlej,1*110^ V7-huja vzonno urojena
tu rfma' ki Je colo razstavo v obm-
()I>isk je nad vso povoljen, posobino
ostjo iz slovianskili držav so so od-
zvaü v leprm številu. Tudi Poljska
je letos obiskala razstavo, kar priča
o vidinem zboljšanju odnošajev mod
ol>cma državama. Iz .Tugoslavije jo
tiKÜ   ]M'is|u>!(v inol<o1iV."'i   ¦'"')'-¦ "i'niko\.
VALUTA.
Due 'J9. «inajiiika bi dal ali d«hil:
za 100 dinaijcv — 22.60 — 2*.— 1.
za   100 avstr. krön — 29 — 8'2st.
za 1 dolar — 22.80 — 20.90 1.
za 1 funt — 96.r»0 — 9si.75 1.
^ovanja airovJ
nick;«   pa tja tlo
PROSVETNA ZVEZA.
Za izobrazbo I
lM'ejeli sino iz do/olo: ()d vsoh stia-
ni prihajajo klici po obnovi. In res
sino začoli po vojski z gospodarsko
obnovo naših posestnv, na kulturno
obnovo ljudi smo pa miarsikje. ])oza-
bili. Dobe se šo kraji po naši do.fA'-
li, v katerili so ploso, pije, raz^raja
in šo »edaj niajdote saute', ki niisüjo,
da morajo biti vsako nedoljo |)ijani,
sicer niso famtjo. Posobno žalostno
jo to, da se mod temi «junaki» naihki-
jajo celo napol zreli fanüci. (Kikod
to V pQglnjto v vas ! Manjka ji iz(>-
bražovalno društvo, kjer bi niladina
liiašlct. primorne izobrazbo in razve-
drila. Ve^ina dežo.lo j" že propre ž fin a
z izobrctžovialiniini društvi. Vsa oast
naši Prosvetni zvezi, ki so trudi za-
ncsti mod Ijndstvo prave izobrazbn !
So pa šo vasi, kjer živi nil'adina v
svojib «fantovš<v:iimb», «balil»» in
«bandia.b». Zadmji čas jo. žo, da so tii-
(li t^e VAsi zdramijo. Naravnost ve««li
pa smo našega, kuHurnoga glasila
«Naš ¦Colnič». Vsak fant i-ri inlaxlonka
bi morala l)iti naročona na ta list, ki
z lepo, prikupljivo vsobi-no skuša
zdraviti rano surovosti in podivjwio-
sti. Polog- lopili naCeln.il) iivodnikov
priniaša. «Naš Colni-C» globoke P('snl-
.škoza.niišljcnin razpravo o družimi in
praktiC-no člank,e o |>otjii, društvonom
odm in lelovadbi, ki so je zlasti za<l-
nji -öas jwzivilia po drustvib. Naj bo
vondar onkrat konec onib inepresta-
mih divjih pleaov, ki nimajo pray mC
lopoga na sebi, vn jib zim vrtoti žc
vsa.ka nonxla ! Kar je olikanili fan-
tov in doklpt, naj stopijo na nogc in
zaöno j>o zgled.u drugih društev z vso
viienio (U'lati na izobrazevalnem Jio-
lju. Pokažimo, da sino narod izobra-
zeini'lii Ijudi, ki iüüo v vinu in Ii&rmo-
üiki   izgubili  smisla z>a, izobrazbo !
Slap pri Vipavi. V nedeljo dno 20.
t. ni. je priredilo «Izobraževalno dru-
štvo» Tia Slapu voselico. Opozoriti
lio^omo na liekate^e napake- pri pied-
stovi, ker ur>anio, da jih l>orno
na ta način najlažje od pravi Ii. Tisto
izgovarjanje črko «1» v komfnicah ni
pravi 1 no in dola le skazo. Tudi ni
spodobno, da se mod igro preve-č oči-
vidno gleda skozi knJisoali okno n.a
oder. Nekateri igralci so bili procej
neprimerno obleCeni. Če se pridstav-
ljia j)ri]>rostega Clovoka ali delavca,
ki gro na delo, naj bo tudi obi oka
priprosta, delavma. Jzgovarjava jo
vßasiiN tudi pomanjkljiva, v-f:asib
prehitra. V ¦or-Joti pa rnoramo živab
no vnomo, s katoro se dola v «Izobr.
društvu» toplo polivaliti in kličemo
mladini: le  krej)ko  napr<'j !    Kraseri
jo   l)il   kliplet;   tudi   |:«ml.m:i<i   i/   Sola
so so  postavili.
Črniče. Kai. slov. izobraževalno dru-
štvo v črnioali jiriredi v nedeljo, due 3.
jiin. po])oldne dru.štveno veselico, Ii ka-
tori najnljudnoje vabi odbor.
DruStvene vesti.
Idrija. (Vsiem požarnim brambam
v vednost !)
Mesoca junija bo praznovalo tu.
kajšnje gasilno društvo i/J'odno slav
nost: položili in blagoslovili bonio
tcmoljni kamen giasilnoga doma, ka-
teri bo popolnonia odgovarjal gasil-
stvu in mK'stu kot drugomu najvor-
jcinu na Cioriskoin. Dolgo smo so
trudili, da bi si zgradili prepotrebni
gasilni dom. Lota hi lota so je požar-
na bramba in njeno orodje potikalo
po raznib shrambab, sedaj so »nain
bo pa vondar vrrsnifila naša srčna
žolja..
Na iJa,n 1^.'. njiiiTfi 1{*:^ I. jo sklicaio
trasilno društvo izvaurwlni obfni
zbor. Na dneviiuMii i'odu jo bila. tu<li
tof.ka: «Nujna potreba gias. doma. in
kako priti. do njega». Še isti dian je
bil izYoljen odbor. ki je provztl nalo
,!.:(> potom nabiranja prostovoljnib
darov zbrati znesok za zgradbo doma.
v'sa vast gosp. zupanu Karol-u Tro.
venu, ki se jw močno zanimal za cel«>
zadovo. Qbljubil jo, da bode stavba
sigurno do jeseni 1. 121Ki. |>ad strebo,
tor da nam bo stal ved.no na stran.i
tudi za nadaljo.
Marljivim iiabiratelji'in se jo posre-
Cilo, da so nabrali svoto L. 4.321
Nokateri zavodi so obljubili m-
znatnih podpor, ko se prično z do-
lom; tudi po>sestniki iz okolice so so
o<lzvali naši profin.ji in nam obljub-
li podj)oro v lesu. So enknat jib
vljudno prosimo, da nam ostaneja
zvesti, ko so bodo naši nal)iratolji ja-
vili ])ri njib tiekom rneseoa junija.
Ob onem so obra-camo tudi na ono
zavodo, kateri so nam obljubili stati
na stran.i, da se odzovojo, kajti (:as
¦gr.ad.be jo tu. 12. marca 1. 1922. na
dan občnoga zbora so darovali kot
pi-vi: g. župan Karol Treven L. 200,
Franc Hladnik L. 25, Matovž Jurman
L. 20, Antom l^ejc L. 5. Se erikrat za-
hvalo vsom, ki so darovali v nameri
gasilnega doma.
Na dan slavnosti vabinio vsa gasil-
na društva Jul. Krajino, da se udolo.
že slavja v čim večjein števiiu z za-
stavarni. Prosimo pa da nam pojvje,-
to soznam oseb posamozn.ili društev,
ki so bodo vdeležile skupnega obeda
in žole pronočišča. JSporo-čila pošljK
te na naslov» Kogoj Filip, Jdrija
St. 89. Natančnojši program bomo
pravočasno objavili potom časopisja
in plakatov.
Društveni praznik god. sv. Florija-
na sino praznovali rua dan 0. niaja
slovosfno s svieto. inašo in obbodom
tor deliliranjcin   jjj^od     )>ovabljonimi
zastopniki obJastev. Pri obbodn •
sv. maši jo sodolovalo «Del. godbeno
društvo Naproj», brezpliačno v koriat
gasil/nega doma. Tern potom se se
leTikrat najlopšo zabvaljuje omerije-
nemu god'b. društvu odbor za zgrad-
bo g'as. doma. Ob eriom pa prosi Äe
druga godboma druStva Jdrijeka za
blagohotno sodelovanjo v isti narneii.
Batuje. Izobraževalno drii*:vo v h&-
tujab priredi v nwleljo uno 3. jun. po-
poldne veselico na pro.'tem. 8pored je
naslednji: 1.) P. Hug. Sattner: Opoinin
k petju. 2.) V Vodopivec: Mojo »n'rio
kri. 3.) .1. Aljaž: /.aostali ]>tič. 4.) Prcinrl
Stg Haj. r>.) Vont-ok narodnih (poje üenski
zbor). (I.) Pri Jlrasiovih, drama v 3.
dejanjib, (spisal KsaA'er Meüko.) K
oltilni  udoložbi  vabi  odbor.
Iz Knetsho ftlavske ata.
1.) C)pozarj.ajno šc onkrat z<astopni-
ko inlekarskiJi, sirarskiii in živino-
rojskili zadrug na Tolminskem, da
so bo vršila prva seja pri pravi jalne-
ga odboi'a za ustanovitov živinorojsko
zv<"zo v nedeljo dnc 3. janija ob 11
uri predpoldne j>ii g. Mikužu pri Sv.
Luciji. Vse imoriovane, zadrugo^ tudi
če še ne poslujojo, naj brezpogojno
pofiljejo svojoga zastopmika na to se-
jo, Dnevini rf^d je bil ;>riob?Wi v zn<l-
nji   štovilki  eStraže,
2.) V nedeljo dnp 2<. nmy.t >r y vr-
šilo v Sv. Križu ])redavan.je o novili
<lavkib, predvsom o davku rua z/••
ški dobodok. 01) tej priliki so je .-;-:
jfila resolucija, da za vsako obfino,
ki je orgaTiizirana v K. D. Z. tajni-
štvo izpolni 2 do 'A vzoroo pnavilne
napovedi zo-mljiškega dodiiodka. V ta
nairw-m naj so zglasijo j>o dva ali tri-
je kmečki po»estniki s kolikor mog<»-
če razli-frnimi posestvi v pondeljkib
in oetrtkib od 1 do 'A ure, ob sobotab
od 2 — 7 ure pofioldn?1 v tajništvu
K. D. Z.. Via Marmeli 5. I.
3.) Iz vrst -Pianov K. D. Z. so je iz-
razila želja naj bi K. I). Z. zjaMa iz-
dajati .strokovno stanov^ko glasilo.
Naj so gled«1 vprašaiija izjavijo po-
dffeelsko skupine, da bo vodstvo K.
I). Z. laliko stavilo jn-inifrno prod lo-
ge.                       Tajnistvo K.  I).  Z.
He amc ob slovßsniti prilikali
ampah v petek in svetek naj
:   kuhajo na$e gospodinje    :
_     „PEKATETE-
So naitüDüüe, kei se zelo uWw.
V A B I L O
na redni obcni zboj'    «Mlukarske zadru-
ge», ki se bo vr&il dne 10. junija 1923 oi»
10. uri v prostorih rnlekarne v Trnovem.
DNKVNI   HEI) .
1.) Čitanje in odobronjo zuspisnika o
zadnjom občnem zboru.
2.) Poročilo predKtojnifetva.
3. Pororilo nadzorstva.
i.) Odobritev raönnskega zakljurka za
leto 192*!.
5.) "\'*»Ti 1 (¦ \ i>ro(ls1 oiriišl v;i in n;nl7.or-
siva.
C.) Pi'ooiog <> Miijoiju [>os(ijii;i za »jni-
čenje hrostev.
7.) Premejjiba pravil.
8.) Predlog o doplariln in ornoütvi
izplačila deležev.
9.) Slučajnosti.
Računi so v zadružni piwarni na \jin-
gled predloženi.
Opornba: Ako ]>i 1« oU-m zbor i»e bil
sklepoen, vröil se bo v grnislu § GO za-
družnih pravjl dne 24. junija ob isir uri
v istih prostorih in z isT.uo dr-ovnifn re-
dom drug oWni zbor, ki bo .sklepal
brezpogojno no ylonV .i:( :k.\-;;.> mv.
zočih članov.
Mlekarska zaarijg;i v Jrncxcn nn<- M.
maja 19^3.
I'redstojniztvo.
Stran 4
»GORIŠKA   STRAZA«
Kmečka liranilnira in   posojilnica   v   Šinarjiili   raznanja   svojiin   i'Ihiioivi
žalostno vest, da je njen ustanovittlj in vcKcasui naSclnik irospod
FILIP   STUBELJ
v ponileljek ob 16:i/.( uri po dol#i in inucni bolezni prcinirnil.
Potrti družini globoko sozal e.
"     V Xmarjali, fine 28. majft 1923.                                         NAČELSTVO.
Ba——BB—1—¦1—1
Globoko užalošreni naziianjajo podpisani, da je tijili dobia niati oz. stara
inati in tašča
Marija vdova Oblak
po dolgem trpljenju, veckrat previdena 8 svetimi zakramenti, danew zjntra    ol>
7. uri mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blagogokojno bo v sredo 30 I. m. ol> 4 h pnpoldne iz hise žalosti
v ulici Cainposanto st,. 4.
Brez posebncga obvestila.
V Goiici, dne 29. maja 1928.
Jostp Oblak, okr. sodnik                       Olga Oblak roj. Slmsič, sinalia
France Oblak, sinova
Stanko, Bogdan, Stojan, rnuki
Hranilnica  in posojilnica v Oscku
vahi svoje člane k nMinemu občnemu
zboru, ki se bo vršil 10. junijatl. ob
3. pop. v Župiiišču. s sledečim dnev-
«im redom: 1. Poročilo načelstva in
nadzorstva, 2. Potrdilo računa za 1.
1922., 3. Prečitanje revizijskega za-
pts-nika, 4. VoLitev načelstva in nad-
zorstva,   5.   Slu-oajnosti.   —  Odbor.
RAZGLAS.
Hraniinica  in posojilnica  v Bovcu
reg. zadr. z neomejeno zavezo skli-
cuje svoj redni letni občni zbor due
3. junija ob 3. popoldne, kateri, se bo
vršil v društvenih prostorih z običaj-
nim dnevnim redoni.
V slu-Caju nezadostnega števila
udoležriikov se pol ure pozmsje vr.ši
občni zbor z niavzočinii liLani.
Z A H V A L A .
Podpisani &e tein potom zahvalju
jem zavarovalnici goveje živino
«L'Euganea»! in njenemu glaviTCimu
zastopniku gosp. Drag. Starc-u iz
Barkovelj za točno in popolino izpla-
<"-ano mi odškodnrno za poginjono
kravo.            Ivan Kustja - Gabrovec.
MED. UNIV.
dr. Rado Sfiligoi
se Je preselil
v Via Mameli (Via Scuole it. 8
tik stare gimnazije
ter ordinuje za kirurgijo,
porodništvo in ženske bolezni
od 9-11 in 2-3.
POZOR !
Ravnokar mi je došla velika ranožina
staroznanih   kos,  znamke   Feistric-Him
melberg ali    po   domace «petnajsterce».
Sezite pridno po njih, ker to    so    kose
uajboljše  vrste.
Nadalje naznanjam, da imam    veliko
izbiro    sekir   za drvarje    in tesarje   ter
vseh vrst žag, vse od Martina Sussmann
Himmelberg.  Imam   tudi    brzoparilnike
(Futterdämpfer) vseh velikosti ter kova
nja za stavbe, mizarske potrebSčine, vo-
dne žage. steklarijo, oljnate osi in vzme
ti (šušte)  za kočije najboljšega  nemške-
ga izdelka. Cene nizke !
Za obilen obisk se priporoča
ANTON ZUODAR,    trgovina    z   meša-
nim blagom Voice 155 pri Tolminu.
«Si sližal že, kadilec moj,
Da je papirčck najbolj zdrav,
Če nosi znamke «Ollos-chau» ?
Vničujo   nikotinov  strup
In je najboljši kup.
Kdor samo enkrat ga kadi
Ga nikdar več ne zapusti.»
GLAVNA ZALOGA^A PRIMORSKO:
KNJIGARNA     KATCLTŠKBGA     TI.
SKOVNEGA   DRUŠTVA — CORICA
Montova kiša.
Cenc brez konkurenc« i
Pri tvrdki
Anton Terpin in drug
Via RasteUo 10 — GORICA
dobite najbolj hogato izbcro manu-
fakturnoga blaga, kakor: volne, tka-
nine, bombažcvine za gospe in. go-
spode; etamin, batist, svile, perkal-
raznovrstnega blaga za srajce, as-
sfort, regadin cajha, žameta za moške
obleke i. t. d.
Velika izbcra perila za neveste.
odcjc, kovtre, volnona posteljna prc-
grinjala. voln,e in žimo za žinmice.
Velika zaloga vseh prcdmetov za
birmo.
Cone brez konknrencc !
Na debclo I                         Na drobno !
POZOR I
na staro stovensko tvvdko
lazpndajam pobištve po jako zoižanib ceeah in sicer
Omare.   .   .   od   200 lir naprej
posteljnjake.    ,      90   ,       ,
vzmeti(sušte)   ,      70  ,       m
blazine   .   .     ,       60   n
kompletne spalnice 800   n       „
Velika izbera navadnih in finejSih sob, kaker
tudi žeteznih posteljnjaktv.                            *"
Priporoča sc
Änt. Breščak
največja zaloga pohlštva na Goriškem z lastno
tovarno v Gorloi. Via Carducci 14 (prej Gosposka
ulica) in   V. C. Favetti St. 3
m [EVLII
i
Lastne prodajalne:
GORICAf   Corso G. Verdi 22
TRSTt v^ dei Rettori 1.
TEOD. HRIBAR („i, - GORICA
= Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.)====
Velika  zaloga  češkega  platna iz znane  tovarne
Resencfcart & Rymann, vsakovrsmo
blago   za   poročence   kakor  tudi   velika   izbira
moškega in ženskega sukna.
Blago solidno!
Cefie tmerne f
Edlna in naJveCJa zaloga pravlh, garantlranlh
„MERKUR" kos
samo w veletrgovlfti z železnlno „MERKUR4* P. MajdiC,
C«l|e • Jugoslavlja.
Stalne cenel                                            OomaCa tvrdka.
Fodpisana si dovoljajera narnaniti al. občinstrn r mesta ii  n» deželi,   dt   sva
otvorila dne 7. t. in. trgovino a kloboki in modnim blagom pod trrdko
Mozetič & Dekleva
v Oorlcl iHica Carducci 11. (Qosp. ul.)
V Zftlojri im»T» prvovrstno blago tpadajočo v modno stroko, kakor: nogavicc rieh rnt
in velikosti, majce, uiožke, otroifje in žeuske, srajce bele in barvane, orratnike in
ovrttnice, zapestnice, gum be, sukanec, Si ranke,1 ve/cnine, diSečt ail«, glavniJie, podia-
go za krojače in Sirilje. i. t. d.                                                          T»plo se priporofarte.
Domaia tvrdka.                                           Stalne cene!
mn
PODHUŽ^iCfl
Ljililjanske kreditng ^anke i liorici
Corso Verdi   „Trgovski    Dom4
.««
Telefon št. 50.
Delniška   glavnica
in rezerve:
80 MILJONOV
Brzojavni naslov: Ljubljanska  banka.
eENTRALA:
LJUBLJANA
Reserra S H S
kron
64 MILIJONOV
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje,
Maribor, Novi  Sad, Ptuj, Sarajevo,  Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4V,% Na daljšo odpoved
vezane vloge po dogovoru.
Nakvp   in  prodaja  vsakovrstnega  tujega  denarja.   —
Izvršuie vse v bančno stroko spa^dajoče posle
najkulantneje.
Poior na domaio tvrdko
Franc Saunig • Gorica
Gosposka ulica.sedaj Y, Carducci št. 25
Velika izbera Pfafforih in drugih sivalnih
strojev iz prvih nemških tovarn za kro-
jače, šivilje, čevljarje in sedlarje
za katere jamči do 20 let
Velika izbera dvokolos. lzjemno prodaja tudi na obroke. Ceniki   na   zahtevo  poStnine
prosti. Laatna mehanična delavnica. Brezplačni pouk v umetnem veženju.
FEüBEHßflÜ]«! 8t HOliIClH
(prej H«di«t ft Xorltntk)
Goriest - Corso Verdi štev. 7 - Gomea
Velika izbira moškega in ženskega sukna, razno-
vrstnega zefirja, perkala ter perila, veiika zalogfa
pletenin in vezenin, käkor tudi vsakovrstnega
blaga 2a neveste, drobnine ter vseh potrebfidia
«"=—«===-==--  za krojače in šivilje. =¦-—=—-—
SA DBOBNO!                                                                    HA DEBELO