Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali volja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 3 gld., za en mosoc 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniško ulice št. 2. Naznanila (inserati) so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. ltokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprojemajo. Vredništvo jo v Semoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dun, izvzemšl nedeljo in praznike, ob VaG. uri popoludno. Štev. 19. V Ljubljani, v torek 25. januvarija 1887. Letiiilc XV. Deželni zbor kranjski. (Šestnajsta z večerna seja.) Pričetek seje ob '/a6- uri zvečer. Predseduje deželnega glavarja namestnik Grasselli. Poslanec Hren poroča o prošnji podobčine Orle za izločitev iz občine Dobruuje. Dokler obstoji občinski zakon iz leta 1869, je nemogoče tej prošnji vstreči. Kadar bode ta zakon razveljavljen, bode mogoče to storiti. Toraj nasvetuje, da naj se ta prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj jo reši v smislu lani storjenega sklepa. Dr. Bleiweis obžaluje, da upravni odsek ni predložil načrta zakona, po kterem bi bilo mogoče vstreči želji prosilcev, ter predlaga, da naj deželni odbor v prihodnjem zasedanji predloži zakon, po kterem bode prošnji podobčin Orle, Trojana itd. vstreženo, to je, da se razvelavijo §§ 1 do 4 zakona iz leta 1S69. Dež man ugovarja, da je ta prošnja rešena z današnjim sklepom glede občinskega reda. Pri glasovanji se sprejme predlog odsekov z do-stavkom dr. BIeiweisa. V enakem smislu se reši prošnja podobčin Trojana, Hrastnik in druge občine Št. Ožbaldske. Dalje poroča o prošnji odbornikov občinskega zastopa Vrhniškega, da se sedanjemu županu odvzame uradovanje, ter predlaga, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj jo po dogovoru z deželno vlado primerno reši. Dežman tudi o tej prošnji spregovori nekoliko besed, potem se sprejme predlog odsekov, proti kteremu tudi poslanec Dežman ni ugovarjal. Jako obširna je bila razprava o načrtu zakona, s kterim se prenarejajo nektera zakonita določila o zvrševanji lovske pravice. Poslanci Kavčič, Luk-mau, Pakiž, Vošnjak, Lavrenčič in Hren so povdarjali stališče, da bi bilo za kmetijstvo bolje, ako se divjaščina kolikor mogoče zmanjšuje, Lukman je celo naglašal, da naj se lov na zajco dovoli vsa-kteremu, kakor lov ua medveda in volka, Lichten-berg in TaulTerer sta pa ugovarjala, da imajo občine od najemščine svojih lovov lepe dohodke, ki bi čisto ponehali, ko bi smel vsakdo hoditi na lov, ker bi z izgovorom, da gre zajca streljat, vsakteri streljal vse križem in bi nihče več lova ne hotel jemati v zakup. To stališče se je kazalo že v upravnem odseku, k jer sta Taufferer prevzela zagovor večine, Hren pa zagovor manjšine. Deželni predsednik je zagovarjal stališče vladnega predloga, poslanec Kersnik pa je nasvetoval k prvemu paragrafu drugemu odstavku za slučaj, ako se sprejme po nasvetu manjšine in njenega poročevalca Hrena dostavek, da se sme najem lova po udražbeui poti za več kakor ua pet let podaljšati samo s privolitvijo občinskega odbora. Pri glasovanji je bil § 1 sprejet po predlogu manjšine z pristavkom poslanca Kersnika, § 2 pa po nasvetu večine. Dotični zakon se sedaj glasi: § 1. Zakupna doba za občinsko love, ktere je po določilih §§ 1. in 2. ministerskega ukaza z dne 15. decembra 1852 (drž. zak. štev. 257) pojavni dražbi dati v zakup, mora trajati praviloma pet let. Samo izjemoma se sme ta doba po zaslišanji dotične občine povišati na najdaljšo dobo deset let. Kadar se lovske zakupne pogodbe podaljšujejo po nedražbeni poti, so sme to po zaslišanji občinskega zastopa zgoditi le na najdaljšo dobo pet let. Do deset let pa se sme podaljšati samo s privolitvijo občinskega zastopa. § 2. Ako med dobo zakupa občinskega lova (§ 1.) nastopijo premembe v zemljiškem posestvu, ležečem v mejah občinskega ozemlja, vsled kterih prememb so posamezne, z drugimi občinsko-lovskimi zemljišči skupno v zakup dane parcele prostorno združijo v zemljiško celoto najmenj 115 hektarov = 200 oral, ali pa se pridružijo takšnjemu zemljišču, ktero po § 5. cesarskega patenta z dne 7. marcija cija 1849. I. (drž. zak. št. 154) že ima svojo lovsko pravico, tedaj je, dokler ue preteče občinskolovski zakup, zvrševanje svojelovske pravice na novo postali zemljiški celoti, oziroma na parcelah, ktere so se združile z že obstoječim svojelovskim zemljiščem, ustavljeno, in lov glede teh zemljišč je odkazan občini. § 3. Ta zakon stopi v veljavnost z dnevom, ko se razglasi v deželnem zakoniku. § 4. Zvršitev tega zakona je naročena Mojima ministroma za poljedelstvo in za notranje stvari. Prošnja občin Ajdovica in Dvor za uvrstitev občinske ceste med Verbovcein in Dvorom med okrajne ceste, se izroči deželnemu odboru z naročilom, da o tej zadevi poizve mnenje cestnega odbora v Žužemberku, in o tem kakor tudi o potrebnih pripravah, da se ta cesta prenaredi v občinsko cesto, poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji. Društvu rudečega križa se podeli podpora 100 gold., Mariji Sapletov, vdovi stanovskega kan-celista pa se za tri leta dovoli miloščina letnih 60 gl. Živahna razprava se zopet prične o prošnji dramatičnega društva za podporo. Poročevalec dr. Blei-weis omenja vspešnega delovanja tega društva, ki je dozdaj dobivalo podporo 1000 gold., prej pa skoz nekaj let celo 2400 gold. Konečno nasvetuje, da naj se mu dovoli podpora 2000 gold., glede želje, da bi smelo po štirikrat na mesec igrati v gledališči, pa priporoča, da naj se rešitev te prošnje prepusti deželnemu odboru, kteremu naj se izroči tudi zjutraj oddana prošnja posestnikov lož, v kteri tej dovolitvi oporekajo. Prvi se je oglasil baron Apfaltrern, ter obžaloval, da ni več onega poslanca v zbornici, ki je navadno tako krepko oporekal vsem izdajam za gledališče; on bi bil gotovo zopet stopil na noge in povzdignil svoj glas. Tudi je omenjal, da naj se ozirajo ua deželni zaklad in naj primerjajo, koliko se je pred 25 leti zanj potrebovalo, ko se jo sostav-ljal prvi proračun in koliko zdaj. Naj se dovoli 2000 gold., ako se že hoče, glede štirih predstav pa opominja na pogodbo s posestniki lož, ktero je potrdila prejšnja večina deželnega zbora in na ktero se bode moral ozirati deželni odbor. Veliko veselost je zbujal poslanec Dežman s svojim govorom, v kterem je zlasti priporočal, da naj dramatično društvo podpira narod slovenski, ne pa deželni zaklad. Toda to se ne godi; na 500 pozivov poslanih slovenskim rodoljubom, da naj pristopijo društvu, pristopila sta le dva. Ali pa naj se dramatično društvo obrne v Petrograd za podporo, ali pa do ministerstva. Stvarno iu po uradnih pismih jo poslanec Kersnik pojasnoval razmere in pravno stran med deželo in posestniki lož glede gledališča. Opozarjal. je na dotični izrek ranjkega poslanca Strahla, ki je bil mož one stranke, pa je vendar le odločno trdil, da lastuinsko pravico do gledališča, redute in drugih s tem zakladom združenih hiš ima edino le dežela. Glede pogodbe z Iožnimi posestniki omenja, da se pravna stran tega vprašanja ni obravnavala, in da bi se bil baron Švegelj, ko bi bil pri tisti soji navzoč, gotovo odločno potegnil za deželni red kranjski. Dežman ugovarja, da je govornik pozabil omenjati, da so cesar dotične stenografične zapisnike na znanje vzeli, ne da bi se bila vlada spod-tikala nad dotično pogodbo deželnega zbora. Poslanec Kersnik ga zavrne, da je bila vlada tudi pomnoženi deželni odbor leta 1861 vzela na znanje, in je še le Šest let pozneje, t. j. leta 1867 ta pomnoženi odbor kot v nasprotji z deželnim odborom zavrgla. Zatem se sprejme konec obravnave in govorita še dr. Vošnjak proti nekterim opazkam poslanca Dežman a in poročevalec dr. Bleivveis, ki se je v prvi vrsti tudi obračal proti Dežmanu, rekši, da je on zmerom dosti govoril in zategoval obravnave; ker je pa čas denar, bi bil deželi mnogo prihranil pri dijetah, ko bi bil manj gevoril. Prej je dramatično društvo tudi štirikrat igralo, in ravno tedaj so nemški gledališčni vodje dobro shajali. A zdaj nemško prebivalstvo svoje gledališče še manj podpira, kakor slovensko, kar pričajo dotična poročila v „Laib. Zeitung". Konečno omenja, da je dežela dolžna pomagati slovenskemu gledališču, ki je v prvi vrsti pač Ljubljani na korist, ker tudi Ljubljana mnogo plačuje v zemljiščno-odvezni in nor-malno-šolski zaklad. Razun tega je treba pomisliti, da nasprotniki ne umejo slovenski, Dežman in bar. Švegelj sta so pa nekdaj sama zanimala za slovensko reč, zakaj se zdaj več ne, govornik ne ve. Pri glasovanji se je manjšina umaknila iz dvorane. Ker je bilo nekaj naroduih poslancev že odšlo, mislila je gospoda, da bodo ostali nesklepčni, in da bode vsled tega propadel predlog tinančuega odseka. Ali večini se je dozdevalo, da kaj tacega nameravajo, ter je med obravnavo poslala po dva poslanca, ki sta se res o pravem času vrnila v zbornico. Vsled tega bilo jih je 19, kolikor jih je za sklepčnost ravno treba, in predloga finančnega odseka sta bila sprejeta. Po tej razpravi odgovoril je deželni predsednik baron Wiukler ua interpelacijo zastrau zapiranja maloletnih v okraju Kamniškem, rekši, da se je to res godilo, ker jo bila deželna vlada 1. 1874 glavarstvu Radoljiškemu v enem takem slačaji to dovolila. Ali ker en poseben slučaj za splošno ravnanje ni merodajen, podučil je gosp. deželni predsednik s posebno okrožnico vsa okrajna glavarstva, da to ne gre, in da se imajo strogo držati zakonitih določil. Zbornica je ta odgovor odobraje vzela na zuanje. Konečno dr. Moše poroča o deželnem proračunu ter v imenu finančnega odseka predlaga: »Visoki deželni zbor naj sklene: I. Skupua potrebščina deželnega zaklada za 1. 1887 v znesku 602.579 gld. 43 kr. iu zaklada v znesku 172.948 gld. 52kr., toraj s priraaujkavo 429.630 gld. 90V, kr., se potrdijo. II. Za potrebno pokritje primanjkavo v znesku 429.630 gld. 90'/2 kr. naj se za I. 1887 pobira: a) 20% priklada na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, b) samostojna naklada 6 gld. od vsacega hektolitra porabljenih žganih pijač, c) 18°/0 priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimu^i&ftk^. dami vred. . A m III. Deželni odbor se pooblaščuje, da pokrije deficit v zuesku 19.435 gld. 90Vs kr- iz obstoječe blagajnične gotovine, in ako bi ta ne zadostovala, s kako finančno operacijo. IV. Deželnemu odboru se naroča, da preskrbi Najvišje dovoljenje za sklepe pod II. a), b) in c). V. Razglasilo c. kr. deželuega predsednika na Kranjskem z dne 12. aprila 1885, dež. zak. št. 6, o pobiranji deželne naklade od porabljenih žganih pijač za leto 1885 ostane v veljavi tudi za 1. 1887. VI. Deželnemu odboru se nalaga: 1. da prihranjene interkalare izpraznjenih si-stemiziranih službenih mest ne porabi za nagrade in remuneracije, izvzemši slučaj, kedar primariji v deželni bolnici opravljajo vsled pomanjkanja sekun-darijov službena dela istih; 2. da zaračuni začasne doklade, ki jih je deželni zbor dovolil uradnemu osobju, koje je do-tirano iz deželnih podzakladov, pri teh podzakladih; 3. da od dne 1. marcija 1887 naprej plačuje za pokončane vidre talijo v znesku 2 gld,; 4. da za gotovo izdela in predloži v prihodnjem zasedanji načrt organizacije deželnih uradov in pen-zijskega zaklada v zmislu resolucije, sklenjene v 19. seji dn g Cas Stanje g k -—--Veter Vreme £■«* i imn7nv«nia zrakomera toplomera o®* opazovanja v mm poFCelly„ 53 * p. u. zjut.l 74019 —10 tS brezv. megla 24. 2. u. pop. 740-47 — 2 8 si. zap. oblačno 0 00 9. u. zvee. 747 63 — 2 2 si. jzap. oblačno Dopoludne gosta megla, popoludno oblačno. Srednja temperatura — 5-3° C., za 3-4° pod normalom. l>unajska borza. (Telegratično poročilo.) 25. januvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 79 gl 25 kr Sreberna ,. 5% „ 100 ^ (s 16% davka) 80 . 50 „ 4l» avstr. zlata renta, davka prosta 109 . 25 Papirna renta, davka prosta 96 ' 70 " Akcije avstr.-ogerske banke . . 859 , _ " Kreditne akcije 278 80 .' n i, London..............127 55 d , n ,J,J n Srebro.......... Francoski napoleond......10 061/, Ces. cekini.......5 ', 97 " Nsmške marke . . 62 " 45 / Katoliška Man /\ m Valvasorjev trg štev. (i m vU ^^ # priporom: # ^ 0« v # VIZJTNICi: # A / t b = v raznih oblikah =r ^ .»Sf -Č" ^ ^ * »v>v / \ % £ M -čiste ^ po ni&fti ceni. ^^ I»o zn ižane j ceni.' Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal (17) IVAN BELEC, župnik. Cena K nji ji « .jo /.liižnna od 25 kr. na ?-J<> 1«*., po pošti 5 kr. več; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto b r o z plač n o. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki. „Katoliška tiskarna" v Ljubljani Valvasorjev trg štev. 5. „Missa ss. Cordis Jesu," ktoro jo za možki zbor čvetoroglasno postavil ter pročast. gospodu Mat i j i Brjavo-u, dekanu vipavskemu, poklonil Janoz Pogačnik (organist v Vipavi). Dobiva so pri skladatelju in v »Katoliški Bnkvarul" v Ljubljani po (i() kr. (9) Priznano nepokvarjene izvrstne T ?§liiffli sveče { izdelujeta (H) L P. & R. Seemann v Ljubljani, T