St. 271. V Ljubljani, torek one 20. novembra 1018. Leto II. RflPKE) Uo \wMm\isocialno Mmitoe stmta. Izhaja razen nedelj !n praznikov vsak dan popoldne. OT*4nlitr. la i,nnlitT« * LJnbljanl, FrančiSkantk* ulica itev. 6, L nadit*. Učiteljska tiskarn*. Karučnina: po poiti * do»taTlj*njem na _dom^ ta^celo leto K <2 —, »a^po^ leu ra četrt leta K Ji- iuaerati K 10‘50, ia mesec K 350. Za Nemčijo celo leto K 4«, u ostalo tujino in Ameriko K 54. : Knostopna petit TTatica 30 *; pogojen prostor K l-—; razglasi in poslan« vratiča po 60 ▼; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije aa list se poitnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. n..) Republika ali monarhija. Vse jugoslovanske stranke in tudi dinastija Karadiordževičev stoje na stališču, da odloči bodočo obliko države konstituauta. Iz-; eku konstituante se bodo pokorile vse politične stranke, hočejo se ji pa pokoriti tudi Ka-radžordževiči sami. Pod normalnimi razmerami bi to stališče, ki je edino pravo, obvarovalo mlado državo vsakega nepotrebnega razburjenja. Še le volilni boj za konstituanto bi sprožil vprašanje: republika ali monarhija — in vsaka stranka bi smela in mogla svoje naziranje kar najod-ločnejše zastopati. Živimo pa v nenormalnih razmerah. Čutimo vsi nujno potrebo, da se čimpreje osnuje skupna vlada za celo Jugoslavijo, ker nam ne uopadajo razorane razmere naznotraj, še bolj pa je potrebna skupna vlada z ozirom na laško invazijo. Že pri tej priliki sestave skupne začasne vlade se je sprožilo vprašanje republike ali monarhije, čeprav gre v resnici le za začasno regentstvo, ki naj ga ima Aleksander. Tudi to vprašanje je danes že rešeno in čeprav ni obveljal soc. dem. predlog glede uirektorija, se socialisti vendar hočemo pokoriti sklepu večine zastopnikov jugoslovanskega naroda. Dolžnost naša pa je, da razjasnimo vendar še naknadno nekatere okolščine glede tega vprašanja, da ne bo v tej zadevi toliko slepomišenja in nejasnosti. Kako je sploh mogoče, da je vprašanje rePravičeno smo mnenja, da Pašič dobro ve, zakaj, da se b o j i večine poslancev srbskega naroda. ___ Dinastično vprašanje bi tudi imelo čisto drugačno obliko, če bi se glasilo: Le tedaj bodo Italijani izpraznili vse jugoslovansko ozemlje, ako vlada v Jugoslaviji dinastija Karadžordževičev. V tem slučaju bi se seveda tudi republikanci določili za manjše zlo in volili Kara-džordževiča. A taka ta stvar ni: Združitev s Srbijo in Črnogoro je za rešitev vprašanja laške okupacije sicer potrebna, a dinastija Karadžordževičev ne igra pri tem nikake' vloge. Zdelo se nam je potrebno zgorajšnje povedati, tembolj potrebno, ker se nam zdi monarhistična igra zelo nevarna: Na eni strani ne vemo prav nič, jeli je večina Srbov za svojo dinastijo, vemo pa prav dobro, da je skoro-ves slovenski narod proti vsaki dinastiji. Kdor tega ne verjame, naj gre med ljudstvo; samo previden naj bo. Če bo govoril za monarhijo, ga bo ljudstvo pognalo. Slovensko ljudstvo ni zato republikansko, ker smo ga morda socialisti ali pa celo klerikalci (ki, mimogrede omenjeno, doslej za republiko le pišejo) za republiko pridobili, ampak republikansko je, ker mu je vojska oči odprla._______________________________n. n. Kdo plača račune? Mariborska »Straža« piše: Vojna je povzročila strahovito škodo: na imetju, življenju in zdravju. In zdaj nastane vprašanje — kdo plača stroške? Seveda eni. ki so povzročili to vojno. To sta nemški in madžarski narod. Toda glavna krivca vendar nista ne nemški in ne madžarski narod, ampak oni, ki so v imenu teh narodov začeli to najstrahovitejšo vseh vojn, kar jih je že kdaj videl svet, To pa so predvsem: Hohenzoller-ji, Habsburžani, potem Tisza, Stiirgkh, Berch-told itd., oziroma njih dediči. Ti ljudje so vsi mnogokratni, da, celo stokratni milijonarji in milijarderji. Habsburžan nadvojvoda Friderik je zaslužil samo z vojnim oderuštvom milijarde. Ali ne bi bila krivica, da bi ti ljudje, ki so spravili na milijone ljudi v bedo, nesrečo in na beraško palico, ostali nekaznovani? Ali ne bi zahteval že čisto navaden čut pravičnosti, da se za pokritje vsaj malega dela vojnih stroškov pritegnejo v prvi vrsti premoženja onih, ki so zakrivili to neizmerno gorje. In če že ne preje, naj se pritegnejo premoženja teh in njih sokrivcev vsaj takrat, ko se bo reševalo vprašanje preskrbe vdov in sirot v vojni padlih ter vprašanje preskrbe vojnih invalidov. Kako pridejo nedolžni narodi do tega, da bi morali plačevati za grehe drugih. Kdor je grešil, naj dela tudi pokora_____________________________ Proč z naslovi — le svobodni naziv »državljan, meščan" »Pravo Udu« piše: Svobodni državljani svobodne republike smo. Najčastnejši naziv nas vseh bodi odsihmal »državljan«! Pri nas ne bo niti vitežkih niti podobnih naslovov. Ne po-i trebujemo kraljev, ne knezov, ne grofov, ne baronov, ne ekscelenc, ne milosti vili gospodov in gospa, ne veleblagorodnih in podobnih, za naše današnje razmere ni več primerno »kis d’ Hand« in drugo klanjanje. Vsak bo izvrševal svojo nalogo in bo delal po svojih zmožnostih in splošni potrebi na mestu, kjer bo lahko najbolje razvijal svoje moči in znanje, toda pred republiko, zakoni in javnostjo bomo pa enakopravni državljani. Čehoslovaki v Franciji so nam pridobili samostojnost in spoštovanje pred ostalim svetom. Demokratizem, ki je vladal v njih vrstah, si ni pridobil zadnje pohvale. »Bratje« so se nazivljali vojaki med seboj, tudi častniki in vojaki so se zvali tako; njih pozdrav je bil: »Na zdar!« In tako disciplinirana vojska je vršila občudovanja vredne čine. Državljan bodi naš predsednik, državljan uradnik, h kateremu pojdemo v urad, državljan naš predstojnik v tovarni in delavnici. Državljanka bodi naša službodajalka, doslej »milostiva«. »Na zdar!«, »dobro jutro«, »dober dan«, ozir. »dober večer« naši pozdravi. Odstranimo vse bedaste navade klanjanja in poniževanja! Prav. Toda kdaj se nauče meščani teh enostavnosti? Poznamo čase pred vojsko!______________________ Politični pregled. = Za rešitev narodnostnega problema. Kakor se poroča, se prepusti definitivna ureditev narodnostnega problema Avstroogrske državnopravni Specialni komisiji, v katero bodo povabljeni za Avstrijo prof. Lammasch, Fran Klein in prof. Redlieh; za Cehe dr. Kramar in za Jugoslovane dr. Korošec. — Izvoz iz Julijske Benečije prepovedan. Trst, 25. nov. (K. u.) Glasom naredbe od 22. t. m., razglašene v današnjem uradnem ii-stu, je tukajšnji guverner prepovedal izvoz živil in kakršnegakoli druzega blaga iz ozemlja Julijske Benečije v ozemlja bivše Avstroogrske. Kdor ravna proti tej prepovedi, bo postavljen pred vojno sodišče in kaznovan z vojaškim zaporom. = Kako nas rešujejo ameriške čete. Trst, 25. nov. (K. u.) Tukajšnji socialno demokratični list »Lavoratore« prinaša privatno vest iz Rima, ki pravi: Slovanski listi objavljajo vest, da pridejo v Ko ritji n, v Gorico in Trst amerikanske čete. iz kompetentnega vira do-znajemo, da so te čete uvrščene v italijansko armado in da stojijo pod italijanskim poveljstvom, torej nimajo nobene posebne misije. So Amerikanci, ki so se bojevali ob Piavi skupno z Italijani in ki skupno ž njimi gredo pozdravljat Trst, Istro in Goriško. .= Češke čete se vračajo z zapadne fronte. Češki korespondenčni urad javlja: Na povratku z zapadne fronte v Prago se nahaja bivša avstro-ogrska divizija št. 106. obstoječa iz^ čr-novojniških pešpolkov št. 6, 25, 31, 32. Moštvo teh polkov je večinoma češke in poljske narod nosti. Na poti proti Renu so dospeli do mesta Mannheim. Povsod sprejemajo bivše avstroogrske čete zelo prijazno ter jih mestoma celo pogoste. Nikjer ni opažati kakega narodnega sovraštva, čeprav ima moštvo češke zastave in kokarde. = Italijani na Tirolskem. Inomost, 25. novembra. (K. u.) Danes se je objavil dvojezični razglas italijanskega vrhovnega poveljnika v Inornostu generala Cataneona, ki se glasi: Po členu četrtem pogojev za premirje, sklenjenemu med entento in Avstroogrsko, je odredilo italijansko vrhovno armadno poveljništvo zasedbo nekoliko strategičnih točk v Inski dolini, med temi tudi mesto Inomost z okolico. Z izvršitvijo zasedbe je poverjen divizijski poveljnik general Hanibal Cavaliere Rofi. Le-ta je ukazal, da se določijo nadaljne modalitete zasedbe in da se odredi vse potrebno za vzdrževanje javnega miru. Meščanstvo se poživlja, vzdržati v svojem lastnem interesu mir in — Francoska komisija v Budimpešti. Ogrskemu vojnemu ministru so sporočili, da pošljejo v Budimpešto 12 člensko komisijo pod vodstvom francoskega podpolkovnika Vixa. Naloga te komisije je, pogajati se z ogrsko vlado o vprašanjih dne 13. t. m. sklenjene-vojne konvencije (premima pogodba). Ogrska vlada je nato odposlala tudi komisijo, ki jo vodi minister L inder. Le-ta bo predložila tran-coski komisiji tudi zbrane podatke, ki se nanašajo na kršitev premime pogodbe po Srbih, Čehih in Rumunih. , — iz Nemške Avstrije. Dunaj, 23. nov. (K. u.) Državni svet je danes razpravljal od Najvišjega sodnega dvora podani predlog o polajšilu, oziroma izpregledu kazni v 46 primerih. Med njimi sta dva primera smrtne kazni (Aleksander Hirtli in Rosa Hala), ki se je premenila v dosmrtno ječo. Kabinetni svet je sklenil smernice za začasno obravnavanje nekaterih vprašanj, ki se tičejo državnih uslužbencev. Glasom sklepa se sme obljuba Nem-škoavstrijski državi zahtevati samo od uslužbencev nemške narodnosti. Civilni uslužbenci bivše avstrijske države, ki so nemške narodnosti in službujejo na ozemlju Nemške Avstrije, se po storjeni obljubi sprejmejo v nemškoav-strijsko državno službo. Uslužbenci, ki so prekoračili 60. starostno leto in ki imajo pravico do popolne pokojnine, se imajo takoj dejati v pokoj. Zaposleno ne sme biti večje število osebja, nego ga je treba za kritje resničnih potreb. Osebe, ki doslej še niso bile v civilni državni službi, naj se za sedaj praviloma ne nameščajo. Končna ureditev razmerja prej avstrijskih državnih uslužbencev nemške narodnosti zunaj nemškoavstrijskega ozemlja se določi na podlagi meddržavnega sporazuma. Oni nekdaj avstrijski državni uslužbenci nemške narodnosti zunaj nemškoavstrijskega državnega ozemlja, ki so bili prisiljeni zapustiti javno službo, se lahko na svojo prošnjo porabijo v nemškoavstrijski državni službi. Končna. ureditev razmerja nekdaj avstrijskih državnih uslužbencev nenemške narodnosti na nemškoavstrijskein državnem ozemlju je pridržana meddržavnim pogajanjem. Državni uslužbenci na nemškoavstrijskein ozemlju, ki ne pripadajo Nemški Avstriji in ki za začasno porabo v službi ne prihajajo v poštev, se morajo nemudoma odpustiti, njihovi dejalnostni prejemki se jim ustavijo. Za plačevanje teh uslužbencev veljajo začasno načela vzajemnosti. Ako se ni določilo drugače, prejmejo ti uslužbenci prispevke v višini v sistemu določenih plač. Od prejema prispevkov izključeni so uslužbenci, ki službujejo drugi državi. Da se uredi izplačevanje pokojnin, se bodo v najkrajšem času sklicala meddržavna posvetovanja. = Ententa nastopa proti ruski republiki. List »Helsingin Sanomat« je izvede! baje od nekega ententnega diplomata, da se pripravljajo proti boljševizmu na Ruskem obširne odredbe. 700.000 vojakov Anglije, Francoske in Italije, ki so bili na solunski fronti, prodira skozi Rumunijo proti Moskvi. Besarabske čete korakajo proti Odesi, na drugi strani proti Kijevu. Glavne sile teh okupacijskih čet se zbirajo pod vodstvom generala Befthelota v Ru-muniji. Boljševiki bodo na ta način kmalu od vseh strani obkoljeni. Japonci stoje ža Uralom, med tem ko stoje Angleži na murmanskem ozemlju. Pričakovati je na vzhodu odločilnih dogodkov. = Tudi v bodoče le oborožen mir? Londonski »Daily Telegraph« poroča iz Ne\v-yorka: Vkljub govoricam o omejitvi oborože-vanja v zvezi z ustanovitvijo zveže narodov je mornariški tajnik Daniels včeraj v mornariški komisiji zbornice reprezentantov zahteval, da se izvede program brodovja za dobo prihodnjih treh let. Rekel je, da bi Zedinjene države s tem skoraj dosegle Anglijo. Dogodki zadnjih treh let so preverili odgovorne osebe Amerike, da je pomorska sila zmagala. = Ententa odklanja nemške proteste. Pariški »Matin« piše, da je maršal Foch izjavil enkrat za vselej, da se na proteste nemške delegacije in prošnje nemške komisije za preskrbo prebivalstva z živili ne bo oziralo. Ta odločitev velja tudi za vse nadaljne korake od strani Nemčije. List pristavlja k temu, da bodo koraki nemškega državnega tajnika Solfa, ki jih je ukrenil v Haagu, brezuspešni. Vlade aliiranih držav ne bodo nikdar dovolile, da bi se izpremenili mirovni pogoji. = Vse je proti sovjetski Rusiji. Socialistična »Politiken« prinaša povodom ostrih napadov proti vladi in ententi, vest, da hočejo tudi skandinavske države prekiniti diplomatične od-nošaje s. sovjetsko Rusijo. — Naj posamezne vlade še tako rujejo proti ruskim sovjetom, socialistično delavstvo vsega sveta stoji trdno in odkrito na njihovi strani in bo odgovorilo na vsak dejanjski napad proti delavski republiki tako, kakor bo to potreba. = Zahteva nemških vojaških svetov. Iz-vrševalni odsek nemškega (rajhovskega) delavskega in vojaškega sveta se bavi s sestavo nemške socialistične armade. Armada bo se-stojala iz moštya in voditeljev, ki jih bo izvolilo moštvo samo. Skupščina vseh vojaških svetov v okolišu Hamburga je sprejela resolucijo, v kateri pravi: Skupščina vseh vojaških svetov v hamburškem okolišu stoji na stališču popolne enotnosti in skupnega delovanja pro- j letariata, da bodo mirovni sklep, ljudska pre- j hrana, kakor tudi obnovitev nemškega narod- i nega gospodarstva zgrajeni na socialistični i podlagi in bo storila vse, da ne bo mogočo, izpodkopavati stališče socialistične revolucijske vlade šestih ljudskih pooblaščencev v Berlinu. = Začetek mirovnih pogajanj. »Ecllo dc Pariš« poroča: da je pričakovati na podlagi mirovnih preliminarijev koncem januarja začetek mirovnih pogajanj in da bo padla odločitev o mirovnih točkah že pred koncem februarja. ■— Za Ebertovo vlado. Krefeld, 25. nov. (K. u.) Wolffov urad poroča: V telegramu poverjenikom v Berlinu se poroča, da sta delavski in vojaški svet v Krefeldu in četrta armada sklenila, podpirati vlado državnega kanclerja Eberta. Zahteva se takojšnjo sklicanje Narodne skupščine. = Papež želi na mirovna pogajanja. Katoliški list »Tjid« poroča: Papež je sporočil ali -iranim vladam, da se želi udeležiti mirovnih pogajanj._________________________________________ Nedeljski shodi jugoslovanske socialne demokracije. Shod v Mariboru. Shod jugoslovanske socialno demokratične stranke v nedeljo, dne 24. t. m. je bil zelo dobro obiskan. Poleg slovenskih socialnih demokratov so se shoda udeležili tudi nemški sodrugi, veliko železničarjev jugoslovanske železničarske organizacije iti precej drugega mariborskega prebivalstva. Shodu je predsedoval sodr. Iv. Favaj, zapisnik je pisal sodruff Perdo Dobfavc. — Poročala sta sodruga Korun in Kopač iz Ljubljane. Prvi je obširno utemeljeval od izvr-ševalnega odbora predlagane resolucije, drugi pa je govoril s posebnim ozirom na železničarje, ki so tvorili ; pretežno večino poslušalcev, o dolžnosti delavstva v [ bodoči državi. Zahvalil se je tudi v imenu poverjeništva za promet železničarjem za njihovo nadvse požrtvovalno službovanje v preteklih tednih in pozval posebno tudi nemške sodruge železničarje, da vrše svojo službo kakor dosedaj tudi za naprej, kajti jugoslovanski državi primanjkuje lastnih železničarjev in bi ustavitev dela od strani nemških železničarjev pome-njalo otiemogočenje prometa v severnem delu naše države. Nemških sodrugov, ki.vrše vestno svojo službo, no bo nihče provociral in žalil v njihovem mišljenju, kakor se to tudi doslej ni zgodilo. Ohranijo naj mirno kri in naj se ne dajo vznemirjati po nemško-nacional-nih provokaterjih. Za poročevalcema so govorili še: G. Jarh v imenu jugoslovanskih železničarjev, ki je izjavil, z ozirom na poročilo sodruga Kopača, da se sestavi v Mariboru .samostojna jugoslovanska socialno demokratična politična organizacija in pa s 1. januarjem 1919 tudi za vso našo državo samostojna strokovna železničarska organizacija, da hočejo člani jugoslovanske železničarske organizacije, ki so vsi socialisti, vstopiti y vrste jugoslovanskih socialno demokratičnih železničarjev.. Q. urednik Zebot je pozdravil shod v imenu N. $. v Mariboru, istotako tudi g. Rozina, oba sta zahtevala obenem pojasnila radi vstopa nemških social-kih demokratov v mariborski občinski svet. S. Bre-zovšek iz Celja je pozdravil shod v imenu socialne mladine, bivši minister dr. Zolger pa je, kot slučajni gost na shodu, pozdravil in slavil trezno in premišljeno delo slovenskega delavstva za ureditev naše mlade države. S. Kopač je pojasnil, nato vprašanje vstopa nemških socialnih demokratov v mariborski občinski svet. Omenjal je predvsem, da za ta korak ni odgovorna jugoslovanska socialno demokratična stranka, ker so nemški sodrugi politično posebej organizirani in jim do končne ureditve meja naše države Jugoslovanska socialno demokracija ne more dajati nikakih direktiv.— Jugoslovanska socialno demokratična stranka pa stoji tako glede Maribora, kakor tudi glede Celovca na stališču, da morata ti dve mesti pripasti jugoslovanski državi. Predlagane resolucije je shod nato enoglasno sprejel. — V Mariboru, kakor sploh na celem Slovenskem Štajerskem in Koroškem, čaka stranko še obilo dela. Treba bo organizirati na novo doslej še neorganizirano slovensko delavstvo, ampak poskrbeti bo tudi treba, da se doslej pri nemških sodrugih politično organizirani slovenski delavci pritegnejo naši organizaciji. Razmere kakor so bile pred vojno, se morajo temeljito spremeniti. Da bo pa to delo izvršiti mogoče, rabi stranka delavnih moči in agitatorjev. ISaj bi slovenski inteligenti — socialisti teh krajev nemudoma stopili na polje političnega strankarskega dela! Borovnica. Nedeljski shod pri nas Je uspel jako lepo. Vršil se je ob :0. dopoldne v gostilni g. Cerka. Shodu je predsedoval sodrug Mekina. O dnevnem redu jo govoril sodrug Zorga in sodrug Oblak, ki sta oba utemeljevala zahteva delavstva in razpravljala o političnem položaju. Resolucije so bile ob velikem odobravanju soglasno sprejete. Shod je trajal dve uri. Med udeleženci je veliko zanimanje za socializem in borov- niško delavstvo je pripravljeno, da se bori do skrajnosti za v resolucijah navedene zahteve. Križe pri Tržiču na Gorenjskem. V nedeljo, dne 24. f. m. smo imeli tu lepo obiskan- javni shod, katerega se je udeležilo ne le delavstvo, temveč tudi kmetiško prebivalstvo. Sodrug Prepeluh je razložil sedanji politični položaj ter je nato razvil gospodarski in socialni program sedanjosti. Ljudstvo je pazljivo sledilo govorniku in mu pritrjevalo. Znana naša resolucija je bila soglasno sprejeta. Po shodu se je izrazila želja, da j se taki poučni shodi večkrat prirejali in sicer ob nedeljskih popoldnevih. Organizacija lepo napreduje, zlasti vsled zaslug sodruga J. Oblaka. Tržič. V nedeljo popoldne se je vršil shod socialistične stranke, ki je bil tako številno obiskan kakor doslej še nobeden v Tržiču. V poldrugo uro trajajočem govoru je sodrug Prepeluh natančno razložil sedanji politični položaj države SHS, ter jc nato do posameznosti razvil socialni in gospodarski program delavnega ljudstva na Slovenskem. Kljub silni gnječi so ljudje mirno in pazljivo sledili govoru, ki je jasno in jedrnato orisal naloge države do delavnega ljudstva ter razložil velikanski pomen gospodarske, strokovne in politične organizacije ljudstva. Ljudstvo je burno pritrjevalo, ko je govornik razložil nuno potrebo takojšnega ujedin-jenja vsega jugoslovanskega ozemlja v enotno državo, z eno samo vrhovno vlado. Naše načelno stališče, da bodi ta nova država SHS socialna republika jc shod odobril z živahnim zadovoljstvom. Velikansko pa je bilo navdušenje za naš gospodarski program, da sc ima državu.) organizovati ves uvoz in izvoz blaga, zapleniti veleposestva in v produkcijo uvesti delavsko kontrolo. Govornik je naglasil načelo, da je le tisti socialno upravičen lastnik zemlje, ki jo tudi sam obdeluje; vsa druga zemljiška lastnina pa, ker omejuje večjo socialno blaginjo, neupravičena. Ves gospodarski program, ki ga bo rešiti v novi državi se deli v dva glavna dela: v rešitev delavskega in v icšitev kmetiškega vprašanja. Kmetiška odveza iz leta 1848. se mora izvesti do konca. Socialni program delavstva pa se mora nemudoma izvršiti. Najprej bo izvesti splošno socialno zavarovanje za vse, ki žive od dela, tudi za malega kmeta, tzv. bajtarja in hišarja. Natančno je govornik orisal pomen zavarovanja zoper brezposelnost, za slučaj boleznij, nezgod, zavarovanja za dojenčke in revno matere. Končno je naglasil govornik tudi naloge delavnega ljudstva; delo za in v organizacijah! Brez tega no moremo dočakati in doseči boljšo bodočnost, večjo socialno pravičnost. Shod, kateremu je predsedoval sodrug Snoj, je končal ob splošni vzhičenosti, prinesel je nove misli med ljudstvo in zaupanje v bodočo bližnjo zmago. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker niso dobili več prostora na zborovališču. Celje. Nedeljski javni shod je bil ogromno obiskan. Velika dvorana in preddvorana pri »Zelenem travniku« sta bile natlačene ljudstva. Shod je otvoril sodrug Vrečko, v predsedstvo so bili izvoljeni sodrugi Valle Ivan za predsednika in Orosel Vinko in Josip Gorjanc zapisnikarjem. O dnevnem redu je poročal sodr. Potejan, kateri jc med burnim odobravanjem pojasnil stališču delavstva napram Jugoslovanski državi. Za njeni sta govorila ss. Streicher in Leskovšek v nemškem jeziku in slednji sodr. Vratnik, ki je priporočal razširjenje našega dnevnika »Napreja«. Predlagana resolucija je bila enoglasno sprejeta. Nakar je sodr. Valle zaključil impozantni shod z živjo klici na mednarodni socializem in na Jugoslovansko soc. republiko. Štore. V nedeljo dopoldne se je vršil pri nas dobro obiskan shod, kateremu je predsodoval sodr. Poteš, poročal je sodr. Pctejan, ki je v daljšem govoru orisal sedanji politični, gospodarski položaj, kakor tudi pravice in dolžnosti, ki jih ima delavstvo napram Jugoslovanski državi. Pojasnjeval je razne zahteve, ki so v naši resoluciji. Govornik je žel za svoja izvajanja burna odobravanja. Pismo iz Zagreba. Zagreb, 20. novembra. Kaj mislite Slovenci o uas Hrvatih, kadar čitate naše zagrebške dnevnike, menda ni, da bi vas povpraševal. Povem le toliko, da današnji Zagreb ni nič drugega, kar je bil predvojni in medvojni Zagreb. Zdi se mi, kakor bi bili napravili naši dnevni časopisi ob svoji ustanovitvi naslednjo pogodbo: Glavna naša naloga je, da služimo domovini s tem, da diug drugega blatimo, da se osebno reklamo, da razdvajamo in slepimo javno mnenje in da storimo vse, kar bi moglo rušiti narodno disciplino ter ustvarjati jasne pojme. Kdo naj se orientira v kaosu, ki ga servirajo ti žurnalisti in »narodni« politiki v svojih listih? Kdo naj presoja po teh listih hrvatsko javno mnenje v najvažnejših stvareh in vprašanjih? In bilo je vedno tako. Dokler še nismo bili narodno svobodni, je bilo med našimi meščanskimi strujami vse polno političnih problemov: Nekatere so prisegale na integriteto Ogrske, druge so hodile pod patri-otično zastavo samostojne Hrvatske, tretje so sklepale koalicijo s Srbi in le majhen del se je upal spričo železnega madjarskega birokratizma sanjati o zedinjenju jugoslovanskega naroda. Edino hrvatski socialisti so Mi oni, ki so imeli v svojem programu idejo demokratične jugoslovanske države. Večina hrvatskega dnevnega časopisja piše za monarhijo, dočim del — molči, ali pa daje med vrsticami brati, da je simpatičen republikanski iornii. Ker vse, kar se piše tu o republiki ali monarhiji, ima v mislih le formo jugoslovanske države, o ustavi, kakšna naj bo v tej državi, ne izpregovore besede. In to je vendar Slavno vprašanje pri razpravljanju, kako naj bo naša država urejena. Ali naj bo ustava demokratična, ali pa ostani birokraška, kakor je bila v stari Avstroogrski. Ako bi imeli naši dnevniki to načelo pred očmi, bi danes sploh ne debatirali toliko o tem, da bodi Jugoslavija monarhija zato, ker »so nas Srbi osvobodili« in jim moramo biti zaraditega hvaležni, njim kakor tudi njih kralju, oziroma da bodi Jugoslavija republika zato, ker utegnejo sicer Srbi imeti nad Hrvati in Slovenci he-semonijo. Toda vtis imam, da agitirajo monarhisti Stoti republikancem iz enostavnega razloga, da jim opo-lurajo in obratno, ali pa zato, ker jim je ena forma sim-Patineja od druge. ✓ Jasnosti torej ni nikjer. Ravno nasprotno! Kaj si je izmislil čiankar »Hrvatske Države«? Doslovno pravi tako-le: »Različna oblika (države) ne izključuje enotnosti države Hrvatov, Srbov in Slovencev nasproti inozemstvu. Ako še nikjer nimajo realne unije med kraljc-v‘no in republiko, ne dokazuje, da je ne bi moglo biti raed nami. Ali moramo vse kopirati?! Ali ne bi mogli nuditi v tem svetu primer, vzor, original?!...« O taki originalni naivnosti, ki ni vredna pametnih besedi, molčim, »Novosti«, ki so bile še med vojno habsburško 111 dinastično glasilo, in ki so kolikor mogoče hujskaJe Troti Petru, so naenkrat postale ultrajugoslovanske. Rač je časopisje edino v tem, da je treba varovati enotnost države, ko pa pride na vrsto vprašanje o enotni vladi za celo ozemlje SHS, je že zopet prepir tu. Le sem in ha se oglašajo glasovi, ki opozarjajo na nevarnost ita-hianskega zasedanja jugoslovanskega ozemlja in na Pašcvanje madjarskih oblastnikov in zdivjanih band v ledžimurju. Čudno je pri vsem tem, da o vseh teh aktualnih vprašanjih inolči hrvatska omladina, književ-J1‘ki in tisti prosvetni krogi, ki bi utegnili vzeti iniciativo in odvesti javno mnenje iz boja fraz in klevet. V nedeljo, 18. t. m. je imel sodr. Vitomir Korač v -Magrebu predavanje o »Nalogi žene«, ki ga je priredil ua prošnjo ženskega demokratičnega društva. V lepem •,o\om je omenil, da je v novi dobi žensko vprašanje med najvažnejšimi vprašanji in da je zahtevala eman-mpacija, ki je bila glas kulturnega sveta, predvsem gospodarski in moderni razvoj ženstva. Priti je morala v°ina, da so se pokazale vse vrednote in sposobnosti Ze|ie. Žensko vprašanje je v veliki meri tudi moško vDrašanje. Cilj žene v novi državi gre za tem, da pobile enakopravna z moškim. In ko bo treba novo jugoslovansko državo urediti, bo morala sodelovati pri t°ni tudi jugoslovanska žena. Pri točki o uredbi naše države je govornik naglasil, da jo glavno vprašanje to, Ua bodi njena ustava, a ne, kakšna bodi njena ob-a; Vprašanje monarhije in republike ne smemo sma-* Za srbsko ali hrvatsko vprašanje, marveč to bodi v Prašanje celega naroda. Kralj Peter je sicer ustavni vladar, tak utegne biti tudi njegov sin Aleksander, toda vprašanje je, kakšni bodo bodoči vladarji. So ljudje, ki so se nekdaj hlinili ne ie Habsburžanom, marveč tudi Mhovim slugam, dočim so danes največji republikanci, 1!* !e Zllt0> da republiko kompromitirajo in najdejo svoj lt- Nato se je izrekal govornik za ločitev cerkve države ju obljubil ženstvu, da bo imelo pri boju za svoje Pravice vedno zaščito in pomoč od strani soeial- demokratov. ... S strani zagrebških trgovcev se je zapričela ak-MiH Po zvezi vseh jugoslovanskih trgovcev, in govori. da bo »Savez jugoslov. trgovaca« v kratkem ustavljen. — v Zagreb je prispel zastopnik češkoslovaške r?.ave urednik Emil Zimek, ki je sprejel funkcijo če-, °slovaškega konzula v Zagrebu. — Ako še omenim, da le Zugreb brez premoga in drv, sem na kratko očrtal lazmerc, v katerih danes Zagreb živi. Dnevne vesti. SHS ali Jugoslavija? Ni nesrečnejše £n