TU 1 m ečj« slovenski dnevnik"^! v Združenih državah Velja za Tie leto - - $6.00 - - $3.00 lew York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pol leta - . Za Net l a 'u m 10 I J NARODA r List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON:^ C0RTLANDT 2876. KO. 204 — ŠTEV. 294. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y.t under the Act of CongTeu of Much 3, 1879. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 16, 1922. — SOBOTA. ,16. DECEMBRA, 3922. RAZPRAVE 0 POSOJILU ZA NEMČIJO Diplomatje in finančniki razpravljajo o tem vprašanju. Bonar Law pravi, da je treba na vsak način pomagati Nemčiji. — Ameriški poslanik za Anglijo bo kma-lo dospel v Združene države. — Sklicanje mednarodne konference. TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. POGREB MEHIŠKIH ŽRTEV. New York, 1.1. cWcinbra. — Važne fazo v razvoju ucuiAkega odškodninskega vprašanja tekom včerajšnega diif*va so bilo naslednje: washingtonnkili vladnih krogih razpravljajo o možnosti privatnega posojila za Nemčijo v znesku tisoč in petsto milijonov dolarjev. Neki zastopnik washingtonske f ~ vlade je izjavil včeraj. da bo zr- ta dežela že na robu propada. 1« Nemčija prihodnjo spomlad Ameriko je pozval, naj pomaga lakoti v oči. ee ne ho rešeno in ter deluje pri rešitvi težkih Hi. j.-no vprašanje odškodnine. problemov reparacije ter medna- Poročila iz Londona javljajo, rodnih rodnih dolgov. <1.1 •»<» ameriški poslanik v Anjjli- a <;oklicih' ki so tam uvedeni pohitel mož proti avtomo- Reki. James , M1orrisey' .ki j£r bil bilu. — Mrs. Powell pri-i "b?0Jpn ™ dvdetno ^ ter se , . i točno oglasil za nastop kazni, se poveduje o številnih trans- , 13* * - • .. ,J , v je moral vsled tega s težkim sr- akcijah med možem m bra-, cem odjedati izvrševanju svo-tom Mrs. Brunen. jega poklica. Ko so ga privedli v j ječo ter vprašali, kaj je njegov po-Mount Holly, N. J. 14. dec. — [klic, je odvrnil, da je pesnik ir ZASTRUPLJEN CANDY. je i/javil angleški poslanski zbor-j - niei, da ne more Anglija mirno j London, Anglija. 15. decembra. /r»-ti na postopanje, ki bi otežko- Anglrški minister za zunanje za-čilo ali pa eelo onemogočilo odpla deve, Bridgeman. je dobil po po-«'■• vanje -likodnine od strani Nera šti pošiljatev, ki je vsebovala «" je S trlasno z informacijami, j candy. Ker se je že preje pripetil k It. re je dobil, ve bliža Nemčija j tak slučaj, namreč načelniku lon-I I .In.-mu polomu in ta polomi I donskega Scotland Yarda, je bil S... g»t«.v« prišel, če se ne bo šta j minister previdin ter dal prebil iziralo marke. i iskati pošiljatev. Izkazalo se je. Glavna vsebina njegovega go-1 da je bil candy zastrupljen. \-.ra je bil ]»oziv na Francijo in j Kot v prvem slučaju manjka Ameriko. Francijo je pozval, naj . policiji tudi v tem slučaju vseli I" stane bolj /tnerna v svojem na-j opor. da bi izsledila človeka, ki fct pu napram Nemčiji, ker stoji! se zabava 11a tak čuden način. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IK ZASEDENEM OZEMLJU m potom našo banka iarriujajo sanaaljiro, hitro in po Tiara) m bila JaffoalaTija: Baspotilja na ladnje poCt« ln UpUtaJe "Kr. poitnl čekovni orni ta "Jadramika banka" t Ljubljani, Zagreba, Beograda. Kranja. Celju. Maribora. Dubrovniku. Splita. Barajera ali drugod, kjer Je p*£ am. hitro lapladlo najogodnaj«. 300 kron ____ $ 1.15 1,000 kron ' 400 kron ____ $ 1.55 5,000 kron 600 kron ____ $ 1.90 10,000 kron Italija in ■aaadno osamiJa: RaspoOlJa aa aadaja pošta Is laplataja "Jadranska banka" t Trata. Opatiji ln Zadra. 50 lir .... % 3.10 500 lir .... $27.00 100 lir----% 5.80 1000 lir____$53.00 300 lir ... $ 3.70. $18.00 $35.00 Philadelphia, Pa., l.f. dec. — Pogreb John Wanat;iak-rja, vele-tržca iz New Voika, ki je umrl tukaj v starosti štiri in osemdesetih let, je bil kaj veličasten in vdeležilo se ga je veliko število odličnih ljudi. Truplo je ležalo od devetih do opoldne v neki j>re-sbiterijanski cerkvi in s te*n se je nudila vsakemu prilika, da vrže še en pogled na obraz zamrlega. Župan Hyan iz New Yorka, v spremstvu C rover Wha^lna, je - ,____, ________7 ___x_______ — sedel poleg župana iz Philadelphi-1 Državno pravdni.štvo je pripra- ko so ga midalje vprašali, kaj je. Navzoči so bili tudi bodoči go- j danes presenečenje, ko je hočejdelati, je rekel: Pesni-kovati verner Pinehot, zvezni senator | neka ženska "pričala, da je videla Uradnik pa je zmajal z glavo Pepper ter William .T. Brvan. j Par miDUt po umoru Brunena ne- ter rekel: Nekako ob polLi-li se je pričel^0 ženskn- »oseči dragoceno zim- — Mi imamo lahko tukaj pfcs-pomikati sprevod na pokopališče, j sko sukn-i°' v resnem pogovoru nike po poklicu, a poklic pesnika - - \z neko nadaljno žensko na spred- ni dosedaj še uveden pri nas. j njem porču doma Brunena. j Morrisev bo moral vsled tega i Mrs. Mary Bauer, ta priča, je pesnikovati s krampom in lopato , tudi prisegla, da je malo pred ča- Njegova pregreha je obstajala v som, ko je zagledala ženski na tem, da je imel pri sebi skrito porču, zapazila n-kega moškega, orožje. , ki je letel proti Fordu, ki je stal - pri Cambridge železniški postaji nahajajoči se na kratko razdaljo kjer so položili zamrlega* v dru žinsko rake v. HARDING JE SKLICAL SUHA ŠKO KONFEEENCO. Washington, D. C., 15. dee. Predsednik llardinjr je povabil , ^ . . . ,, ....... od Brunenc-vega doma. Neki mo go\crnerje vseh ameriških držav h konferenci, ki >e h<< prihodnji teden vršila v West Virginiji. Znjimi se bo posvetoval glede pro- hibieijskega vprašanja. KAPITAN AMUNDSEN JE DO SPEL V NOME. Nome, Alaska. 15. decembra. Kapitan .Roald Amundsen, načelnik jjolarne ekspedicije, ki je fxl-jjotovala iz Seatla meseca junija, se je vrnil v Nome. STANDARD OIL COMPANY JE PREKINILA POGAJANJA S ČEŠKO VLADO. Pariz, Francija, 15. decembra. Pogajanja med Standard Oil Co. in češko vlado glede razvoja pe-Irejskih vrelcev na Češkem so bila včeraj prekinjena, ker se stranki nista mogli sporazumeti glede ravnateljskega sveta. SPLOŠNE VOLITVE V AVSTRALIJI. Melbourne, Avstralija, 15. dec. Jutri se bodo začele po celi Avstraliji volitve"za avstralski parlament. ULSTER JE POVABIL PRINCA. Belfast. Ir-»ka. 15. decembra. — ški v avtomobilu je odprl vrata za tega bežečega moža in nato je zavila kara na neko ozko pot ter >dliitela v smeri proti Camdenu, kjer je živel Powell. Mrs. Bauer, ki živi v bližini železniške postaje, ji- fiila ena tri-lesetih pri«'-, katere je predstavi? bi državno pravdništvo. Določila je čas. kn je videla moškega stopiti v •avtomobil ter ženski na porču 11a par minut pred polos-Tio onega večera. Powell je pričal,. da je približno ob istem času ustrelil Brunena skozi kuhinjsko jkno ter pohitel nato na postajo kjer ga je čakal z avtomobilom Harrv Mohr, da ga odvede Camden. Mrs. Bauer pravi, da je določila ta čas, ker 'je hitela k službi božji v poljsko cerkev. Rekla je, da je bila pozna, in ko se je bližala domu Brunena, se je oglasil zvonec. Ta je ponavadi zvonil ob polosmih. Ena teh žensk jo stala na pragu hiše, druga, z dragocenim kožuhom, pa je bila obrnjena proti njej. Ni slišala, kaj sta govorili, a se jima je približala, da si ogleda kožuh, kajti priča ljubi zelo kožuhovino. Ženska, ki je stala na pragu, je bila debela tec nosila svetlo domačo obleko. Druga ženska pa je bila mlajša. Potem ko je sodnik Kalish od-godil obravnavo do jutri zjutraj je izjavil pomožni državni prav-dnik Peacock, da bo državno ANGLEŠKO POSLANIŠTVO SE PRIPRAVLJA NA BOŽIČ. Washington, I). C.. 15. dec. — Angleško poslaništvo je dobilo včeraj pijačo za božične praznike. Dospelo je tristo zabojev iz- Po- TURČIJA SE MISLI PRIDRUŽITI LIGI (Manjšinam hoče dati le toliko varstva kot ga dajejo ev-roparski narodi svojim manjšinam. — Grški patriarh mora oditi iz Carigrada, — pravijo Turki, a Angleži ga skušajo obdržati v Carigradu. Lausanne, Švica, 15. decembra. — Včeraj je povedal lord Curzon, angleški minister za zunanje zadeve, Ismid paši, da mora dati jamstva za varnost krščanskih manjšin v Turčiji ali pa se bo konferenca! razšla ter bo padla čela sila srda civiliziranega* sveta na glave Turkov. Danes pa je Ismid paša izjavil, da se bo Turčija pridružila Ligi narodov ter dala manjšinam na njenem ozemlju ista jamstva kot jih dajejo centralne evropske sile manjšinam na 11 jili ozemljih. Curzon je čestital Ismidu Ln! Ismid je čestital Curzonu in kri dveh milijonov Armencev, je bila pozabljena v tej splošni pobra-timiji. V svojem Narodnem paktu, v členu 5. so obljubili Turki, da bodo dali svojim manjšinam ista varstva kot jih dajejo pogodbe, podpisane od Poljske, Romunije ške, Avstrije in Madžarske, — Zavezniška poslanica z dne 23. septembra, ki je položila temelj za to konferenco ter bila sprejeta od Turkov, je določila vstop Turčije v Ligo narodov. Več kot desetkrat izza otvorjenja konference Je Ismid izjavil, da bodo dali Turki ista jamstva kot centralno evropske dežele in nič več. V zavezniškem časnikarskem glavnem stanu so vprizorili poskus, da napravijo iz teh razvojev veliko zavezniško zmago. — Turški tiskovni urad pa izjavlja, da niso Turki popustili niti za MATI IN 7-LETNI SIN UMORJENA Požarna bramba na Coney Islandu je našla mater ter njenega sedem let starega sina, zabodena s štiletom. 2ena je živela ločeno od moža. New York, 15. decembra. — Člani požarne brambe, ki so prišli danes zjutraj vsled nekega alarma na št. 2814 Stillwell Ave. na Conev Islandu, 'so našli tam pet in trideset let staro Mrs. Ano Oataldo ter njenega sedem let starega sina Friderika — umorjena. Ležala sta na tleh kuhinje stanovanja, obstoječega iz treh sob v drugem nadstropju poslop- ja. Oba sta bila zabodena do en inc. Nikdo, ki je skrbno sledil smrti s štiletom. ki je ležal poleg pogajanjem, ne more zanikati te- obeh na tleh. Morilec je po zavoženem umoru gažgal obleko svojih žrtev in da se še bolj zagotovi, je raztrešči po truplih obeh večjo množino užigalic. Kapitan Gavin, ki poveljuje kf>mpaniji parnih brizgalk, ki je dospel s svojimi ljudmi prvi na lice mesta, je zapazil, da prihaja dim iz stanovanja Mrs. C'ataldo. Ker so bila okna in vrata trdno f zaprta, si je s silo priboril pot v stanovanje ter videl izprva goreti le kup cunj. Požar, ki ni napravil dosti škode, je bil hitro poga-šen in šele nato je zapazil kapitan oba trupla. Neka zofa, stoječa v bližini o-beh žrtev, se ni še unelu. Dr. Folb iz Conev Island bolnice, je bil poklican ter izjavil, da sta bila ž.en-ska in deček po njegovem mnenju mrtva že osem do deset ur. Oba trupla sta ležala v mlakah e* Stavi se lahko naslednje vprašanje : — Kaj bo koristilo nadzorovanje iz Ženeve katerikoli, krščanski manjšini, ki je izpostavljena masakrom v Turčiji kot že tako pogosto? Hesnica je, da predstavlja današnji sklep kompromis, v katerem so zavezniki zelo p pustili. Turčija bo dala manjšinam jamstva, katera dajejo centralne evropske dežele, in to je vse. Res, krasna konferenca je to, koje predsednik obsoja prvi dan Turke kot morilce ter jih štiriindvajset ur pozneje sprejema z odprtimi rokami kot brate v — »ranili vin ter žganih pijač. Po- i družbi modernih narodov. Mljatev vključuje: j Vprašanje manjšin pa ni edi- — Trideset zabojev italjanske- no, katero bo izročila konferen-:a in francoskega vermuta; pet . ca Ligi narodov, da ga reši. — n dvajset zabojev škotskega žga- Dobil sem informacije iz najvi- , — ______ __________ nja : dvajset zabojev llennssv ko-1 ;jih krogov, da bo Liga prevzela krv i. Požarni maršal Brophv j< sijaka s tremi zvezdami. Nadalj- varstvo ožin, sedaj, ko se ji jf I bil mnenja, da je s krvjo prepona pošiljatev obsega benediktin- pridružila Turčija. Iz istih virov Jena obleka obeh omogočila, da j«; ca. penečega burgundca, mosel-j orihaja tudi informacija, da je 1 °genj nekaj časa le tlel, dokler ni sko vino. soternca, šampanjca,: povsem verjetno, da bo Liga na d*311 vzbudil pozornosti prebival-kirschuasser ter ale. prošena, naj reši tudi problem ccv hiše, ki so obvestili požarno --: mosulskih petrolejskih polja. *— brambo. Mrs. Catalydo je stano- 1 Mosul je vključen sedaj v an- vala sama s svojim sinom ter si POVEŠENA GLAVA GA JE STA- j gleški mezopotamski mandat pod . služila kruh z vezenjem za pro-LA"ŽIVLJENJE. : Ligo narodov. " dajalne, iz katerih je jemala de- --Ameriški interesi najbrž ne bi na dom. Sosedje izjavljajo, da Irvington, X. Y., 15. decembra, trpeli vsled takih uravnav po- ( je bil deček vedno doma in da Owen Daniels, star štirideset let j tam Lige, kajti veliki dolg, ka- "i hodil v šolo. Pravijo nadalje, ter doma iz New Yorka, sprevod- j terega dolgujejo evropski narodi j {la J9 najela Mrs. Cataldo to sta-nik na tovornih vlakih, je bil na I Ameriki, je imel za posledico, novanje pred nekako tremi mese-mestu ubit od nekega potniškega j da uživa ameriška vlada skoraj ci in da je stanoval njen mož vlada New York Central železni-ee, ko šel tukaj pred njim. Radi močnega vetra je šel sprevodnik s povešeno glavo ter ni vsled tega zapazil vlaka. ožja sorodnica obtoženega para. Naslednja važna priča, katero je poklicala država, je bila Mrs. Mary Powell, žena dejanskega morilca. Pripovedovala je o Številnih obiskih Mohra na njenem domu ter da je slednji dajal njenemu možu denar. vse pravice dejanskega člana Li- Dominik Cataldo, ki je nastavljen ge, ne da bi imela kakšne obveznosti. To bi imelo najbrž tudi za kot čistilec pri B. R. T. v tem stanovanju le par dni in da ga od posledico, da bi se Amerika pri- tedaj naprej niso več videli. Po bližala Ligi, kajti prav gotovo 1 licija išče sedaj moža, za katerim bi imela svojega opazovalca v je bil izdan generalni alarm. Ženevi tekom tozadevnih po|ga- j oba umorjena sta ležala z obra- zi, obrnjenimi proti tlem. Na tleh Anglija je zavzela energično kuhinje, v bližini trupel, je bila stališče proti turškemu načrtu, I ižgana globoka luknja. Desno da se deportira iz Carigrada pa- 0fc0 žene je ^ilo črno, a na truplu triarha grške pravoslavne cerkve dečka ni bilo opazjti nobenih dru-Angleški delegat je povedal pod- znakov nasilja kot zabodlja-komiteju. ki je razpravljal o tem' jc s štiletom. 1- pravdni»tvo najbrž ugotovilo 1 Pripovedovala je nadrobno, km vprašanju, ne da bi prišel do ka-. dentično^t ženske v dragem ko- • ko sta se shajala Mohr m njSn kega zaključka, da je izgon pa-! Pohcija Je Daš,a na mizi kuh žuhu in da oblasti domnevajo, da mož in kako jih je M«hr izvabil triarha iz tradicionelnega sede- DJC dve delno ^^ stek!en5ci vi" 1'kterska vlada je podala včeraj j je bila dejanski v hiši, ko je Po-j :z Wilkes - Barre v Camden. Na ža. katerega so zavzemali patri- Da sklcpa 12 tega" da je pil prinen of Wales povabilo, naj ob-{well ustrelil Brunena. Dostavil j noč umora je bila bolna in njen arhi izza savojevanja Carigrada. monIec v stanovanju Mrs. Catal-| Lš^"e Ulster tekom spomladi. Dom- je. da so detektivi iskali to žen-! mož ji je rekel, da hote iti v Phi- pomenjal moralen udarec ne le lo " teh steklenic> predno je iz-neva se. da bo sprejel to povabilo1 fcko cel mesec, da pa niso mogli j ladelphijo v neko orožarno. Ke- za Grke. temveč tudi za versko vržil umora. Dejanje je moralo ter da bo ob istem času tudi ob-1 dognati, kje živi. Peaeoek je re-jdaj je prišel domov, tega ne ve čustvovanje vseh krščanskih na- biti izvršeno zgodaj včeraj zve- iskal Dublin. j daj kel, da je bila osumljena ženska j povedati, ker je spala. i rodov." i cer. : T.,.., , .: . -..i.; rV. i i ,t\'ilA Jt- ili TTT p, —-v—-^r ■-----—- --- -JZ. ■ GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) Owned and Publ ineo by Slovenic Publishing Company (A Corporation) FRANK 3AK6ER, President LOUIS BENEOIK, Treasurer GT.A? XAKODA, 16 1>EC. 1P22 val na to. da pride invalidski* za- vse one kraje liosne in Hereego kou v narodni skupščini dim prej vin«-, ki gravitirajo napram Sara v pretres in da je pričakovati jevu. šef te«;a zavoda je Rus Vse ugodne rešitve. volod I.jnbinskij. Zgodovina jugoslovanskega ujedi-njenja. Liubavna drama v Sarajevu. V Sirajevu se je 4. nov. zve*« Place of Business of the Corporation and Address«« of Above Officers: «» Ccrtiawdt Street. »Ofuqh of Manhattan. New York City. N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) >s»ued Every Day Except Sunday« ano Holidays ZM celo m 19 velja list u Ameriko Za New York za celo leto ..... ... 87.00 in Cmado ...... ........... »6.0C za pol leta ............... ... S3.50 Zrn pol leta ........... ........... »3.00 Za inozematvo zt 1 celo leto ... ... »7.00 Za t«t rt t«ta .......... ........... $1.50 za pol leta ............... ... 13.50 Pov »doni kamanovske pi\ slave na ulici odigrala ljubavna drama je vlada sklenila, da se i-ri'ne z poštna asistentka Pesanka Malin zbiraujem gradiva za ob*e. no zgo-' kanovi«'-, stara 20 let, je str.fljala jdoviuo jugoslovanskega naei j- nal-' iz rev- lv« rja na profesorja trgov-1 nega življenja v dobi 12 do današnjih dni. Po prvem strelu je Albahar začel V to svrho je ministrski svei vo- ležati, pri drugem pa se je /srru tiral kredit v znesku 300,000 Din. d II na tla, zadet nad sreem. Poli-lvredit naj bi se por:ib"l za or«a- c-ija je gospodično aretiral «. Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Narcda'* izhaja v%aki dan izvzemii nedelj In praznikov._____ Uopial trex podpisa In os^t noixtl «•* n* rriob/'ujejo. Denar naj se blagovoli po- ! SnjAti po Money Order. Iti iitememlr kraja, naj-ofnikov. prroelmo. da. se nam i»Osl<>VaUski hLstor'ki. tudl prejlnj* bivaJitf* naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - i zbiranje zgodovinskega gradiva. Ijali v bolnišnico. Motiv atentata V ta r-dbrr, ki se v kratkem se- iiubo.šnmncst. >tavi. bodp izvoljeni priziani ju- "C L A S NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York« N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 PROTI PARIZU Padanje cen kolonialnemu Wagu • Iz Zagreba poročajo, da so se Tožbe za ločitev zakona. »one k« lonialnemu blagn zadnjt I'ii duhovnem vdišeu v K*o- dni zrprt znižale, uradu je bilo v zatiljem eaMi v!o- » ženili 2000 tožb za lo'itev z»k:i. Povišanje cene za odkup tobaka Iz Tieograda poročajo: Pinanč-Fond za Študiran je v Angliji. no ministrstvo je odobrilo odi *k V L« ndonu je <>ki ministrski preilseilnik, Boiiar Law, da .stoji Nemčija .1Ym)- .K trm i*pwme»jenih Aonom- . . . - i • .<• , • i -„,. dom se bo trajno vzdrževalo po 10 ; -Udi r.riiik v .Tui»oe nadalje na svojem prvotnem stališču ne- urnegavanja v evropske zadeve. . ,, - ,. .. .> i - i-i l-i i i na moriu ie 4. nov. ponoldne um- morju srozna tragedija. Štirje 11- i tovor nonar ui\va p* ixisliisala angleška poslanska ... . • ".... , , - * , ■ , .... . r. , , . ' , . . . lit- .i - i -i l'J' ve- oianisui ladij ter d»e iadr |nei od Sv. Jelene pri (.'rkvemei s« s-lH.ruieu z ^loUokim molkom, m plavila torka govora, da 11!(.j. -K-.sov.»" in -Božjo pre ploviil v večjem eolnu proti Reki >«• ohia« a nt le angleška vlada, temveč eeli angleški na- vidnost". M< .;tvo je rešil in vzel kjer so hoteli spraviti na trg vee- i«»l pn»ti franeoski p«»litiki itadaljnega zaseden j a nemške- :ia ktw parobrod "Seva ^a »»zeinlja. je izzvala soglasno odobravanje. To je bil Peter Zgaga Velik vihar na morju. Iz Splita poroeajo: Silen rili ar Nesreča na morju. Pri Sušaku se je odiffrala na K gpgm samem newyorškem li- -tu sem čital včeraj zvečer noj viee z naslednjimi naslovi: — Pri gosjK'j Brunen je bila še ena ženska, ko je bil njen mož umorjen. — Mati in štiriletni sin sta bila umorjena s štiletom. — Star zakonski par najden -mrtev. Usmrtilia sta se, ker nista i imela kaj jesti. s — Pesnikov ne cenijo v Sing Singu. — Zastrupljevalcem so prišli j na sled. — Bogatin je skoč-il z desetega ' nadstropja na eexto. * * * i Čedne novice, kaj In javnost jih požira ter izmišlja načine, kako bi se v tem oziru eimbolj pro-J slavila. O graftu v vladnih uradih j najdeš le malo poročil. O delavskih Tazmerah skoraj ničesar. Tuintam je kratka, površna novica o lineanjn; v skritem kotičku, med oglasi, je vest. da so ve- j lebankirja zastran sleparije za- ; prli. * * Sugnsimtmtska Ustanovljena 1. 1898 ŠvalnL SbiUuita Inkorporirana 1. 190f GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki. PredMdnlk- RDDOLP PERDAN. 633 E. ISSth St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BACA NT, .Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH FISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERN, 413 — 12tk Ave. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik* Dr. JOS. V. GRAHEK. MS a Ohio Street, N. 8., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK, Room 208 Bakewell Bldg.. eor. Diamond and Qraat Streets, Pltteburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4S22 Waehington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD 8LABODNIK, Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. POREN'TA. Black Diamond. Wash. FRANK. ZORICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN FIRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 639 — 3rd Street. La Salle. IU. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON C EL. ARC. 53S Market Street. Waukegnn. 111. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda'«. Vse atvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poBiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška ■plčevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za c£>llen pristop. Kdor *eli postati član te orpanizaclje. naj se zjflapl t:ijnlku SHinjppa društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druSt«v ae pa obrnite na sL tajnika. Novo društvo se lahko vstanrr»l s 8 člani ali članicam!. Minister - ruski mužik. V sedanji svetovni vojski je Take novice so prenevarne. <» imel l>rez Sarajevo dobilo Pa?tenrjev zavod. ter. ki je prt vrnil Čoln. Vsi štirje nemorale in barbarske neeivili- «1 voma svoj ur-ihok na Pariz, kjer ho Poiiu-are ravna sedai 1)nc 10 » ^ je °1tv^'il v vijiarneni morju zaeije. • , i i i i • ' •• i • v Sarajevu rastearjev zavod. De- Vsi p:izkn^i za r^itev ponesre^e-1 * • stopil pred plansko zbornico s svojim zavojevalnim na- lfkn Jwvwl| jH( raztezal na uih fM:ili brezu-pc5ni. ciToin. __ Thomas je nosil dolpo brado in dolge lase, bil je prava podoba j ruskega mužika. Novice iz Slovenije. Ncvi davki v Mariboru. jWogerer v 40 letu svoje starosti 11 Maribora poroeajo: Maribor-) V Studencih je umrl dne 6. nov. ,*ki davki bodo postali sčasoma žej mesar in kneelit. V Ljubljani je ururl dijak iia pravniški fakulteti Ante Cvitko-\ir rodom iz Dalmacije. Pariz <"uj<* ob istem rasn glasove iz Londona in Wash-in^tona. Ameriška vlada je našla brez dvoma pota in sn-dstva. da namigne na neoficijelen način, da ne morel izzvati zased(>nje Knhra ali otlloeenje Porenske oUlruy;e linhiarde dolarjev. To > . . .... , • »'/i -i v. , ... . , w Ze lela 101(1 so prejšnji nemški ob- svoto naj hi dobila >.ein.-ya k<»t posojilo, m j^lede možno- -i)lski 0-(>tje vp|lljali poSeben da- >ti takega posojila si* je jwsvetoval bankir Morgan z dr- vek na hišne pomole in izveske, ki zavitim tajnikom Hu^hesom. En del te^a ]>osojila naj molijo na ulico, to jc na nir-siao bi >4- poinhilo za reparaeijska iz]»laeila Francije. di*ugi Toda ta davek pravzaprav ii Poročil se je d« 1 pa za nakup živil, katera potrebuje Nemčija, da pre- iz fiskalnih ozirov. am- v Metliki priljubljeni • , : , . i :,. i ... i . . :i. i. ; » 4 nak samo zato. da bi bil ohranjen " " " i sv oje prehi valst vf» do prunwline zotve. * ... „ J i- ' , -ii i-i-i „ v , no ms k: značaj Maribora. Po tem K..t se Klasi v poročilih, ki so bila predložena wash-1sl;leim racraH :!a!m.tH, biti vsi in^tonski vladi, bodo nemške zaloge živil že tekom zime napisi na izveskih nemški kar se popolnoma izčrpane. Spomladi, če ne že prej. se bo pri- je izvajalo zelo strogo, d oči m čela širiti lakota v slučaju, da bi ne mogla dobiti Nemčija|Javka sploh ni*o pobirali Sedaj sredstev za nakup nadaljnih zalojr. S svojim lastnim de- se ie ,:ar nenadoma spomnila na r jem. ki je izgubil skoro vsako vrednost* ne more Xem-i"a ta1d?vPi{ v | nikom in špaeijalistom. povem. da ; ministrskega predsednika kakih 'deset ali dvajset dolarjev, i Stuermerja, ga je ta nekaj časa ves onemel gledal. Vizitka mu je rekla, da je Thomas, prikazen pa, da je Rus. — Vi ste vendar pravi mužik. in sicer iz gubernije Kostroma. Tam so taki. — Drugič so ga imeli pa za popa. Vsaka ženska, pa naj bo v zakonu še tako srečna, včasih pre-posestnik Josip Holz j miši ju je, če bi ne bilo boljše, ako bi .se s kom drugim poročila. Ničla predstavlja v računstvu X življenju včasih precej. Balzac - grafolog. Biil/.ac, izvrsten francoski romanopisec: grafologija — čita-nje značaja pisave. Balzac se je pečal z grafologijo in trdil, da jo dobro razume. Neka danu\ mu prinese šol>ki zvezek. — Povejte mi. ueeni mojster, kakna bodočnost čaka učenca, ki je pisal ta zvezek! Balzac gleda, naguba svoje o-brvi in vpraša : — Ali ste vi mati tega dečka? Morebiti sorodni-ca? — Xe mati. ne sorodnica. čisto nič v sorodu. — Xo. potem vam pa lahko povem čisto resnico. ta deček je malopriden in zabit, nikdar ne bo nič iz njega. — i Na nekem kolodvoru so bili, vlak. Dama buši v smeh in pravi: — se je bil ustavil. Iz gneče se pre- , Kako to, gospod Balzac, da ne rije ženica in prosi poveljnika, | Poznate svoJe Iastne P^av«- Ta , V mestu Liberty, Mo., je šol-: naj ji vendar pokaže francoske- ZVeZek jp ^ °se.stnikom „,,:...„.,.i.„ vre i ii i * -t * t-» pa plačati določeni veliki davek, kanci in Angleži. Brez dvoma bodo dvignili v Parizu ve- 1 1 iik krik in vik. da se Franei je ne upošteva zadostno. Lali-I v . . . i j , • j . ... . ... .. , Koga podpirajo v Sloveniji, ko pa je domnevati, da bo pritisk razmer toliko uplival na( Vefina 51amiv nera5kega poli^ič- iM-ancoze. da bodo končno popustili. fliega društva v Sloveniji je takih, --------------------ki jim omr gočuje eksistenco jamo .slovenska nezavednost. Iz Ma- ¥_ Iiirr^eloirii^ ribora da se ^ vP:saI v IZ %J UcOSlČlVlJ C* društvo tudi t a mošnji krojač Ma- __rini, ki ima v (ionposki ulici lu-1 rid»»fi na /a<'rr-b- ^suzno modno trgovino, kjer mno-1 — ' kolodvoru "novi »aročajo zlasti oficirji in slo, J^žef Samo to je vrag, ker noben Imenovanje pri iužni železrJei. butlegar čeka ne vzame, pa naj V popoln i lo tozadevne notice, ki ("l'k dober ali slab. smo jo te dni priobčili, se še poro- * * * ča, da je bil imenovan Dominik; Oikaški 'Proletarec"* je stra-Skrdla za višjega nadzornika. Ila-lhoviio zahrepcnel po tisočakih, zen tega s.^ bili imenovani še sle- Pa ne? da bi se hotel zlomek deči gospodje, za višjega gradbe, kapitalizmu posvetiti! nega komisarja in/. Ciril Pet:*žela, « » /a revidente pa Adolf H ill ma ver, ~ * Friderik Iferen, Hironim Hvala.. Uovek hodl» °leda' se £udi 111 Josip lira j m k in Franc Kaiser. Premišljuje: — Moj Bog, kak- ___t šnih čudežnih lepot je nasul sveti 'Miklavž ženskam v nogavice! ga ministra. ■ — Tukaj je Albert Thomas. j — Nikar se ne norčujte iz me- ■ ne; radi bi se me znebili. — pra-1 Nezgoda kolesarja. , i .!f»l<'?m brane !vo\\uic i/. Mo- vi zenica. Tedaj se vtakne v po-' . ...... . , 1 dr^ie nn sv. l.ueiii se je vraeal govor Thomas sam in pravi: — •• •. ,. , , 1 svclolueijsUesra kolodvora Ljuba moja, prisežem vam, da sem Thomas. — Komaj verjamem sem vas imela. v iu se hotel s kolesom ogniti neki ženski: pri tem je padci po za popa strmini ter se tako pobil, da ga morali prepi-! j.-it; v bolnišnico. re> hočc.io dr/.i vh>*m Padel po stopnicah. Kempcrie iz Nemškega Ji k: Čimveč tujih bremen prenašamo. temlažje nosimo svoja. d Sprememba v pra&k^m pcslani- te. ali stvu škein I J*r«i'ri napis i "M^v.ir allamvasutak"^.venski imcli-cnti. menda zato, ker; ruta je padel po stopnicah in s- od;e. 4 mad/.ar.«k" d:*/.avne ždezr.ue). ^ je prebrisani Marini ^evaril j take polomil, da ^ bonm^l zd, a-1 ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ pa. kaj si naredil, ii.....fZ ... ... illfiuAililn ?o ilnhor humor * i Nad marsikaterim pisanjem bi se čloyek do solz razpokal. če bi Kcvi n>rrti X- i,Mtir*..» b.u; i »ov zdravnik v Celm i JV" '-j«"-—j w »«.i-jne bilo zgoraj zapisano: Za smeh ■P •tn P«.-lan it v Vo;n>k jc o jeg« vo me4*t o za I«tv i.- inu-novan v I'.irlzii !»ra?i- Imenovanje dvornih dam. V b. -nn cih višjih km.!, kamor prav pridno NaVOClHO Z3 dObfif hllfllOr. zadnjem časii ;v..uogo razpravlja slovenski mteligenti. 1 * o imenovanju dvornih dam. ki -»e: tfevi ničrti preti Jvgorlavtji ,bo v kratkera izvršilo. kaSti kra- Nov zdravnik v Celju . Ko. kanete, so pr« vti- ne bilo zgoraj zapisano: Za s ; . ) i • ! V, • lj.ea .e živo zanima za delovanje Maribora se je preselil v Ce-j^ ^ vazni za j in kratek čas. «.• I S,- pr-siH.'-Mh ž-n»»kih in hnm.nitan^h -'je praklični zdravnik di, Vvunu^ C ? v™™*?™ ^^ ' 1 . . ■ i ... -j• • » , . r,,.n/ \ \ ;.<»■/ ' nnerjev Stenski Koledar za leto' — ji , 1- društev. i udi ministrski svet se ''^n/ Ki ce/. poletje z(lra\m , = 1. , i -. . - ^l-t /.ir.vnil- n.. n/i.r-,,; m ce va> najprej pozdravi = 1 vf."- .» Crojhnrd . V i« ze bavil / vpravjuitm nneno- z darsko poslopje posestnika I. Ar timivtitv. b.»lyar-ki!i k a»iitaš«lv in ;ih raci ena'is*ov j»rt»ti lugo *laviii Po /."trdilih Cajrfianlija m«nf7.trski le«it*m!a, nadalje kozolec vso nirvo. ko-kandi lutinj. V prvi vr>:ti bi pri-jruzo. ki se jc stišila in večjo 111110->!:« v poitev neka osebna prijave- žino suhega lesa Zažgali so otro-:.»i<'a knerinje Jelene, ki je visoko <"-- *-e z velikim trudom se j? rib-naobta/ena in uirledna dama. niš kin bukovskim in dolenjeva- škini gasilcem posrečilo omejiti Invalidi pri minislm dr. Žerjavu [požar, ki je ogrožal Mlako in trg. Iz Beograd« javljajo: Ekseku- tivni odbor, izvoljen dne 29. okt. letos na prvem državnem konere-su 1'druženja ujedinjenrh vojnih invalidov Jugoslavije, je bfl prejet 3. ne v. od ministry za socialno politiko dr. Žerjava. Delegacija invalidov je ministra prosila za posredovanje v zadevi invalidskega zakona. Minister je delegacijo ljubeznjivo sj»rcjel ter izjavil, da Starček ponesrečil. Cfiletni delavec Franc Vutolen je 6. nov. pri skladanju pri rotov ški kleti v Miirihoru padel pod velik sod vina ter si zlomil obe nogi. Prepeljali so ara z rešilnim vozom v bolnišnico Smrtna kosa. V Mariboru je umrl dne 5. nov. bo pranji ijd ustregel ter delo- znani tov.arnar klobas Herman zapeljiv obraz krasne rdečelaske,j I ki tvori središče koledarja, boste 1 dobre volje ves dan. Krog srednje slike je dvanajst manjših krouov, j. »lnih p.rstrine in barve, obrežnih | in pe krajinski h prizorov, slik iz' gledališka footballa itd. Pošljite :"> eentov za pokritje poštnih stro-' škov ter naslovite na: Jos. Triner; Company, IXi:} S. Ashland Ave., Chicago. Ill Xe pozabite imtti vedno pri rokah Trinerjevo Grenko Vino, to je najbolj zanesljivo j zdravilo zoper »lab tek, pline krog >rea, zaprtje. ki*»el želodec in po-j dobne želodčne nerede. Vedno po-j maga. Mr. C. W. Thomas, Carey j Ave., Wilkes-Barre. P»., nam jci pisal lil. novembra: '"'Popil sem( več ite!;Jenic Trinerjevega Oren-j ketfa Vina. kot ste mi predpisali v svojih navodilih. Počutim se ja-ko dobro." Denar govori! Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivd sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "Special Interest Account" Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali. Frank Sakser State Bank Gta JADRANSKE BANKE 82 Cortlandt Street New York .....■ .. __________ f ■ 1.1: ■ . .■■•Mi.-^^JJ^ r 'Mik r .'f.v^l.r-- ' i 7IT OLAs N'\nODV 1C. DEC. 1P22 Zgodba o slikarju. I ■ L U J Kornel Makuszynski. (Konec.) — Ah, pardon! Lahko smrt! Samo ob smrti se me ne spomi-umirati ali i njaj. Neprijetno bi mi bilo. In raje. Ne t ne povej v nebesih, kdo ti je od — (*'e namerava« kaj podobnega, grem gledam rad s smrtjo borečih se nesel obleko. Reci, da je propad-ljudi. Nekoč je povozil tramvaj la v bolnici. Lažje bodo verovali, pred mojimi oemi p«a. Partem ni- Tu propade toliko ljudi, zakaj bi sem mogel tri dni jesti. Sicer pa.' ne tudi ena oblekaf to mi je ravno prav prišlo, ker Slikar mu je stisnil roko. ni>em imel denarja. — Na svidenje( — Se vračaš iz Pariza t — Kaj praviš? — vpraša ob- — Seveda. Pravim ti, bratec, iskovalec. — Na svidenje? Pojdi, Kabilon! Pri moji veri! Sodoma ' pojdi, bratec! Saj lahko tudi in Gomora! Prste bi si obliznil. . . j brez tega. . . Grem. . . Aha! Dob-Ce hočeš na ples, tedaj le v fra- ro, da sem se spomnil. Umri bi, ku ali brez, pa sem odšel kot A- ne da bi slišal niti ene vesele no-dam. . . Pri moji veri! Ej. to ti vice. Prosim te samo — nekakž-je bila senzacija, navdušenje, fu-1 ni pitani meceni in dobrodelne ror, ker vedeti moraš, da sem v f dame prirejajo koncert. In veš. telo lep kot ženska. kakšen?* S petjem in plesom. — E! • \ — Pojdeš gol tja? — Pri moji veri! Vsi so letal j — Za vraga, ne. Koncert je za menoj. zate. Si razstavil v Salonu t Slikar ga je pogledal kot nor- — V Salonu t Kdo b: razstav-i valjal tam! Sami bušci! Opičji * — KaJ znorel? Francozi! Prinesel sem sliko, oni — Nisem prijatelj takim beda-pa so me pognali k hudiču. Pro- rijam. To bi morala biti, veš, taj-kb-te opice? Toda slika je bila n«»st, te poslušaj! Stoji pre- /a kaJ g1"0- Hočejo te poslati v I-prosto dekle in drži v roki cap- taliJo, beštija ti! Kaj ti je, za i jo. Slika se imenuje "Nesmrt- vraga? nost". . — V Italijo? — je za vpil sli- — Prav dobro se imenuje. In kar. je niso sprejeli? — Ne vpij tako! Prepodiš vse — Rekel sem ti, da so me na- bacile! NaPosl«*l bi se moral ve- gnali. Vprašajo me. kaj pomeni to dekle. — Življenje, — odgovorim. — In ta čaplja? — duša. Življenje je zgrabilo dušo in je ne izpusti. Kaj ni dobro? — In življenje je bilo pripro-sto? — Seveda. Reci sam, če ni tako? Kdo je torej idiot: jaz ali o-ni? — Kaj jaz vem seliti, ti vol egiptovski. In ona bo pela. tvoja dolina, ki si jo slikal stokrat v obleki in brez obleke. — Molči! — Zakaj bi molčal? Mislil sem. da ti bo drago, da bo ona pela na tvoj jetieni račun in da se briga za vso komedijo. Ne deri se! To je znak, da te je le ljubila. Bolnik je grizel od jeze blazino. Na ta način je bila notranjost — No vidiš. . . Seveda. . . Ali blazine sTra*no kompromitirana: misliš ti tu še dolgo ostati? • pokazala se je slama. ■— Do smrti. e — Potem na vsak način še kaka dva ali tri dni? — Morebiti toliko, morebiti tudi manj. — Torej ne potrebuješ nobenega denarja? — Ne. Mi hoče« dati? — Ne, ne, toda morebiti imaš ti? •— Imam v angleški banki. dam i ti ček. . . Obiskovalec se je zamislil. — Samo še nate sem računal. — Misliš še dolgo tako T — ga je vprašal začudeni prijatelj. — Podlost, podlost! — je vpil bolnik. — Vem, da je to podlost. Toda ' ona dela to morda v najboljši vo- lji. — Ona je najjKjdlejša. — Misliš? Ha! Če ti tako misliš. potem bo mtnda že tako. Slabo sem storil. . . — Poslušaj, kdaj se vrši ta koncert ? — Danes zvečer. — Danes? Čakaj* oe bo! Zame Mislil sem: umira, ni mu treba ničesar več. Da, ali ni življenje k™<*ert? Ne boste ga dokončali! več kot pasje? °nada bo *)ela? Pri ne bo ! - Kajpak, prijatelj. Toda po- Navo obleko ima< Pa hoče brez izhoda I kazati" Pa ne bo' • ' I — Misliš vstati? Naj ti vrnem obleko.' Morda si se že enkrat od ločil. . . Bolnika se je polastil kašelj. >!ušaj. Situacija ni urez lznou — Rajši bi izhod brez situaci- — Vidiš to obleko, ki so jo Jekli z mene? . . i Z zobmi je grizel blazino. Se tisto r . , 1» ___malo krvi se mu je stisnilo v ob- hnostavna zadeva. Po smr ; J , , , , /v - ' raz. V grlu mu ie neznosno piska- ti ne iM»trebujein obleke, (e si ~ J 1 šel ti lahko gol na ples, tudi jaz lahko gol umrjem. Vzemi oblek« pa pojdi k vragu. — Ali govoriš resno? — Hočeš, ali ne? — Kako bi ne? Ali kaj bo. ... — Bolnik je samo hropel. ozdraviš? J 1 Se pa moraš nag obesiti in j — Ah, — se je naposled za pojim vrniti obleko. ! mi! obiskovalec. — ti jim hočeš — Sicer pa. zdi se mi. da ni u-l1^'* na kliub! Sijajno! Pri moji panja, tla bi se še dvignil. — je ! pripomnil veselo prijatelj in gle- lo. Roke so se uiu krčevito stis-I kale. i Prijatelj ga je opazoval vzne-! mirjeno, niti sluteč, kaj dela. — Slišiš, da jie bi ti slučajno u- - i miral? ce GRŠKI MINISTRI PRED SODIŠČEM. Karal V, in roparji. s trenutnim navdušenjem, ko je bila konečno objavljena. Kmalu je praktično uporabil i svojo teorijo glede bolezenskih j >Karol y slavni nemški ^ kali, ko je iznašel zelo uspešen vladar je bU Jiek(>(, na vaein proti koleri med kokošmi lovu y gozdovill Stare Rastilije. in drugo perutnino. Francosko I svileprejsko industrijo je rešil popolnega uničenja potom na-daljne svoje iznajdbe. ' Vse to je dosegel in završil par 1 let pred izbruhom francosko-pru-ske vojne leta 1870. Tako trdo-■ vratno pa je večina onih, ki so , imeli oblast v rokah, ignorirala njegovo teorijo glede bolezenskih kali, da' ni storila niti najmanjše- Nastal je vihar, cesar je iskal zavetja ter se tako oddaljil od svojih spremljevalcev: našel je pa slednjič globoko jamo ter stopil vanjo. Nemalo se pa začudi, ko vidi na dnu jame ležati štiri moške: bili so videti jako sumljivi in so navidez trdno spali. Približa se prvemu, ta se hitro dvigne in pravi: — Ne morem si misliti, gospod, ga poskusa, da se posluži njego- kako -udne sanje gem imel ray ve teorije pri zdravljenju ran je-; nokar ? sanjalo se mi je. da sem nik ! bil odet z vašim plaščem. — Rek- Pasteur jc uveljavil maksimo, _______ , »v . J J si mu vzame plase m si ga ogrne. katero tx>zna danes vsak otrok, n„„ •________________• 1 Drugi ropar pa pravi: da se ne pojavi nikako unetje m # . . . „ — Gospod vitez, meni se je pa ^lika nam kaže šest grških ministrov na zatožni klopi Vseh šest j mkako *e rai™ *T sanjalo, da sem zamenil svojo če- .^uKa nrfin h večji posamezni prispevek Pa-] _ mu (>omemk .nožu. ki je iznašel slavno delikateso "pate de fois gra-s'' (pašteto iz jeter pitane gosi). Pitanje gosi je ena glavnih industrij dotičnega okraja. Govorfili so že resno o \ zuma in vsled tega se je lotil pro- in druge živali pasjega rodu kot j povelje izvršeno Sreča. Ko je vzel Dioniz 1. mesto Rhe-giiun. leta 389. je dal hrabrega mestnega branitelja Titona vreči v morje. Povedali so Titonu. «la je doletela dan poprej njegnveg« sina ista usoda. Hladnokrvio* reče: — Za en dan je moj sin srečnejši. oparjem terimi je pričel leta 1854. j mreč za rabies ali steklino. J_ Dra<*i moji tudi Pasteur ju je bila lastna ona I Ni treba, da bi posegli v zgo-vses-transka radovednost pravega j do vino te strašne bolezni, pač pa znanstvenika, a obenem je imel j hočemo le omeniti, da je bolezen Ji meni se je t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tu/nim srcem naznanjam s ".m 1 nikom, znancem in prijateljem, da ikiin je umrl sinček FRANKIE. Umrl je po enomesečni bole/ni dne 2S. novembra. Pogreb se je sedaj nekaj sanjalo, da bostejvriil dlie ::<)- I10v- pokopališče namreč v par minutah vsi štirje Iv ^.V'T^dale, Pa viseli na temle drevesu. — Par tudi obilo zdravega hišnega ra-! omejena v pretežni meri na pse trenutkov pozneje je bilo njego- -Iti 1 ^ " 1 _____ I 1*1 /Ivn.vn '/Ifoli noc 1 AfTO fA/llI l'Af ! _ . tvorjenju posebnega komiteja za blema. zakaj postanejo stvari ki- kojotje, šakali, lisice in volkovi. sh spomenike v Parizu. Soglasno z nekaterimi pisei so Dotedaj se je splošno domne- postali spomeniki v zadnjem ča- valo, da je fermentiranje in raz- su tako pogosti, da delajo na pot je krajanje ali razpadanje posledi- Včasih jo zasledimo tudi pri mačkah in drugih živalih. Bolezen prenesejo od ene žrtve na drugo organizmi, vsebovani v o- sanje uresničene. na trgih in v parkih ter jemljejo ca nekega notranjega in priroje- bilni. slini- ki ^lavni znak bo" prostor za spomenike dejansko nefa "prokletstva Eve" in da ni |lezni- velikih ženijev, kojih spomin bo- mogoče ničesar storiti, da se za- i Pasteurjev prvi pacijcnt, neki do častili ljudje v bodo« Vsled nesrečne komi slučaja in namena bo Francija v ; krajanja •ih časih, vleče in še manj, da se prepreči Pastirček iz Alzacije, je bil " i er. ibinacije. ta proces fermentiranja in raz- splošno ozdravljen leta 1885. Par ^ ^ kratkem počastila spomin enega svojih največjih sinov, moža, k si je pridobil nesmrtno slavo s tem. da je rešil na stotine t is oče v življenj, ne pa s tem. da jih je uničil. — Ta mož je bil — Louis Pasteur. Mesto da bi bilo treba iti iki gotovo mesto v Franciji ter si «. gledati ta tribut njegovi slavi. s< bo slednji razširil do skrajnih kotičkov sveta in sredstva tegii razširjenja so samaposebi simbol civilizacije in napredka. — namreč poštne znamke. To seveda ni prvo počaščenj« Pasteur je pričel natančno proučevati drožje. ki^fermentira in kmalu se mu je posrečilo zaslediti oni element, ki povzroča tru-bel. Nato je pričel proučevati mleko in prvi je ugotovil majhna telesca, ki povzročijo fer- j mentiranje ter tudi dokazal, da se lahko ohrani mleko sveže za sknro nedoločen čas. če se odstrani ta mikroskopična telesa ter ne dovoli, da bi se nadaljna pri-krala v m^eko. Ta preiskušnja je še danes dobro merilo čistosti in nepokvar- : Cimdalje ostane | Prav lepo sc zahvaljujem <"-);j noiu društva štev. :k»4 SX1M. v Roekwoodu, P;i.. /a krasni veaiee. in njegove r , . , , . Iskrena hvala vsem, ki so ga sprt - | mili k zadnjema počitku. Hvala -------- 'vsem, ki so i^a obiskali ob mrtva- Iškem odru. Godba in telovadba Karola XII.; Žalujoči ostali: --John iu Marv Boštjanr.iu, st iviši. Pri obleganju mesta Kodanja Johny i)\ Louis, sinova. leta 1700 je Karol prvič videl pn- v R^ekwoodu, Pa. ške nabite s kroglami. Vprašal je______ ^ ^^ almajorja Stuarta. kaj po- -—---------- --------- . . , ... , • • ... tisto tenko žvižganje okoli Neškodljivo sredstvo« let pozneje so bili otvorjeni Pa-; v , _ ^ . . t . uses. — To je žvižganje krogel. Za odpravo masti, steurpevi zavodi po celem svetu; , . . .. . ^^ . ' ... v * . s katerimi streljajo na nas. — t in leta 1888 je bu ozivotvorjen V ; „ . . . . . . \el!ko ljudi se boji navadnih sredstev ... ^ . . , Dobro, tO bo odslej' moja godba, sa odpravo težo To Je lzvanrwden nax..n. pariškem mestu Pasteurjev zavod, iavam-eden. ker je čisto neškodljiv - nič la nadaljuje z njegoWm delom ~ N »mm pii ^ai\iieta i/uu so nle vežbanja. Marmoia Predpis- (mu ustrelili konja; llltro skoči na Tablete t.Marraola Prescription Tab- . t na tem polju in drugih. 11 1 ona i liU . „ . leta) so napravljene v polnem eo^asju a drugega in pravi: - KllSl me hO- slavnim Marmoia Predpisom. Hujčat« Btnlno ln lahko brez slabih uClnkov. Dora en do- ril vsakdanje telovadbe. Hvale- lax zavojček ali posuito svoto naravnost na Marraola Company, 4612 Woodward Ave.. Detroit. Mich. eprav je zadela odličnega bom 7anema. »tn.no in lanwo orez siau.n ucm znanstvenika v poznejših letih ., , , . ,T , bite ilh od svojega lekarnarja 1 j- ---- ----—~ — — *— —-—**-■- -■* ——-- — kap ter ni mogel vsled tega oseb- j w . , .. zen sem jim no nadaljevati z ekspedimenti. j__ je vendar ostal vodilni genij za . . ; jenosti mleka, velikega moža. niti sedaj, niti te-u>m ^ skr])jfT) ^ je nad kom njegovega življenja. V Parizu imamo Pasteurjev bulevard. Pred kratkim je bila spisana gledališka igra. ki slika iznajdbe Pasteurja. njogove boje s skrajnimi konservativci, ki niso hoteli sprejeti njegove teorije in ki s»-končuje z njegovim konečnim in presenetljivim triumfom. To pa ni še vse. Pred par leti se je vršilo v Francnji ljudsko glasovanje, da se določi, kdo je največji Francoz vseh časov. Zmagal j«' Pasteur ter porazil s tem celo velikega Napoleona glede priljubljenosti med narodom. Louis Pasteur se je rodil v nekem majhnem me^tu severo-iztoč-ne Francije dne 27. deeembra 1*22 kot sin nekega precej premožnega strojarja. Mogoče je bila ravno očetova industrija, ki ga je navdala s prvim zanimanjem za kemijo in mogoče je tudi utrdila proti plinom in param laboratorija. Ko je prišel v Pariz ter se ga je lotilo veliko do zorovalo njega produkcijo. Če ima vsak tip fermentiranja i in razpadanje v tekočinah in rastlinskih snoveh svoj posebni mikroskopičen organizem, kate-j rega je mogoče izločiti, kaj po-1 tem glede onega nenadnega fermentiranja in razpadanja člove-1 škega sistem«, katero imenujemo ' infekcije v bolezni? Ali ni mogoče, da povzroča 1 vsako teh infekcij in bolezni kak poseben fcrmentacijski organizem. ki je zapustil pota pravičnosti ter živi voda, ki je nosil njegovo ime. Eden najsrečnejših trenutkov t njegovih zadnjih let je bil. ko j* j njegov proteže in sodelavec Roux objavil razkritje antitoksima proti "davilki" difteriji. Njegova rojstna dežela ni zaostajala za drugimi pri počašče-1 nju svojega odličnega sina. Vsa : mogoča odlikovanja so mu bila podeljena in ko je konečno umrl leta 1897, je celi svet obžaloval njegov odhod, smrt pravega do-1 brotnika človeštva. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! res je Nič več nam bi ne bilo treba bo-! as]užil sem smrt Zapišite pa lia riti se v temi. ko bi legar umče- moj „rob. Tu ,eg pokopan mf>ž čal tisoče in tisoče ter bi difte-1 ^ je premagal Spartanee pri rija, ta najboluj kruta med ku gami. počasi davila svoje male žrtve brez ovira in popusta. Prava pot je bila konečno najdena. Bolezen za boleznijo so pričeli zasledovati brez usmiljenja ter jo konečno zajeli. Naj se je še tako skrivala, njeno konečno Levktri. jih poiskal v Šparti sami in je osvobodil Mesenijo. moral je umreti, ker je prelomil po-j stavo občnemu blagru v prid. —1 Ljudstvo je ploskalo, sodniki so ga oprostili. zdrav j«! — Kaj pravil T — Na zdravje! — Pfite«HM fiblekoj v nogo, pa ne v svojo, ampak v mojo, — odvrne sosed mirno. motožje. je vzkliknil: — Ce bi le zajetje je postalo le še vprašanje j v mogel zopet dihati zrak v stro- časa. jar ni mojega očeta. Takoj bi se1 Pretežni del našega čudovite-zopet dobro počutil. ga napredka v preventivni ali Dobil je svojo diplomo, a v preprečevalni medicini, ki je skr-priloženem izpričevali! se je gla- j čila žrtve te ali one bolezni na silo. da je v kemiji slabo podko- majhen drobec prejšnjega obsevan. ga, pa lahko zasledimo nazaj do Ko se je pozneje vrnil v Pariz., Louis Pasteurja. se je dvignil Pasteur skoro pre- Seveda, cela ta teorija se ni na-ko noči na stališče odličnega enkrat predstavila duhu Pasteur-znanstvenika. ki je užival velik ja v vseh svojih prodrobnostih in ugled v vseh zn|uistvenih krogih. Pasteur jo je s svojo običajno do-Njegov ugled pa »je le še nara- bro sodbo zelo skrbno preiskusil. Seal. ko je potekal eas. Ta nenad- j predno jo je obelodanil. Znan-ni skok v vrste prvih, znanstye-1 stveni svet pa je tudi ni sprejel' - I'm J Preženite bolečino! Okorelo ^imt, otrpljena mišiea, r* natego jen sklep— ▼»• to spremlja _ BOLECllfA. Toda M' vdrgnito nekoliko PAIN-EXPELLERJA na bolečo povzifoo, in b«l*£il»a bo hitro izginila. Pkli<-Kxpell« ta bolečina sta si snutaa ■•▼mžnikn. Dobite ie dsnes steklenico pri srbjeftn lekarnarja, 35e. in 70e. Glejte, da bo na zavojčku trorniflu znamka SIDRO. Zavrnite F. AO. RKHTEK 4k 104-nrSMk «k BCMUJTI^ N« Y« Brzojavna božična nakazila. Vsi, ki še niso poslali božično darilo v domovino, naj izrabljajo to izvanredno ugodnost za brzojavne pošiljatve. Vsled mnogih brzojavnih nakazil pred božičnim praznikom nam je mogoče sestaviti jih skupno s posebno znižanim stroškom. Samo za $2. lahko brzojavno pošljete Vaše denarno darilo, da bo v najkrajšem času v posesti naslovnika. V kratkem roku do božiča pismena nakazila ne morejo več pravočasno dospeti, zato se poslužite te prilike in pošljite Vašo pošiljatev brzojavno skoz . Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Sreet New York City Glavno zastopstvo Jadranske cBanke. fil^XS XARiWX. DF.r. 1932 KAPITAN BLOOD H JE OO VI ODISEJA. Spia&l Rafael Rahattnl. Za "Glas Naroda" preval Q. p. Vladna izjava prati prisetjevanju. »i (Nadaljevanje.) I*eter Blood se je vzravnal in njegove sinje oei so se zapieile v zakrneli obraz nasprotnika. Svojo dolgo palico je vzel v levo roko in z dt >nico je posegel kot blučajno za pas. Nato pa se je obrnil proti lordp. — Mislim, da mi je vaše lords t vo zagotovilo nedotakljivost. — \'aw lastno obnašanje otežkoča izvršenje vsega, kar sem mo-ir >■•'•«• obljubil, — je rekel lord, ki je med tem vstal. — Napravili ste mi vcLiko u-lugo in upal sem. tla bova enkrat še prijatelja. Ker pa ate m izvolili drugo pot... Skomignil je z rameni ter zamahnil z roko proti pomožnemu governerju. Blood j« Lzpoolnil njegov govor na svoj lastni način. Mi-slite, da nimate dosti sile značaja, da bi se upirali divjanju bika. — Peter je bil povsem miren ter celo skušal smejati se. — Well, k »t >«*m rekel ie preje, — praemonitus. praemunitus. Domneval. da fii->te nikdar hodili v šole. polkovnik Bishop, kajti drugače bi vedeli, kaj pomeni to: — posvarjen. vnaprej, oborožen vnaprej. — Posvarjen vnaprej! Da, — se je režal Bishop. — To svarilo je prišlo nekoliko prepozno. Vi ne boste zapustili te hiše. — Stopil je korak naprej, v »ineri proti vratom. — Hej. tam... — je vzkliknil. Naenkrat j»a j«' prenehal. Desna r«»ka kapitana Blooda se je zo-pet prikazala, a z njo vred je prišla na površje dolga pištola, katero je kapjitan Blood takoj nameril na glavo pomožnega governerja. — In <»borožen vnaprej, — je rekel. — Ne premaknite se z mesta, kjer -.te, moj lord, kajti drugače se lahko pripeti kaka nesreča. Lord Julian, ki je hotel priskočiti governerju na pomoč, se je v istem trenutku ustavil Pomožni governer, kateremu je takoj izginila z liea vsa barva, pa je stal na svojih negotovih nogah. Peter Blood se je oziral nanj s krvoločnostjo; ki je le ae večala paniko o-krjtiga, a strahopetnega človeka. — Čudim se samemu sebi, da vas ne ustrelim na mestu kot psa, ti sj ihasti lopov. Tega ne storim iz istega vzroka, radi katerega »em vam že enkrat pustil življenje, ko je zapadlo meni. Vi seveda ne veste, kakšen vzrok je to. Lahko pa najdete nekaj utehe v vednosti, da obstaja. Ob istem času pa vas svarim, naj ne preiskušate pretežko mojo velikodušnost, ki tiči v tem trenutku na petelinu moje pištole. Vi me hočete obeliti in ker je to skrajna stvar, ki mi jo mo-rrtc storiti, morate spoznati, da se ne bom obotavljal preliti vašo smrad 1 jivo kri. — Vrgel je proč svojo palico ter oprostil s tem levico. — Bod ite tako dober in dajte mi roko, polkovnik Bishop. Naprej, naprej, vašo roko! Pod pritiskom tega ostrega glasu, teh odločno zročih oči iri blesteče se pištole se je ]>olkovnik Bishop pokoril brez obotavljanja. Vsa njegova prejšnja razuzdanost je izginila. Ni si upal govoriti. Kapitan Blood je utaknil svojo levico i*>d desno roko pomožnega governerja. Nato pa je potisnil pištolo nazaj na svoja prsa. Cepdav nevidna, meri vendar na vas, in dam vam svojo častno bes»>do, da vas ustrelim vspričo najmanjše provokacije in naj pride od vaše ali katere druge strani. Zapomnite si to dobro, lord •Jul;<*n. In sedaj, ti umazani krvnik, stopi hitro naprej ter se obnašaj tako naravno kot le mogoče, kajti v drugačnem slučaju boš kmalu zrl temno vodovje Kocita. Priročno sta odšla skozi hišo in vrt, kjer je čakala Arabela po-vratka Petra Blooda. • Ko je pričela razmišljati o zadnjih besedah, katere je rekel, pred no je odšel, se je pojavila v njeni glavi najprvo velikanska zmeda, nakar je prišlo na površje jasno spoznanje, kaj je mogoče resnica glede smrti Levasseurja. Spomnila se je, na kak način je rešil Peter Bld Mary Trail iz rok španskega bandita. Kadar človek na tak način riskira svoje življenje za žensko, je vse ostalo kaj lahko uganiti, kajti malo, malo je možkih, ki bi se izpostavili takemu riziku brez upanja na osebni dobiček. Blood je bil eden onih maloštevilnih, kot je dokazal v slučaju Marv Trail. Nobenih nadaljnih zagotovil ni bilo treba, da jo prepričajo, kakšno strašno krivico mu je bila storila. Spomnila se je besed, katere je gov«.ril, — be«»ed. ki jih je slišala na krovu njegove ladje, katero je imenoval "Arabella"; besed% katere je izgovoril, ko je ona pohvalno odobrila njegov sprejem kraljeve komisije in koneč-iio besed, katere je govoril danes zjutraj, ki pa niso imele drugega uspeha kot da so le še bolj podžgale njeno ogorčenost. Vse te ik side so dobile nov pomen v njenem duhu, ki je bil sedaj prost vseh neupravičenih predsodkov. Vsled tega je ostala na vrtu ter čakala njegovega povratka, da bi lahko | »opravila svojo zmoto, da bi enkrat ali vselej napravila konec vsem nesporazumom. Želo nestrpno ga je pričakovala, a u sojeno jc bilo, da mora biti njena potrpežljivost izpostavljena na-dal.n; preLskušnji. Ko je konečno prišel, je bil v družbi njenega strica. — povsem neobičajni in zelo intimni družbi. Vsa potrt2 je spoznala, da je treba preložiti pojasnila na poznejši čas. Č*j bi vedela, kako dolgo časa bo poteklo do konečnega pojasnila, bi se lijtn«* potrtost izpremenila naravnost v obup. *S svojim tovarišem je odšel Peter Blood skozi dišeči vrt na u\oiišče forta. Tam je bil poveljnik, ki dobil navodila, naj bo s par možmi pripravljen, da aretira Petra Blooa v tem pogledu pa ni vsaj za sedaj pričakovati nikake znatne izpremembe v sedanji priseljeniški politiki, je razvidno iz izjave, ki jo je ravnokar podal Secretary of Labor, James J. Davis. Ta izjava, ki jo objavlja Department of Labor, se glasi: "Potujoč po deželi tekom zadnjih dveh mesecev, našel sem stalno agitacijo, ki — kakor se zdi — gre za tem, da bi se odplavile vse omejitve proti priseljevanju. Jaz sem prepričan, da mnogo te agitacije sloni na popolnem ne-sporazujaljenju določb in posledic sedanjega zakona, ki omejuje število pripustljivih priseljencev kateresibodi narodnosti na tri odstotke števila prebivalcev dotične narodnosti bivajočih v Združenih državah v 1. 1910. "Povsod se prigovarja, da — ker smo dosegli neko točko industrijalne prosperitete v Združenih državah po eni izmed največjih depresij, ki smo jo kedaj doživeli — moramo odpreti vrata na stežaj evropskim priseljencem, da zalagamo z delavci naše industrije. Prepričan sem, da je jako mnogo nepodučenih ali zavedenih delodajalcev, ki tako sklepajo,. Ali to sMepanje je popolnoma napačno iz mnogih razlogov. "Ljudje stojijo pod vtisom, da je takozvani triodstotni zakon povzročil, da smo samovoljno skrčili priseljevanje iz vseh evropskih dežel. To je vse prej kot resnica. Oni, ki sedaj kričijo proti temu, pozabljajo ali popolnoma prezirajo dejstvo, da zakon bi bil dovolil prihod mnogih tisoč priseljencev, da so le prišli. Ves čas, kar je zakon stopil v veljavo, bi mi bili pripustili na tisoče delavcev za naše industrije, prihajajočih iz onih plemen, ki so Ameriko napravila veliko in so tvorila veliko maso naše imi-gracije do pred dvajsetimi leti nazaj. Ali ti niso iskali dovoljenje za prihod. Oni sploh ne prihajajo sem. V zadnjem fiskalnem letu le manj kot polovica kvot, pripustljivih pod zakonom, je prišlo iz Angleške, Irske, Škotske in Velške, iz Norveške Švedske, Danske, iz Holtndske in Nemčije. "Iz Danske je prišlo le 57.6 odst. kvote, iz Ujedinjenega Kraljestva (Angleiško, Škotsko, Irsko in Velško) 55.2 odst., iz Norveške 46.5 odst., iz Švedske 43.8 odt., iz Nemčije 28 odstotkov. "R&zsežna agitacija proti priseljeniškemu omejevalnemu zakonu ne napravlja nikakega uti-„„)» sa . Royal Mail Kretanje pamikov - Shipping News Uredite sedaj, U listi Mili sviji uridiiki i Mižim držav« ntii ROYAL MAIL Posebna postrežba za Jugoslovanske potnik*; Iz born a hrana In £iate kabin« za vsakeaa VELIKI PROSTORI. HITRI PARNIKI VEČKRATNA odplutja orduna orca orbita ohio Vpisnina za potovanje Is vseh evropskih dežela. Pišite po knjižico. Vpraiajte za nadaljne podrobnosti pri ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON & SOUS, lie., Agents 117 W. Washington St.. Chicago 26 Broadway New York -H pri kateremkoli potniškem agentu. WO decembra Seydlltz, Žrtev težaške burje. 241etni težak Ivan Tav«v?r je »el po končanem *.lelu v pro>ti Inki po tamkajšnjem obrežju,- namenjen ie !.il dom> v Nemulomn pa ga je močan sun<-: burje zmesel v mor-•f* K sreč: so t<> videli nekateri delavci ter mu prihiteli na pomoč. S pomočjo vrvi so sa srečno povlekli na suho. Nato t.-lpfonirali na rešilne postajo, zakaj Tavčer .ie liil one>veščen. Kmalu je bil zdravnik na licu m^sta, spravil delavca s pomočjo umetnega dihanja z p*t 1" seibi ter g.i dal nato prepeljati na njegov d-m v ulici dei Porta Slew 5. Prevrtana železna blagajna. N'.*znani vkimlci so vdrli ponoči v skladišče vina tvrdkc" Dari 6 Itomaiia v Trs»tn, kjer so prevrtali zno M igajuo in vzeli iz nje lir. Nadalje odnesli iz -klndiJča magnet, vreden 250 lir in de/ni pla*>č, vreden' 200 lir. II decembra: ▲ntonla. Cherbourg In Biabnif. 23 decembra: Ryndam. Boulogne. M decembra: Colombo. Genoa. 90 decembra: La Savole. Havre: Olympic. Cher bo ur« 1. januarja: Seydlltz, Bremen. 2. januarja: Berengaria. Cherbourg. 4. januarja: Manchuria. Cherbourg: In Hamburg; Mount Caroll. Hamburg. 5. januarja: President Arthur. Cherbourg In Bremen: Majestic. Cherbourg; Finland. Cher-oourg in Antverp. 7. Januarja: La Touraine, Havre. 10. januarja: President Monroe. Cherbourg; Orduna, )Cherbourg in Hamburg; Saxonia. Cherbourg in Hamburg. 11. januarja: Hanea. Hamburg. Argentina. Trst. 5. januarja: Hannover, Bremen. 16. januarja: Rochambeau. Havre. 17. januarja: President Adam.. Cherbourg; Paris. 18. Januarja: Cherb°urg in Hamburg; Ta-ormlna, Genoa; Mount Clinton. Hamburg. 20. januarja: Cherbour* »n Bremen; Olym- PIC. ClleJV/OUjg. Culae i.^a. 23. januarja: Aqultania, Cherbourg; Pittsburg. Cher-bourg in Bremen. 24. Januarja: President Van Buren. Cherbourg. 25. Januarja: Minnekahda. Cherbourg |n Hamburg. Bayern. Hamburg. , 27. januarja: President Harding. Cherbourg in Bremen; Krooiond. Cherbourg in Antwerp-President Wilson. Trst. 28. januarja: La Lorraine. Havre. 28. Januarja: Torek. Hambunr. 90. januarja: Chicago. Havre. 31. januarja: President Polk. Cherbourg ln Hambure; lbotirg In Hamburg. * Cherhutrjc: Orbita. Antonia, Cher- 13. februarja. George Washington. Cherbourg in Bremen. Jugoslavia irredenta. Pozdrav od vojakov. fšivo "Z«.ra". IV. posredovanju po Slovenski fanrje pri radio-brzo-islanca dr. Stansrei ja nam je ei\il-javu na M.icte Mario v Rimu po-,i»: komisriat na Volnskem pisrne »ilj:kih m 2 leirij-j s 1. novembrom se jc zopet o-*ka častnika, da po nalogu reške-j tvoril poštni urad v Volčah, pri na vrhovnega poveljstva izvršijo I ključen na Sv. I.ucija-Bovec- popis živil iu živine v mestu in v j Nove zvonove so dobili. T/. Dekanov poročajo: Pri nas s*e je pred kratkim A-riila vesela slovesnost. Slično so videli «a »no najstarejši 1 ju« J je v vasi. Dobili sir.o nove zvonove. Naš stolp ie bil sezidan leta 1841. in od tedaj so nas stari naši zvonovi kli-«:ali skozi 74 let k bo/.ji «lužbi vse di> Ida 1915.. ko nani jih je vzela avstiijska vojaška uprava. Vojna ludi nam ni prizanesla. Od tedaj c-kohei. Vc-dnvo fašistov v Zadru j? s proglasom pozvalo meš^n->tvo. «la v »notnem interesu prijavi komisiji vse svoje zaloge. Divjanje fašistov v Pni ju. Na poslednjem sestanku hrvatske trjrovsko-obrtnc zbornice, ki so »:a dovolMe tudi italjar;ske oblasti, je vdrla v dvorano drhal fa šistov in z orožjem v rolci zabie-vala ta!;ojšeu razhod. Zborovalci so odloC-no protestirali, to pa je nam je est al simo še majhen zven • ako razbesni1.o drl*al, da je začeia ki pa je tudi kmalu počil, tako da lomiti stole in pohištvo v dvorani jsmo ^a marali nadomestiti s šol-strcljat: 7. revolverji in zborcvalce stsiin zvonom.. Toda ua prizadeva-pretepati z batinami. Policija je nje našega župnika Antoua Slami-oila pravočasno opozorjena, pa jc ča. župana Ivana Crižona ter c-r-»lospela, ko sc fašisti že dodobra,k'venih in občinskih starešin nam •pravili svoj barbarski posel Vpc vlada dovolila kot vojno od-dvorani je vse razbito; od zboro- Škoduino dva nova zvimova v isti PREHLAD MEHURJA MOŠKI! ZaKltlU M Proti ■»lw«nji N attavite si najboljšo ndit« PREPRECBA mm moške Velika tuba 35c. Kit («'b) II Va UraarjiaK Sas-Y'Kit Dept: B 92 Beskman St.. Mew York Piiite sa okrožnico. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, k« število priseljencev je omejeno FRANK SAKSEB STATE BANK. 82 Cortkmdt St., New York, N. T n Veselje sedaj — domovina pozneje. Sedaj uredite za svoje potovanje v staro domovino. NOV čudovit način, kako boste razveselili svoje drage za božič, da jih obiščete sedaj v stari domovini. Na božični dan laliko poveste svoji družini o nameravanem i>otovanju. VpoSljite spodnji kupon. Dobili boste vse potrebne informacije, natiskane v vašem materaem jeziku in vi labko napravite načrte za potovanje. Amer.ške ladje imajo ves kon'ort za jofnike tretjega r :r ob. • .l:-Ione, kadilnice .n čitalnice s knjigami v vseh jez.kih, kot ti:di clru^-abi.e d. rane ter najboljšo hrano. Izvejte danes gieae teh velikih ladij. Odplujojo vsiJc teden dvakrat iz New Yorka. VNAPREJ PLAČANE VOŽNJE. C* poiiljata za prijatelje In sorodnike v stari domovini, plačajte tukaj njihovo voZnjo potom UNITED STATES LINES. Zagotovite jim dobro postopanj«. udobnost In z&Sčito pod Ameriško Zastavo. Pišite po knjiiieo. Pišite dajoea xa. polne Informacij«. Izvejte vse slede Isbornlh United BUte* ledij sa Evropo. NIC vas ne vete. Foil J Ite informacijski listek danes. Zs Informacije alede odplutja In prostorov naslovite United States Lines 45 Broadway New York City Moore and McCormack. Inc. Woosevslt Steamship Co.. Inc. 110 So, Dearborn St.. Chicago. 111. IS State St.. Boston. Mass. Upravitelji za JJ. S. SHIPPING INFORMACIJSKI LISTEK U. S. Shipping Board P«0r. Dept. 557 MR 45 Broartwav. New York Cltv Pro^tm poSlJIte ml brerplačno knjižico v kateri wo dejstva glpde potovanja : U. S. Lines pamikov in vnaprej plačane vožnje. nmiov ^V....!. 1......." BOARD valcev je l*ilo dcfsftt težko ranjenih in so jih morili takoj prepeljati v bolnišnico, mnogo ostalih ranjencev pa so z vozovi prepeljali na slasuvauja. teži. ki ju je avstrijska vlada vzela Ccrkvnm in občinsko starešinstvo sla se pa domenili, da se da preliti tudi počeni zvnn ter naj se zviša te/.a vseh treh zvonov, za kar naj petem obvinarji vsak po svoji Poslanec Šček in nova italjanska moči primerno prispevajo. Tako vlada. jse je tudi zgodilo. Zvonovi so bili Tržaški "Piecolo" poroea: Dne vliti v Trstu pri Sv. Ivanu. 4. nov. je sprf jtl državni podtaj-nik Acerbo goriškega poslanca Sčeka. ki je v imenu s'.ovenskegra • lela probival-tva izrazil svojo za dovcljstvo nad konstitneijo močne vlade v Italiji. Izjavil je, -da so nar-idne manjšine z veseljem sprejele vest o sestavi solini je ve vlade, ker m* si v svesti, da jim mere biti v korist le de*o energične vlad<:t ki ima ja^en in trden program, k: L»o omogočil rešitev vseh prcblem« v. ki se tieejo v?>ra->anja skupnega življenja manjšin z Italjani v kralj«