Lete IX, fti, 194 Ljubljana, nedelja 19. avgusta 1828 Cena 2 DSn S+ - Uredništvo i Kmfloro atk it. noj* ta it- »34. t LMi^ •t. 4. — Telefon št. U9* PodraUd: Merfbar, Aleksen it tj «• Cefle, Akbudnra Dnevni k*ž£f gospodarstvo,? prosveto f n politiko _prip«Hgcaitd.ia¥wWsm*K it. 11M* - Prah* Oak> 7«.»«eJ Wien,Nr. K*-*«*. / joče italijanske zahteve Poostren italijanski protest radi dogodkov v Splitu in Šibemku Fašisti zahtevajo naj se vrši preiskava pod kontrolo Italije in naj se ostro kaznujejo nali uradniki, ki niso dovolj surovo nastopili proti našemu prebivalstvu Ljubljana, 18. avgusta. Pre3tra$en odgovor je dala Italija na beograjsko ratifikacijo nettunskih konvencij. Dama« je napravil odpravnik poslov ■ laškega posianištv* v Beogradu korak, ki iselo spominja na avstrijsko izzivanje po sarajevskem atentatu. Tedaj je zahtevala Avstro-Ogrska med drugim preiskavo po mešani komisiji, kar se je po pravici označevalo kot rušenje suverenosti Srbije. Zgodovinski dokumenti, ki so bili objavljeni do danes, dokazujejo, da je stavila dunajska diplomacija to nemogočo zahtevo baš zato, da je Srbija ne bi sprejela in bi se s tem izzvala vojna. Ako se izkaže za resnično vest, da tahteva Italija sestavo mešane komisije, ki naj bi preiskala na sebi malenkostne incidente v Splitu in Šibeniku, incidente, ki so bili spričo italijanskega izzivanja in upravičenega ogorčenja, nastalega vsled ratifikacije nettunskih konvencij potom beograjskih hegemonistov navzlic enodušnemu protestu prizadetih pokrajin in zakonitih zastopnikov vseh Hrvatov in velike večine ostalih preča-nov, naravnost malenkostni in nedolžni, tedaj je povsem jasno, da zasleduje Italija prav poseben namen. Zadnje manifestacije v Dalmaciji gotovo niso bile najostrejše od vseh dosedanjih. Spominjamo se hujših. In vendar ni Italija tedaj zahtevala, da bi jih morala preiskovati komisija, v kateri bi poleg Jugoslovanov sedeli tudi zastopniki fašističnega kraljestva. Cesar ni storila pred ratifikacijo nettunskih konvencij, je sedaj napravila po njej. Italijanski korak je drzno poseganje v suverenost naše države. Cesa takega si za večje stvari ni pustila dopasti mala Srbija od močne habsburške monarhije. Kaj bo storila vlada trikrat večje Jugoslavije napram izzivanju fašistične Italije? Beograjske vlade so doslej s prekrasno doslednostjo, vredno boljše stvari, vedno in povsod ugodile vsaki italijanski zahtevi po poniževanji! naše narodne in državne časti. Nikdar pa same niso zahtevale najmanjše reparacije za neprestano žaljenje naše države v Italiji, najmanj pa jim je kdaj prišlo na misel, da bi se zavzele kakorkoli za stoti so če naših zasužnjenih, barbarsko zatiranih rojakov v italijanskem kraljestvu. Vsa naša javnost pričakuje z razumljivo pozornostjo, kakšen bo sedaj odgovor beograjske vlade na najnovejšo italijansko provokacijo, ki prekaša vse dosedanje in je naperjena ne samo proti interesom prečanov, marveč žali čast in -ruši suverenost celokupne države. Italijanska protestna nota dokazuje nazorno in za slepca vidno, kako lažni tn iz trte izviti so bili argumenti Koroščeve vlade o nujni potrebi ratifikacije nettunskih konvencij. Odgovorni či-nitelji hegemonističnega režima, njihovo časopisje in od njih informirani inozemski tisk so neprestano zatrjevali, da je ratifikacija predpogoj za zboljšanje razmer z Italijo. Ta argument je bil eden glavnih vzrokov, da se je zadnja vladna kriza zaključila s surovo razžalitvijo celega prečanskega naroda in najglobljim notranjim razdorom. Ratifikacija nettunskih konvencij se je ▼ Beogradu izvršila. Namesto obljubljenega zboljšanja odnošajev pa smo dočaka':! novo žalitev, novo provokacijo, kateri more slediti le še hujša napetost. Koroščeva vlada je privedla našo državno zajednico na rob prepada v notranjosti, pokvarila pa je, kolikor se je še dal, tudi njen mednarodni položaj in ugled. To so prvi m zelo hitri rezultati »rešitve* zadnje vladne krize. Ob tej žalostni sliki se nam nehote vsiljuje zopet grozno vprašanje, ali ni morda vendarle res, da se hočejo gotovi krogi v Beogradu desinteresirati na zapadnih pokrajinah države. Ali je res kdo, ki bi bil pripravljen prepustiti naš divni Jadran požrešni Itailiji? Kljub vsem strašnim in utemeljenim sumom 6e nam zdi to skoraj nemogoče. Ako pa je v Beogradu vendarle kaj takih zaslepljencev in veleizdajalcev, današnji italijanski izzivalni korak jim mora odpreti oči. Ako si upa Italija na tak način nastopati proti Jugoslaviji, kako bi postopala šele proti mnogo manjši Srbiji, ki bi ostala po izvršeni amputaciji! Edina rešitev 7.3 Slovence, za Hrvale in Srbe ie močna, urejena in zadovoljna Jugoslavija. Beograd, 18. avgusta, p. Danes popoldne je izročil odpravnik postov italijanskega poslaništva v Beogradu go-, spod Camatta v zunanjem ministrstvu verbalno noto italijanske vlade, v kateri zahteva zadoščenje za incidente, ki so se odigrali v Splitu in šibemku povodom demonstracij proti ratifikaciji nettunskih konvencij. Ker zastopnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič, ki je odpotoval v Zlatibor k dr. Marinkoviču, in bil navzoč, je izročil odpravnik poslov noto najvišjemu navzočemu uradniku. Vsebina note še ni objavljena, lz poučenih krogov pa se doznava, da italijanska vlada v svoji noti zelo ostro protestira zaradi incidentov v Šibeniku in Splitu ter zahteva ne le primerno zadoščenje, marveč posebno mešano itaiijansko-jugoslovensko anketo, ki naj vse te dogodke preišče in ugotovi poleg neposrednih krivcev zlasti tudi krivdo odgovornih oblasti, ki da niso dovolj energično postopale in v kali zadušile proti Italiji naperjenih demonstracij. Nota zahteva kaznovanje vseh krivcev in povračilo vse škode, ki je bila povzročena italijanskim državljanom na imetju in časti. Nota končuje s konstatacijo, da vzbujajo neprestane protiitaiijanske demonstracije vtis, da Jugoslavija sploh ne želi dobrih odnošajev z Italijo. Ta korak italijanske vlade neposredno po ratifikaciji nettunskih konvencij je napravil v beograjskih političnih, pa tudi diplomatskih krogih skrajno mučen vtis. Neglede na to, da so incidente povzročili Italijani s svojim izzivalnim nastopanjem in drznimi provokacijami, je vzbudilo mnogo komentarjev dejstvo, da izroča noto odpravnik poslov, dočim je splošno običaj, da nastopi v takih primerih poslanik osebno. Zdi se, da hoče Italija tudi na ta način izraziti svoj prezir Jugoslaviji. Iz vladnih krogov se izve, da bo vlada že tekom jutrišnjega dne dala svoj odgovor. Skoro gotovo je, da bo tudi tokrat zopet kapitulirala in se ponižala ter ugodila vsem prepotentnim zahtevam fašistične Italije. Predzgodovma demarše Beograd, 18. avgusta p. O izročitvi verbalne note italijanske vlade se do-znavajo še sledeče podrobnosti: Italijanski poslanik na našem dvoru Galli ie pred svojim odhodom na Bled posetil zastopnika zunanjega ministra dr. Šumenkoviča ter protestiral v imenu italijanske vlade radi protiitalijanskih demonstracij v Splitu tn Šibeniku. Zahteval j«, naj se uvede preiskava in kaznujejo tudi predstavniki oblasti, ki niso znali pravočasno preprečiti izgredov. Takoj po odhodu italijanskega poslanika na Bled se je izvedelo iz krogov italijanskega poslaništva, da italijanski poslartik ni zadovoljen z odgovorom, ki mu ga je dal zastopnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič, ter da si je pridržal pravico ponovne intervencije. Vsebina protestne note Danes "popoldne ob 5. je res prišel v zunanje ministrstvo odpravnik italijan skega poslaništva ter se najprej informiral pri načelniku Branku Acimoviču, kdo je kompetenten za sprejem verbal ne note. Napotili so ga k zastopniku pomočnika zunanjega ministra Vintro-viču, kateremu je nato odpravnik izročil protestno noto. Nota je zelo obširna tn nekaka dopolnitev ustnega protesta poslanika Gallija, vendar je mnogo ostrejša in odločnejša ter vsebuje konkretne zahteve glede zadoščenja. Podrobno opisuje demonstracije v Splitu in Šibeniku in trdi, da so ti dogodki v očitnem nasprotstvu z garancijami (?), ki jih je dala jugo-slovenska vlada glede preprečavanja protiitalijanskih demonstracij. Na prav čuden in v diplomatskem občevanju skrajno neobičajen način se bavi nota s postopanjem naših oblasti ter kategorično zahteva pr^skavo potom mešane ankete, ki naj ugotovi krivdo predstavnikov naših oblasti, ki niso hoteli preprečiti napadov na italijanske državljane. Nota direktno obtožuje civilne oblasti, zlasti policijo in žandar-meriio, da so dajale demonstrantom potuho ter zahteva najstrožje kaznovanje vseh krivcev, ki niso preprečili organiziranih demonstracij, četudi bi bili to lahko storili. Nota končuje z zahtevo, da mora dati Jugoslavija stvarne garancije za to, da bo v bodoče preprečila ponovitev sličnih dogodkov, ker bi bila sicer Italija prisiljena, da kljub svoji dobrohotnosti (!) spremeni svoje stališče in izvaja iz tega primerne konsekvence. Na Hrvatskem bi radi izzvali nemire Dr, Maček o hišnih preiskavah seh. — Priprave vodstva Zagreb, 18. avgusta n. Kakor dTuge dneve tako so se tudi danes dopoldne sestali v Zagrebu bivajoči člani vodstva KDK na krajšo konferenco, ki je trajala od 11. do 12. Na konferenci so razpravljali predvsem o vpra šanjih, ki bodo na dnevnem redu ljubljanske seje vodstva KDK. Dr. Maček je po tej konferenci izjavil vašemu poročevalcu z ozirom na demonstracije in aretacije v Dalmaciji in z ozirom na žandarmerijske preiskave v zagrebški okolici naslednje: »Za okrvavljeni režim v Beogradu Je iaj-bolj nevaren dostojanstveni mir, ki ga je hrvatski narod obranil ne le po odvratnem organiziranem zločinu 20. junija v Narodni skupščini, temveč tudi po največjem udarcu, ki ga ie mogel doleteti, po smrti našega voditelja in predsednika Stjepana Radiča.. Zato poskušajo z vsemi sredstvi izzvati nemire. To so poskušali že pri pogrebu Pavla Radiča in Gjura Basarička, s pomočjo policijskih agentov, katere pa Je prebivalstvo Zdravje dr. Žerjava Berlin, 18. avgusta b. Zdravstveno stanje dr. Žerjava je povsem zadovoljivo. Rana je že zaceljena in včeraj so bili odstranjeni šivi. Z zdravnikovim dovoljenjem bo v torek lahko zapustil posteljo. Dr. Žerjav je prav dobro razpoložen in izraža zadovoljstvo nad olajšanjem, ki je nastopilo po operaciji na srcu. Nadškof dr. Bauer proti „Slovencu" Zagreb, 18. avgusta, n. Ljubljanski «Sio venec* je objavil posebno vest, da je za« grebški nadškof dr. Bauer baje izjavil kle* rikalcu dr. Šimraku, da razgovor nadškofa z g. Pribičevičem ni potekel tako, kakor je ta razgovor predočil g. Pribičevič. Vaš po« ročevalec se je zato obrnil direktno na za* Srebškega nadškofa, ki stoji visoko nad vsemi političnimi intrigami. Nadškof dr. Bauer je izjavil vašemu poročevalcu, da je ono, kar je izjavil g. Pribičevič o tej iadevL novsem točno. Nadškof je še dal in aretacijah po hrvatskih va-KDK za ljubljansko sejo takoj razkrinkalo. Ker jim to nI uspelo, grabijo sedaj po drugih sredstvih v nadi, da bodo na ta način vzeli narodu miT in dobili vsaj začasno situacijo še bolj v svoje -oke. S tem namenom so sedaj brez vsakega povoda razposlali po hrvatskih vaseh v zagrebški okolici žandarmerijske patrole, ki iščejo orožje na že znan način. Zato so takoj po pogrebu našega predsednika Stjepana Radiča ratificirali nettunske konvencije, zato so sedaj po celi Dalmaciji dali areti-ati hrvatske seljake, ki prirejajo mirne in disciplinirane komemoracije po svojem predsedniku. Uverjen sem, da vse to ne bo pomagalo ne sedanji vladi ne režimu in ne državni ureditvi. Hrvatski narod in ž njim v borbi združeni Srbi in Slovenci bodo ohranili ne samo svojo politiko, temveč tudi svojo razumno taktiko«. Popoldne Je dr. Maček odpotoval r Vrbovsko, kjer se nahaja njegova rodbina na počitnicah. duSka svoji radosti, ker se starokatoliki vračajo nazaj v rimskokatoliško cerkev. Iz te avtentične izjave nadškofa Bauerja iz* haja, da so uvodoma omenjene vesti ljub« ljanskega »Slovenca* tendencijozne. Spopad med našimi in italijanskimi ribiči Split 18. avgusta, n. Med našimi ribiči je vsled ratifikacije nettunskih konvencij, ki pomenjajo zanje hud udarec, zavladalo veliko ogorčenje. Italijanski ribiči, ki so že prej prihajali ▼ naše vode, se te dni vedno češče pojavljajo. Zaradi tega je došlo včeraj pri Visu do prepirov in spopada med našimi ribiči in tremi italijanskimi ribiškimi čolni. Na italijanskih čolnih je bilo 40 ljudi. Italijani so ribarili v vodah med Korčulo in Visom. Ribarska sreča jim je bila izredno mila. Ko so naši ribiči opazili italijanske ribiče, so se jim približali in je kmalu došlo do ostrega besednega prepira. Naše luške oblasti so intervenirale, nakar so italijanski ribiči odjadrali proti Italiji. Po podatkih naših ribičev so Italijani vlovili 27 kvintalov plemenite ribe in približno 7 kvin-talov drobnih rib. Docela druga muzika iz Beograda Vsi listi povdar jajo potrebo pomirjen ja. - Poskusi obnove stikov s KDK. - V Beogradu napovedujejo važno avdijenco Svetozarja Pribičeviča Beograd, 18. avgusta p. Preokret, ki je nastal v beograjski politični javnosti zadnje dni, je prišel v današnjih večernih beograjskih listih še bolj do izraza. Radikalsko »Vreme«, ki že več dni sem propagira idejo sporazuma kot edini izhod iz situacije, tudi danes nadaljuje v tem pravcu ter naglaša v uvodniku potrebo tesnejših stikov med Zagrebom in Beogradom. Tudi »Politika« se zavzema za pomirjenje duhov in priporoča zmernost na vse strani. Naravnost senzacijo pa je vzbudil uvodnik nocojšnje »Pravde«, ki je stala doslej vedno na čelu borbe proti KDK in prečanom sploh. Nocojšnja »Pravda« objavlja skrajno pomirljiv uvodnik pod naslovom: »Dragemu bratu, belemu Zagrebu!« V uvodniku naglaša, da je treba končno prenehati z medsebojnim obtoževanjem. Krivi da smo vsi. Notranja politika mora kreniti na pot, ki vodi v boljšo bodočnost. »Pravda« nadalje priznava, da se poslužuje KDK v svoji borbi samo zakonitih sredstev in niti Pribičevičeva niti Radičeva skupina se ni zavzemala za nezakonite metode borbe. KDK bo pri bodočih volitvah brez dvoma nastopila z enotno listo in bo dobila gotovo neomajno zaupanje vsega prečanskega naroda. »Pravda« zaključuje svoj uvodnik z nado, da bo Pribičevičeva avdijenca, ki se pričakuje za prihodnje dni, tvorila izhodišče iz sedanje situacije. Treba je pri tem naglasiti, da so tudi beograjski politični krogi zadnje dni popolnoma spremenili svojo taktiko in ne odklanjajo zahtev KDK, marveč izražajo le željo."da bi jih KDK čim prej točno formulirala. V vseh vladnih skupinah je opažati tendenco približevanja KDK. Zlasti radikali in demokrati iščejo mrzlično načina, kako bi mogli priti v stike vsaj s poedinimi vodilnimi člani, če že zaenkrat ni misliti na oficijelne stike z vodstvom KDK. Nocojšnje »Novosti« celo poročajo, da£ so že vse stranke odposlale v Zagreb, odnosno na Bled svoje emisarje. »Novosti« naglašajo, da je nastalo pri radikalih v tem pravcato tekmovanje. Poleg pašičevcev in centrumašev si vukičevičevci prizadevajo, da prehite pašičevce in centrumaše. Nocoj je odpotoval ko* njihov emisar na Bled dr. Voja Janjič, ki ima baje nalogo, da na vsak način skuša priti v kontak s Pribičevičem. »Novosti« naglašajo, da j« sedaj situacija popolnoma v rokah Zagreba, odnosno KDK in da je od njene popustljivosti in inicijativnosti odvisen ves nadaljnji razvoj notranje-politične situacije. Ožji vladni krogi so seveda skrajno rezervirani, ker čutijo, da se dogodki razvijajo v direktnem nasprotju z njihovimi načrti. Skrajno kritično zasledujejo vsako izjavo predstavnikov KDK in vsako njihovo dejanje ter čakajo na primeren trenutek, da bi se ali ponižali do kompromisa, ali pa nastopili s »čvrsto roko«. Beograd, 18. avgusta p. Večera* »Pravda« poroča iz Ljubljane pod naslovom: Pričetek akcije za sporazum: Iz krogo,v KDK izvemo, da je vodstvo KDK voljno in pripravljeno skleniti iskren sporazum z Beogradom, da pa se noče pogajati s četvorno koalicijo. KDK zlasti izključuje od vseh razgovorov dir. Korošca in njegovo stranko. Zdi se, da bi vodstvo KDK pristalo na razgovore s pašičevci in demokrati. V teh krogih se tudi naglaša, da sta Marko Trifkovič in dr. Voja Marinkovič (?) edina srbijanska politika, s katerima bi se mogla KDK pogajati, ker ve, da lojalno izvršujeta vsak sklenjeni sporazum in dogovor. V glavnem pa je vsa odvisno od rezultata avdiience Svetozarja Pribičeviča. Zato se splošno sodi, da bo na Bledu pričela akcija za stk> razum. Pred podpisom Keiiogovega protivojnega pakta Demonstracije proti Kellogu v Newyorku, — Ameriška spomenica o mornariškem dogovoru med Anglijo in Francijo. — Potovanje Stresemanna v Pariz Newyork, 18. avgusta (lo.) Snočl Je odpotoval ameriški državni tajnik v spremstvu soproge na parniku »lis de France« v Pariz, da podpiše protivojni pakt. Pred odhodom je izjavil Kellog, da odpotuje z velikim veseljem v Evropo, kjer bo lahko napravil važno uslugo ameriškega naroda v korist svetovnega miru. Z istim parni-kom potuje na pariško konferenco tudi kanadski ministrski predsednik Mackenzie King. NewyOrk, 18. avgusta s. Ko se Je državni tajnik Kellog vkrcal na krov par-nika »I'ls de France«, je približno 200 članov ameriške lige proti imperijalizmu priredilo demonstracijo. Demonstranti so nosili napis kakor »Doli s komedijo Keiiogovega pakta! Proč z ameriško intervencijo v Nikaragui!« London, 18. avgusta s. Kakor poroča »Daily News«, bo državni tajnik Kellog prinesel s seboj spomenico, ki jo je izdelal šef ameriškega mornariškega departe- Vzroki angleške demarše v Sofiji Sofija, 18. avgusta, s. O vzrokih, zaradi katerih je angleška vlada storila znani sen« zacijonalni korak proti bolgarski vladi, je v tukajšnjih diplomatskih krogih razsirje* na nastopna verzija: Računati je s tem, da bo londonska city v jeseni s pomočjo pariške borze dovolila razna posojila Ju« goslaviji, Romuniji in Bolgariji. Pogoj za taka posojila pa je brezpogojni politični mir na Balkanu. Zunanjepolitična služba Velike Britanije je baje doznala, da bodo makedonski revolucijonarji pričeli radikal« neje nastopati in da obstoja možnost, da se bo gibanje komitašev vzpričo težkih razmer v Jugoslaviji povečalo. London je že zadnjo jesen storil sličen korak pri bol* garski vladi. Proslava fašističnega pohoda na Rim Rim, 18. avgusta, o. Ministrski predsed« nik Mussolini je »klical veliki fašistični svet na sejo, ki bo 17. septembra. Veliki svet bo razpravljal o proslavi šeste oblet* niče fašističnega pohoda na Rim. Italijanski letalec Baracchini Rim. 18. avgusta, o. Znani italijanski le* talec Flavij Baracchini je danes umrl. Pod« legel je opeklinam, ki jih je dobil pred ne« kaj dnevi v svojem kemičnem laboratoriju. menta lo ki se tiče novega mornariškega dogovora med Anglijo in Francijo. List meni, da je bil franooski ministrski svet v prvi vrsti sklican tako hitro zaradi te zadeve in ne zaradi vprašanja izpraznitve Porenja. London, 18. avgusta s. Kakor javljajo is Newyorka, je ameriški poslanik v Dubli-nu sporočil predsedniku Cosgravc o, da je Kellog sprejel povabilo, naj pasati svobodno irsko država Newyork, 18. avgusta (be.) Ameriški predsednik Coolidtge bo v kratkem v posebni poslanici obrazložil ameriškemu narodu pomen Keiiogovega pakta in poznal ameriško javnost, »naj se ideji pakta tudi moralidno pridruži«. Berlin, 18. avgusta (be.) Francoskemu poslaniku je nemška vlada sporočila ofi-cijelno, da odpotuje nemški zunanji minister Stresemann 25 avgusta v Pariz, kjer bo prisostvoval podpisu protivojnega pakta. Italijani o vrednosti nettunskih konvencij Mtlan, 18. avgusta, o. I« peresa svojega diplomatskega »otrudnika objavlja danes vodilno fašistično glasilo »Popolo d' Ita« Iia» daljši u-vodnik o ratifikaciji nettvn« skih konvencij, v katerem pravi, da je beo» grajska vlada pokazala dobro voljo, ven* dar pa $e ni mogoče reči, kakšni bodo praktični uspehi ratifikacije. Incidenti ka« kor n. pr. v Splitu kažejo, da razpoloženje javnega mnenja v Jugoslaviji morda nI preveč ▼ skladu z duhom italijansko*jugo« slovenskih diplomatskih protokolov. Zato ni mogoče še izreči sodbe o vrednosti ra« tifikacije, temveč je treba počakati, pravi «Popolo d* Italia», da bodočnost pokaže, kakšno bo izvajanje nettunskih konvencij, Mussolini o italijanski mornarici Rim, 18. avgusta, s. Ministrski predsednik Mussolini se je vrnil s strelnih vaj italijanske mornarice v Ti renskem morju. Z vojne jahte je poslal kralju brzojavko. ki pravi med drugim: :zrazlfo ^trank^skih tendenc niore biti za mlado zavaro-vanie. ktf nreVeva toliko začetkih bolezni. nsodonolno. Pa kaj je SLS za iavni M a gor! zbornice, pa ie plačala Slovenija 1. 1927, torej v klerikalnem letu 228,648.218.59 Din davkov, torei skoraj 7 m'1'jonov več kakor 1. 1926, ko so bili na vladi radikali in radičevci. Sedaj naj si javnost predoči vse one lažne tirade »Slovenčevih« člankov v lanski predvolilni kampanji in pa še njegovo včerajšnjo notico s hvalisa-njem »razbremenilnega dela« SLS na davčnem polju! Kakor vedno, se tudi tu »Slovenec« očitno norčuje iz javnosti, ker klerikalci leta 1927 ne samo da niso zimanišal? davkov, nego so iih še povišali. Kajti 7 milijonov povišanih davkov 1. 1927. v polnem razmahu gospodarske krize, pomeni mnogo, mnogo več. »Slovenec« piše kar na slepo srečo: »Vendar ie danes davčna praksa v Sloveniji bistveno druga, milejša in obzir-neiša. Pole? tega ie cela vrsta daiatev zmanjšanih, nekatere so odpravljene, glede drugih znnet so določene zakonite ugodnosti. Delo na zmanjšanju ljudskih bremen se nadaljuje. To ie davčna politika vlade, v kateri sodeluje SLS.« Go.-n'e števce Iz uradnih Vnitg ka^ojo najbolje, Vakšna ie v resnici davčna politika SLS m kako »veliko« je njeno »razbremenievalno delo«. I šeino. ki jo je kulturni svet obeleži! s Kaj-novins znakom.* Kanonik Korenih zaključuje svoj članek z ( besedami: «Kot katoliški duhovnik smatrvm t,a svoio dolžnost, da javrjo odklonim ta ma- •lei s katoliške duhovščine.* Zarre? ostro obsojajo dr. Korošca V cJutanrem listu* od 18. t. m. objavlja kanonik n-sgr. Stjepan Korenič dališi članek pod naslovom «Jedino pravednost i pravda spnsavaio državu*. Članek pomenja ostro obs^bo politike dr. Korošca in njegove stranle. Kanonik msgr. Stepan Korenič naglaša uvodoma, da izraža svoje mnenje privatno, in sicer kot duhovnik katoliške cerkve in svojega svobodnega naroda. Dalje povdarja, da je bila naga država ustvarjena v nameri, da bi bih na podlagi moralnih principov enako?+i in ravnonravnosti •;kurv na sreča narodov, ki iih je Previdnost božja zvezala z Mi;:: jezikom. Nato pa kratko oriše razve i našf notranje politike v zadnjih letih in radfljuie: r, ki ie vaidrana v luki Grda nehvaležnost Pokojnemu g. Antonu Koblarju je posvetu zadnji »Domoljub« samo dva stavka v treh vrsticah: »V Kranju je umrl tamoš-nji župnik in duhovni svetnik g. Anton Koblar. Naj v miru počiva!« hi vendar je bij pokojni dekan Koblar poslanec nekdanje katoliško-naorodne jtrairke ter dolgo let tudi član odbora Katoliškega tiskovnega društva« ki todaja »Domoljuba« to »Sloveoca« ter druge klerikalne liste. Spisal je tudi »godovino kranjske dekani je ta bil spioh zaslužen pisartelg-zgodovinar. »■Domoljub« ne ve o vsem tem prav ničesar. Seveda, če bi hotel prinesti točen življenjepis pokojnega dekana, bi moral tudi povedati, da Je obsojal sedanjo nesrečno politiko SLS ta da so ga klerikalci v zadnjih letih njegovega življenja grdo preganjali samo zato, ker je hotel kandidirati na lisiti SKS. Pa če bi tudi vse to zamolčal, mislimo, da bi se vsekakor spodobilo nekoliko več povedati v »Domoljubu« o pokojnem kranjskem dekanu ln ne na tak očiten način kazati svojo strankarsko zagrizenost, dočim objavlja običajno o vsakem svojem strankarskem agitatorju dolge kolone. Vsaj kot bivšemu sotmid-niku bi lahko posvetil nekoliko več vrstic, ali pa vsaj kot vzornemu duhovniku! Saj sta pod »Domoljubom« podpisana kar dva duhovnika, ki Jima je to gotovo znano. Toda. kdo naj pričakuje od naših klerikalcev, hvaležnosti ln priznanja?! Zanimivosti z Bleda Bled, 18. avgusta. Kakor vsako leto je tudi leto« po kraljevem prihodu tukaj zbran domala ves diplomatski zbor. Tu se nahaja kamooski, nadalje italijanski, ameriški in madžarski poslanik, za te dni pa se pričakuje tudi prihod češkoslovaškega poslanika Sebe. Z izgovorom, da se nahajajo na odmoru, ne marajo poslaniki dajati nobenih izjav. Čuje se samo, da je italijanski poslanik Galll napram nekemu beograjskemu novinarju izrazil zadovoljstvo, da Je naša vlada sprejela nettunske konvencije. Nadalje je poslanik napram temu novinarju Izjavil, da je namestniku našega zunanjega ministra dr. šumenkoviču že podal protest zaradi dogodkov v Dalmaciji, da pa še ni prejel odgovora. Veliko pozornost Je danes zibudilo del-stvo, da je ameriški poslanik Prince pose-til g. Svetozarja Pribičeviča v vili »WiIso-nia« In se pri njem zadržal dalje časa. Pri kralju je bil danes v avdijenci minister n. r. dr. Nikola Nikič. Kralj je danes popoldne prestal malo operacijo zaradi zoba. V to svrho potrebnega etra niso mogli dobiti nikler na Bledu In so morali telefonirati v Ljubljano, odkoder ]e avto dravske divizljske komande tekom ene ure pripeljal primerno dozo. Smrtna kosa Sinoči je umrla ▼ Leonišču v Ljubljani gdč. Minka Govekarjeva, poštna upravi« teljica v pokoju, sestra magistratnega nad* svetnika g. Frana Govekarja. Ze pred leti jo je zadela kap, ki se je včeraj ponovila. Pogreb bo v ponedeljek popoldne ob 5. iz Leonišča. Simpatični in blagi pokojnici blag spo» min! Volitve na Grškem London, 13. avgusta, s. Iz Aten javljajo, da je bilo z ozirom na jutrišnje volitve odrejeno vse potrebno, da se ohrani red in mir. Vojaštvo je v vojašnicah v priprav« ljenosti. Trgovine morajo biti zaprte. Av» tomobilski promet in točenje alkoholnih pijač je popolnoma prepovedano. Računa s s tem, da bo venizelistifina stranka v Makedoniji in na otokih dobila velikansko večino, dočim bo ljudska stranka v stari Grčiji dobila največ glasov. Boj za neodvisnost Mongolske Harbin, 18. avgusta, (be.) Mongolske so« vražnosti proti mestu Barga se nadaljuje« jo. Mongolske rdeče čete so pozvale mest» no prebivalstvo, naj se pridruži gibanju za neodvisnost Mongolije. Kitajski oklopni vlaki in čete so pričele obrambno akcijo. Moskva, 18. avgusta, (be.) Sovjetska vla« da uradno zanika vsako sodelovanje piri mongolskem pohodu proti mestu Barga. Velik potres v Alžiru London, 18. avgusta, (lo) V luki Jijili Alžirju je bil močan potres. Tri osebe so bile ubite in več ranjenih, med njimi 70 vojakov. Pomorsko oboroževanje Kitajske šangha), 18. avgusta, (be.) Vrhovni po» veljnik kitajske armade Čangkajšek je iz» javil, da potrebuje kitajska država vojno mornarico 600.000 ton, ki bo zgrajena te« kom prihodnjih 10 let. Kitajski komunisti na Madžarskem? Budimpešta, 18. avgusta, g. Policija ja v Debrecinu aretirala celo vrsto Kitajcev, ki so osumljeni komunistične agitacije. Dokler preiskava ne bo končana, bodo ti Kitaj.ci ostali v zaporih. Trgovinska pogodba med Nemčijo in Kitajsko Berttn, 18. avgusta, (be.) Uradno se po« trjuje vest, da je bila sklenjena med Kitaj« sko in Nemčijo provizorična trgovinska pogodba na podlagi največjih ugodnosti. Nor svetovni rekord Arne Borga BndimpeSta, 18. avgusta, g. Arne Borg je danes na mednarodnih plavalnih tekmovanjih postavil v prostem plavanju na 1000 m s 13:0: nov svetovni rekord. Dosedanji njegov svetovni rekord na to progo je znašal 13:04.2 Klerikalno norčevanje iz davkoplačevalcev I/ VV 1*1 V V • • VV 1« ••« Aoroscevo glasilo se se norčuje iz nesrecnezev, ki jih bo Koroščeva vlada pognala na boben Iz gospodarskih krogov »mo prejeli naslednji dopis: «Slovenet» je odgovoril na poziv ministrstva financ, naj se pospeši in poostri iztirjevanje zaostalih davkov z notico, ki je morala vse gospodarske kroge globoko užaliti. Naj mi bo zafcavdo-voljeno, da povem svoje mnenje, te tej stvari ne glede na politično ok . s katerim skuša «Slovenec» naše \:reče slovensko davčno vprašanje spraviti na slep tir. Dejstvo je, da se v Sloveniji davld najbolj redno iztirjujejo in da je naše davčno poslovanje na višku. Zato se od nekdaj priznava, da se v Sloveniji plačuje največ davkov ln da iztisne fiskus pri nas iz davkoplačevalcev mnogo, mnogo več, kakor v drugih pokrajinah, kjer uradništvo ni navajeno na moderno poslovanje in točnost in kjer se zaradi primitivnejše davčne prakse vrše ogromne Zlorabe in neregularnosti. Vprašam «Slovenca», kako si upa vpričo tega notoričnega dejstva še zagovarjati poostreno iztirjevanje zaostalih davkov? Če bi g. KoTošec kot predsednik vlade bil na mestu, bi preje odredil ministru financ in dotičnemu uradniku, na katerega vali glasilo SLS vso odgovornost za najnovejšo atako na slovensko gospodarstvo, naj se modernizira davčna praksa v srbijanskih krajih države in naj se tam iztirja vsaj toliko, kolikor je predpisano. Kako more «S!ovenec» braniti, na'j se v Sloveniji iztirjajo zaostali davki, ko je znano, da je Slovenija vsa leta redno plačevala davke. In sicer plačevala mnogo, mnogo več. kakor jI je davčna oblast na podiagj budžeta predpisala, a srbijanskj kraji so pa plačali mnogo, mnogo manj, kakor ji-m je bilo po bud-žetu in od davčne oblasti predpisano. Pravično bi torej bilo, da ministrstvo financ zgrabi one kraje, kjer se ni plačalo niti toliko, kolikor je predpisano, ne pa Slovenijo, kf je plačala mnogo več. Baš nam gospodarskim krogom je še dobro v spominu, kako je svojčas dr. Korošec napadal finančno delegacijo, češ da pobira davke preko predpisa, misleč, da je davčna oblast vezana na proračunsko vsoto. Sedaj je dr. Korošec na vladi in celo to čast smo Slovenci doživeli, da je taisti dr. Korošec predsednik vlade. Ali ne bi bilo na mestu. da se spomni svoje nekdanje bud-žetske teorije in nažene ministra financ, Predsedniške volitve v Zedinjenih državah Strankarska agitacija za volitve predsednika Zedinjenih držav je v polnem teku. Borba se vodi seveda v glavnem samo med obema velikima zgodovinskima strankama, republikansko in demokratsko, katerih kanchdata Hoover in Smith edino prihajata v poštev Splošno se sodi, da bi bilo veliko presenečenje, če ne bi zmagal republikanski kandidat Herbert C Hoover, trgovinski minister v sedanji vladi. Zakaj so šanse slednjega znatno večje nego njegovega tekmeca newyorškega guvernerja Smitha, prav nazorno izhaja iz zgodovinskega razvoja obeh velikih ameriških strank in njihovega sedanjega zadržanja napram bitnim ameriškim problemom, kakor je predočen v nedavno izišlih publikacijah »The Century Campany«. Predvsem stoji dejstvo, da imajo republikanci tako rekoč patent na zmago pri predsedniških volitvah. Tekom zadnjih 67. let so prodrli demokratski kandidati samo štirikrat, in sicer le tako, da sta bila Gro-ver Cleveland in Woodrow Wilson izvoljena po dvakrat. Demokrati so tiorej imeli v rokah predsedstvo Zedinjenih držav samo 16 let, dočim so ga imeli republikanci nad 50 let in se jim spet obeta nova štiriletna doba. To razmerje moči pa velja samo za predsedniške volitve. Sicer je vpliv in moč demokratov v Zedinjenih državah znamo večja nego bi se moglo soditi po gornjih podatkih. Tako ima izmed 48 držav skoro polovica, namreč 22, demokratskega guvernerja. Cesto je bila večina občin v demokratskih rokah, pa tudi obe zakonodajni zbornici. Zlasti obvlada stranka ves jug, »The sol i d South«, t. j. države Alabamo, Arkansas, Florido, Georgijo, Louisiano, Mississipi, severno in južno Carolino, Ten-nessee, Texas in Virgjnšjo. V sedanjem 70. kongresu je izmed % senatorjev 47 demokratov in v. reprezentančni (poslanski) zbornici 194 demokratov izmed celote 435 članov. Demokratska stranka torej je in ostane velika ameriška stranka. Odkod tedaj njeni tako pogosti porazi baš pri predsedniških volitvah? Očividno ravno zategadelj, ker je ameriška demo^ kratska stranka premalo enotna in preveč pokrajinska, partikularističmega. V svojem programu nima ničesar, kar bi veljaio za celo unijo in apeliralo na vse njene dele v isti meri. Dočim so veliki zgodovinski problemi, ki so opravičevali obstoj obeh velikih strank, v glavnem že davno rešeni ali zastareli, so danes za Zedinjene države najvarnejša siedeča vprašanja: pro-hibicija, davki, znižanje javnih dolgov, carinski tarifi, podpore farmarjem, dolgovi inozemstva, politika napram Mehiki in Ni-karagui, odnošaji napram ostalim ameriškim državam, ukrepi proti povodnjim, vprašanje emigracije in morda tudi Mednarodnega sodnega dvora. Za vsa ta vprašanja Je demokratom mnogo težje določiti enotno, vsedržavno linijo kot pa republikancem, kajti demokrati se skoro v vsakem izmed teh problemov temeljito razlikujejo po posameznih državah. Te razlike se sicer opažajo tudi pri republikancih, vendar Ima ta stranka navzlic vsemu neko splošno težnjo, splošen duh. ki io združuje. Republikanska stranka se namreč po pravici smatra kot konservativna stranka. To se ie zlasti vidno opažalo, ko je še Bryan dominiral pri demo- naj tirja zaostale davke tam, kjer so d& fakto zaostali, ne pa v Sloveniji, ki je plačala preko predpisa in proračuna? Vsakomur je znano, da so z davki v zaostankih samo oni, katerim so bili predpisani v preveliki meri, tako da jih pri najboljši volji niso mogii odšteti, ker. bi sicer njihova gospodarstva propadla. Davčna oblastva so to upoštevala in iz-tirjanje takih zaostankov odlagala. Sedaj pa pride klerikalna vlada, vlada stranke, ki je najbolj vpila proti Preobremenitvi Slovenije, in uvaja ter opravičuje iztirjevanje davčnih zaostankov iz prejšnjih let do kraja, do izčrpanja, do onemoglosti. Z drugimi besedami, kar davčna oblast in davčni vijak ni mogel doseči prejšnja leta, naj se sedaj dokonča. Prav odločno moramo protestirati proti «S!ovenčevl» trditvi, da se »morejo razburjati samo tisti, ki davkov nočejo plačati*. S temi besedami kliče nad vse one, ki ne zmorejo v sedan.3 težki gospodarski krizi predpisanih davkov, zlasti ne zaostankov, biriče ia eksekutorje. Ko prejšnja leta davkoplačevalci niso zmogli velikih davščin, «Slovenec» ni govoril o ^razburjanju onih, ki davkov nočejo plačati«, nego o izžemanju Slovenije in preobremenitvi To dvojno mero na vladi in v opoziciji si ie treba dobro zapomniti. Ge pa «SIovenec» v svojem norčevanju iz gospodarskih krogov še proslavlja uspehe (!) svoje stranke na davčnem polju, potem mu je treba kratko in jedko odgovoriti: Ne norčujte se Iz slovenske javnosti, ziasti ne iz gospodarskih krogov, ker ti dobro vedo. da so ravno pod vladam! SI-S v zadnjih dveh letih narastli davki za nad 50 odst. in da je dobila SlovenHa vsled nespametne samoupravne finančne politike te stranke skoro 100 milijonov novih davčnih. bremen. Slovenija ni bila v gospodarske® oziru še nikdar tako blizu gospodarskega propada, kakor danes. Klerikalci so v dobi najhujše gospodarske krize leta 1927. in lahko rečemo tudi 1. 1928. prl-ved?i kmeta, obrtnika, delavca, uradnika in trgovca na rob jvopada. To dejstvo je splošno znano in m? ga stanovskim tovarišem ni treba posebej dokazovati. Saj ga čuti na lastni koži ves naš svet. od podeželskega bajtarja pa do mestnega hišnega lastnika. i. Obrtnik. kratih. Konserva/tivrri duh republikancev odgovarja značaju dežele, njenim splošnim težnjam in potrebam. Mladost in hitri porast Zedinjenih držav sta ustvarila blagostanje, ki rodi optimizem in z njim slaba razmere, nezadovoljstvo in željo po Izpre-membi. Narod gleda v republikancu na čelu države neko iatnsirvo za ohranitev in povečanje sedanjega blagostanja. Demokrati niso znali zbuditi tega enotnega objutka v ameriških dobro situiranih množicah, na drugi strani pa si tudi niso znali pridobiti splošnega zaupanja delovnih slojev. Oni niso niti konservativci niti liberalci, marveč tavajo sem ter tja. Star pregovor pravi, da postane demokrat, ko obogati, takoj republikanec. Na vsak način pa je bolj konservativen kot prej. Če bi hoteli demokrati z uspehom voje-vati za vodstvo države, bi morali temeljito revidirati ali, bolje rečeno, nanovo izdelati svoj program. Ta bi moral biti liberalen, demokratski ne le v besedah, marveč tudi po duhu in delih Seveda je veliko vprašanje, ali do tega splch kdaj pride. Prej je pričakovati, da se bodo razlike med republikanci in demokrati zmanjšale do te mere. da se bosta obe meščanski stranki strnili v enotno falango proti vstajajočemu delavskemu gibanSu, ki mu tudi Amerika ne uide. Seveda je to še glasba daljne bodočnosti. Turnir v Kissmgenu Ktssingzn, 18. avgusta. Senzacija dana* šnjega dne je bila zmaga Bogoljubova nad Rubinsteinom v sedmem kolu. Bogoljubov ki se zdi, da je na tem turnirju v odlični formi, je igral zelo dobro in je protivnika uprav pregazil. Partija Capaib!anca*Eu-we se je končala remis, čeprav je imel Capa« blanca v prvi polovici nekaj izgledov na zmago. Bivši svetovni prvak, ki je splošno veljal za favorita na tem turnirju, dozdaj ni pokazal nič posebnega ln nima mnogo upanja, da bo Bogoljubova prehitel. Rčti je zmagal nad Tartakoverjem (njegova pT= va zmaga), partija SpielmannjMieses se je končala remis, Marshall pa je v 25 pote« zah potolkel Niemeoviča. Partija Yates» Tarrasch je bila po 8 urah prekinjena. Stanje po sedmi rundi: Bogoljubov 5 in pol, Euwe 4 in pol, Capablanca 4, Niemco* vič, Spiclmann 3 in pol, Tarrasch, Mar* shall 3 (1), Reti, Tartakover 3, Rubinstein 2 in pol (1), Mieses 2, Yates 1 in pol (3). Podmornica L 55 BerItn, 18. avgusta, (be.) Angleška vla* da namerava prepeljati trupla ponesreče* nih mornarjev podmornika L 53 iz Kron« stadta v Anglijo, kjer bodo pokopani z vsemi vojaškimi častmi. Trupla bo prepeljala ▼ Anglijo angleška križarka. Ker so diplomatski odnošaji med Rusijo in An« glijo prekinjeni, je prosilo v imenu Angli* je norveško poslaništvo rusko vlado, naj dovoli prihod angleške križarke v kron* stadtsko luko. Podmornica L 55 se je po« topila v zalivu Kaporski 12. junija 1919. Bitka s tihotapci SnSak, 18. avgusta, n. Proti večeru 17. t. m. so trije italijanski finančni stražniki opazili na Matulju 9 tihotapcev, ki so skušali vtihotapiti v Italijo kavo. Ker se tihotapci na poziv stražnikov niso ustavili in so še odvrnili s streljanjem, je italijanska straža rabila orožje ter ubila Daaila Zue^riča, stanujočega na Reki. Ostali so pobegnilL NeScIJt 19. ym. 1928 Naši Kraji in ljudje Kraljica Marija med Kamnogorlčanl Dva zanimiva prizora z izletov naše kraljice Kamna gorica, v avgustu. Člane našega dvora med poletnim oddihom na Bledu izvablja lepota Gorenjske na razne Izlete. Zelo radi posečajo okoliške vasi. Kadar »o na Su-vobora gostje, se na Izlete vozi večja družba, največkrat pa dvorni voz spremita le en avto. v katerem se vozi dvorni maršal ali pobočnik. A prav često se dogodi, da dirči po cesti in včasi tudi po ozkem kolovozu dvorni avto sam. Spretno ga vodi kraljica Marija, ki jemlje s seboj na Izlete predvsem prestolonaslednika Peterčka. svojo mater romunsko kraljico aH dru-gesra ožjega sorodnika. Vsako leto obišče visoka družba tudi staro gorenjsko vasico Kamno gorico. Ostala je v dobrem spominu po izredno prisrčnem sprejemu, ki so ga priredili Kamnogorlčanl kraliu in kraljici ob njunem prvem posetu. Vobče je Kamna gorica s svojo leoo okolico in staro žeblrarsko Industriio zelo privlačna točka visokih blejskih gostov. Od glavne ceste krenejo pr! Radovljici čez savski most na Lancovem hi po serpentinah pod razvalinami Pustega gradu, kjer se Izletnikom nudi dlven razgled na Karavanke. Odtod nadaliuieio pot po dolini potoka Upnice skozi Kamno fcorico ln Podnart ter zopet zavijejo na državno cesto. V žebljarsH kovačnlci Tudi letos je Kamna gorica že dvakrat doživela visok obisk. Prejšnji teden je sredi lepega popoldne završalo med Kamnogorlčanl: Kraljica se pelje 1 — Pa Peterček je poleg! so pritrjevan otrocL In že se }e ustavil dvorni avto sredi vasi pred staro kovačnico, Imenovano »vigenc«. Kraljica, ki si ie že pri več prilikah ogledala to našo najstarejšo industrijo, se je nekoliko sklonila in vstopila v delavnico, vso začrnelo od ogljenega prahu. Mali prestolonaslednik Peter je bil nekoliko osupnjen nad Črnimi možmi in ženami, ki razbijajo po nakovalih od zore do mraka, od mraka do dne . . . Obstal je pred vrat-mf. Ali še preden ga je mo.srla kraljica Marija pozvati, naj ji sledi, že je prijela Peš po mariborski oblasti Bilo je rano avgustovo jutro, ko sva se odpeljala s sinom iz Ljubljane do Celja, kjei sva si ogledala znamenitosti, kolikor iih moreš videti v paT urah. Najprej me je osupnil prekrasno urej«! vrt Celjskega doma, kjer bi mogel Citat! ni prelistavati vse mogoče liste in revije, ki se tamkaj nudijo občinstvu ki bi iim od rahrtrka do obeda ne bil kos Poleg tega vladata tudi vzoren red in snaga. Nato obiščeva pod ljubeznivim vodstvom okoliškega šolskega uoravitelia palačo osnovne šole. Da. to ie prosvetna palača, ki bi bila v čast in ponos tudi kulturneišim narodom inozemstva! Presenetili so me vzorna ureditev vseh prostorov, svetle obširne sobe in hodniki, stopnišča in kopalnice Zadovoljna sva zapuščala to palačo s tiho želio. da bi zTaslo še mnogo takih ši-rom naše domovine. Na poti skozi mesto mimo Narodnega doma so vstajali v meni s preceišnie število: razmeroma mani Je Slovencev. Hodiva oo lepih peščenih potih. ood arkadami, mimo pro dalaJnih lop od vrelca do vrelca, p? si 1!h privošči »nadebudni<■ vse oo vrsti: Tempel Stvria in Donat. Tn moram zanisati resnici na Th'bo brez nosebnih posledic. Tz Rogaške Slatine 'e šla narbia pot čez Pogane do vznožia Donačke srrvre. kier sva se VrenčnJa v gos+ilm ori Mikužn in ore-Tistav?!a soomlnsko Vnngo. H vsebuie "eč in mani nosrečene stihe raznih turistov Takoi t-> hišo se začne vn>en'ati not navkreber. Vo. kdor Je količkaj vaien na*ih e-o-reniskfh vrhov, mu ta tura ne dela niVaVTh težav. Sootoma srečava praznično oblečenega kmeta, čigar domovie se nahaia pod vrhom in k'er se dobi radnia nifna voda Ves kJavern in po+rt ooveša kmetovalec jrtavo in vzdihuje. Kmalu razodene vzrok Pred kratkim 'e izvabil v nfegovl odsotnosti nernan tuiee nfeeovl 'eni 12°0 Din ra razne lažne srečke in državne oaofrie. Dane« ie šel kmet s1eoar*+vn Javft orožnikom v Rosrater. na ie nrenrčan. da ie denaT iz-rnVen Mnogo Je Še lahkovernosti v našem ]}i'dctvil! Po nizkih serpentinah hodiva kakor na Izprehodu po gosti in hladni bukovi šumi žebljarica Kavova Zefa malega prestolonaslednika za ročico in ga prisrčno, prav po domače pozvala: — Peterček, kar not pejd'. nč se na boj, se) se navi nč umazou! ... . Peterček je takoj ubogal ln prestop« prag v spremstvu žebljarice Zefe. Kraljica, ki se je temu prizoru od ba. skušala rešiti s skokom iz vlaka. Njeno truplo je bilo popolnoma zmečkano. Med ranjenci so le trije težje poškodovani, a so baje že izven nevarnosti. O vzroku nesreče se govori različno Nekateri trdijo, da so zakrivili katastrofo I O j ta Korošcev boben ... Beograd. 16. avgusta. Koroščeva vlada je brzojavno naročila davčnim oblastveni da morajo brei odloga izterjati vse davčne zaostanke . . Oj-ta Korošcev boben, ta je moj ta vePki 2.yoj Le-ta mi je zazvonil -zdaj pa jaz beračil bom... Narodna Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani! Zaljubljeni Tom Mix v briljantr.i pustolovnl komediji M ii i sel Tom se smeje, se zaljubi preko glave.. ^ se podaja v nevarnost in premaga vse težave. Predstave ob 3, pol 8. t, pol S., f. Znižane letne cene! KINO IDEAL. gnil! pragovi, ki niso mogli vzdržati pritiska težkega vlaka. Drugi pravijo, da je nesrečo zakrivila prevelika vročina, zaradi katere so se tračnice preveč razširile. Posebna komisija, ki preiskuje katastrofo, bo morda ugotovila prave vzroke. Na kraju nesreče je bil tudi prometni minister Andra Stanič. Ugotovljeno je doslej le, da vlakovega osobja ne zadene ni-kaka krivda Proga je bila že včeraj dopoldne popolnoma popravljena. Stavka v vevški papirnici končana Stavka, ki Je v četrtek izbruhnila v vevški papirnici, je včeraj ob 1. uri prenehala. Inšpekcija dela je za včeraj zjutraj sklicala v dvorano Okrožnega urada v Ljubljani razpravo za kolektivno pogodbo in se je ob tej priliki vršila tudi razprava o vprašanjih, ki so dovedla do stavke. Razpravo je vodil osebno inšpektor dela inž. Baraga. Združene papirnice je zastopal generalni tajnik dr. Ciril Pavlin, zastopnika Zveze industrijcev sta bila tajnika inlž. šuklje in dr. Golia, delavstvo pa so zastopali tajnik Delavske zbornice Uratnik, tajnik Narodno strokovne zveze Kravos. tajnika strokovne komisije Vran-kar in Pretner. zastopniki Jugoslovenske strokovne zveze nar. posl. dr. Gosar, Žužek, Lombardo in Pitako ter obratni zaupniki vseh obratov papirnice. Po dolgotrajni razpravi, ki Je začetkom že kazala, da bo ostala brezuspešna, je bil ob 1. popoldne dosežen sporazum, po katerem je podjetje deloma revidiralo svoje ukrepe proti dvema delavcema, kar je bil • neposredni povod stavke, in pristalo tudi na nadaljevanje. razprave o kolektivni pogodbi. Ta razprava se bo vršila Jutri v ponedeljek ob 3. popoldne v Ljubljani. Po doseženem sporazumu so delavski zaupniki izdavili, da smatrajo s tem stavko za končano in da prične v vseh obratih v ponedeljek zjutraj normalno obratovanje. Vsa javnost bo z zadoščenjem vzela na manje, da je bil dosežen sporazum in sta bila tako obvarovana velike škode i podjetje i delavstvo, ki bi daljšo stavko gotovo tudi težko občutilo. Kakor vse kaže, so hoteli krščanski so-cijalci, ki se zavedajo velike moči. ker so njihovi pristaši na vladi, izrabiti tudi to stavko v svoje strankarske namene. Pričeli so borbo na lastno pest in brez sporazuma z ostalimi strokovnimi organizacijami. Vlagati so peticije in predložili kolektivno pogodbo brez vednosti in sodelovanja ostalega delavstva, v zadnjem času pa so pritisnili na vse delavstvo in apelirali. na solidarno««. Delavstvo Je v tem boju znalo pokazati solidarnsot In se podrediti večini V bodoče pa odklanja vsako solidarnost tam, kjer se bo pokazalo, da hoče ta ali ona organizacija izrabiti delavske pokrete v svoje politične namene. Toliko se nam Je zdelo potrebno ugotovili sedaj, ko je stavka končana, ker nismo hoteli prej pokazati svoje nejevoli proti načinu, kako so krščanski socijalci s svojo Jugoslovansko strokovno zvezo v.odili borbo v papirnici. Pismo iz Bele Krajine Kopalna »tri j a. — Se ena žrtev Kolpe. •— Žalovanj« ob priliki Radijev* tmrtl. — Stavbno gibanje. Kdor tokrat vidi našo Kolpo, se bo prav ftovo poelužil prve prilike, da bo pohitel nam in se naužil teh toplic Bele Krajine. Vrvenje ob Kolpi se prične v ranih ju« tranjih urah in se neha pozno zvečer. Da je Kolpa rea prijetno kopališče, posebno v naši okolici, dokazujejo številni gosti iz vse okolice, celo iz Novega mesta se ob nedeljah pripeljejo na kopanje v našo Kolpo. Kopalna sezija je dosegla v teh zadnjih dneh svoj višek. Ko bodo sedaj vse druge vode po včerajšnjem dežju po« stale hladne, bo naša Kolpa še vedno ob» držala temperaturo, v*kateri je kopanje prav prijetno. Za mnoge kopalce je bila itak preveč topla (31.5 stop. C) ter so si vsi želeli dežja, ki naj bi jo ohladil Tudi včerajšnji dež je še ni ohladil, ampak je samo zrak postal nekoliko hladnejši. Lan« sko leto je bila Kolpa dobra za kopanje do druge polovice oktobra. Upamo, da bo tudi letos taka Pri tej neznosni vročini, ki Je vladala do predvčerajšnjega dne, je seveda umevno, da je vse hitelo v vodo. Predvčerajšnjim je prinesel 14Jetni Stanko Ramoščak iz Vrškovcev (občina Vivodina) žito v mlin g. Nemaniča v 2elebeju. Bržkone je ves razgret skočil v Kolpo, da bi se okopal in ohladil, dokler mu žito ne bo zmleto. Toda v vodi ga je prijel krč in deček je utonil. Čez nekaj časa so ga potegnili mrt« vega iz vode in prepeljali na njegov dom v Vrškovce. To je že peta žrtev naše Kol« f>e v letošnjem poletju, dočim so prejšnja eta bili primeri utopi jen ja prav redki. * Tudi pri nas se je bliskovito razširila ▼e»t o Radičevi smrti, ki je dala povod komentiranju, kaj bo in kako bo sedaj. Na vseh hišah so takoj zaplapolale žalne zastave, le klerikalne niso dale vidnega iz« raza sožalja. Naš Sokol je nameraval pri« rediti na dan 12. t. m. svoj letni javni na> stop, a ga je v znak sožalja odložil na nedeljo 19. t. m. Obenem je odposlal šti* ričlansko de-putacijo na Radičev pogreb v Zagreb. V imenu KDK je vpisal sožalje g. Dako Makar v sožalni knjigi. * V našem mestu se je pričelo po dolgem presledku razvijati tudi stavbno gibanje. Na trgu je prenovljena hiša g. Pečariča, kar daje trgu lepše lice. Na Strnišču je dovršena hiša ključavničarskega mojstra g. Fišterja. Teren za zgradbo mesnice me« sarja g. Kompareta je že pripravljen ter bo tudi tam stala nova stavba. Prav tako pripravljajo na Šolskem trgu teren za pri« zidavo hiši gostilničarja g. Barbiča. Nova tatinska afera v trgovskem podjetju Ljubljana, 18. avgusta Poročal! smo, da so bile pred par dnevi v Ljubljani v trgovini Avgusta Agnoie na Dunajski cesti razkrite velike tatvine raznega biaga. Afera ni nova, že spomladi smo imeli slišno. Le materijal in obseg je različen. Tatvine v Agnolovi trgovini so se vršile že več let Glavna krivda teži neko mia-dio ženo A., ki se je v omenjeni trgovini i?učila in je bila pri hiši že nad 9 let. K njej so hodile na obiske že par let in to .prav pogosto razne priateljice, ki so blago kupovale, največkrat ga pa jemale pod različnimi pretvezami domov na ogled. Seveda pa to blago, ki ga je A. zapisovala, ni bilo nikdar več vrnjeno in tudi ne plačano. Prodajalka je zapisane količine biaga, raznih porcelanastih izdelkov, fine ste-kienine, vaze itd. zopet izbrisala in tako ni r.ikdo prišel rafinirano izvršenim tatvinam na sled. Ker pa je A. posebno zadnji čas trošila precej denarja, se je za njene dohodke po eni in njene izdatke po drugi strani pričela zanimati policija. Po svojih zaupnikih so detektivi kmalu izvohali, da tu ni nekaj v redu. Obenem so ugotovili, da blaga ne odnašajo samo prodajalkine prijateljice, marveč da ga pošilja na razne naslove tudi ona sama. Po nekem nakliučju Je bila predvčerajšnjim tatvina popolnoma dokazana in sledila je najprvo aretacija prodajalke A., nato pa takoj tudi njene prijateljice 18-letne K-. stanujoče na Zaloški cesti. Zadevo so vzeli v roke policijski agenti, ki so še tekom dneva dognali, da je bila tatvina, čije preiskava je sproti zavzemala čedalje večji obseg, najspretneje zamišljena. Še tekom dneva je bil prepeljan na policijsko direkcijo cel voz nakradenega blaga, ki so ga detektivi zaplenili samo v Ljubljani in sicer na Zaloški in Rimski cesti Zaslišanje samo pa je dove-dlo do važnih rezultatov. Včeraj je bilo izvršenih še več are. Cim bolj se bliža 1. september, tem bolj raste zanimanje za jesensko prireditev ljubljanskega velesejma, ki obeta biti sna najzanimivejših in najobsežnejših, kar «mo jih dcsedai imeli. Program prireditve ie izredno pester. Že kmetijska razstava, ki jo pn-roia matica slovenskega kmetijstva ekuha. oljarstvo, hmeljarstvo) bo marsikaterega obiskovalca opozorila na nove produkcijske možnosti. Pol^a tega se bo 2. sepiembra vršila razstava izbranih konj. 9. seuiembra pa ra/s^ava goveje živine, prašičev, ovac, koz, perutnine in kunce?. Te razetave so zvezane s premovanjem. Razstavljeni bodo tudi najraznovrstuejši kmetijski stroji, deloma v obratu. Vrtnarska razstava bo tudi ponos prireditve in bo gotovo kakor prejšnja leta vzbudila izredno zanimanje vseh posetnikov. Letos bo ta razstava obsegala 1000 m2. Higijenska razstava bo prikazala zlasti hi-gijeno na deželi. Društvo Zoo pa bo priredilo razstavo favne Slovenije ter bodo obiskovalci imeli priliko videti skoro vse živali, ki žive v nr.ših krajih v prosti naravi. Glede na velik uspeh, ki ga je im^la razstava pohištva na zadnjem velesejmu, bo ia razstava prirejena tudi na jesen. Kakor prejšnja leta, bo tudi letos zelo obsežen ve-ieseimski del prireditve, kjer bodo industrijska in obrtna podjetja in trgovci razstavili najrazličnejše blago, dočim bo Raoir-klub v Ljubljani priredil posebno radio-raz-stavo. Omeniti ie tudi, da se bo 2. septembra všila revija narodnih noš. za katero vlada povsod veliko zanimanje, 9. septembra pa riagradn« tekmovanje slovenskih harmonikarjev. kjer bodo nastopili najboljši harmonikarji iz vse Slovenije. Seveda tudi letos ne bo manjkal rater», ki bo s svojimi vrliliaki, togoba-nom, hipodromom, avtolroTom, s pt-strimi .-Kupinami Kitaj"«v, Arafcjov, Lilinutanrev itd. nudil dovolj zabave za staro in tnladf. Končn) ie še omeniti bo veie» >,.«ski kino permanentno in brezplačno pr^i-ajal poučne ilme iz vseh ,)anog kmetijstva in praktičnega gospodarstva s predavanji strokovnjake v. Ves poiA-.-it prostor na vele^ejnu je 5e zaseden. nekaj prostora na oilpokrrtem razstavišči in na prost«n je interesentom še na razp. 'sg;- Ijsr^iifsti obiskovalcem. S perm-.iectTo velesejm-ki legiMmacih to poselil 'im ci voljen pili bon vstop n* velese.iem. oo r-v tega pa bo deVžen 50 % popusta na naših osebnih in brzih viakih ter na pnrobrodih ter 50 % popusta na češkoslovaških in 25 % popusta na avstrijskih železnicah. Legitimacije se dobijo za 30 Din pri denarnih zavodih, gospodarskih organizacijah in tujsko - prometnih uradih. = Imenovanje guvernerja Narodne banke se zopet zavlačuje. Kakor znano, je upravni ocib^r Narodne banke že 9. junija izvolil 5 kandidatov za guvernerja in jih predložil vladi, da enega od teh potrdi kot guvernerja. Takrat se je zatrjevalo, da se bo imenovanje guvernerja izvršilo takoj. Od tedaj pa ie preteklo več kakor mesec dni. toda *rgo- . i i iiiii; U'i " ;ve;:icrji. m >»..., ..j« jvuc^u i/Juoru vlada ^arudi lega precejšnje nerazpoloženje, ker si nihče ne .nore razlagati, zakaj vlada odlaša s tem vprašanjem. To zavlačevanje škoduje ugledu in avtoriteti Narodne banke, zlasti glede na zahtevo angleških bankirjev po čim večji samostojnosti Narodne banke. Izgleda, -ia ee bo zgodilo tako, kakor lani, ko je vlada zavlačevala imenovanje Dragutina Protiča tako dolgo, da je on odstopil od kandidature. V upravnem odboru Narodne banke vlada tudi nezadovoljstvo zaradi tega, ker vlada ni predložila Narodni skupščini zakon o stabilizacija dinarja ter spremembo zakona o Narodni banki. Kakor se zatrjuje, bo zaradi teh vprašanj sklicana seja širšega upravnega odbora Narodne banke, ki se bo vršila 6. in 7. septembra. Svoječasno od upravnega odbora predlagani kandidati za guvernerja so naslednji: Ignac Bajloni, industrijec v Beogradu; Miroslav Kulmer, predsednik Prve hrvatske štedionice v Zagrebu; dr. Ge-deon Dundjerski, industrijec v Novem Sadu; Miloš Savčič, industrijec v Beogradu in Andrija Rad o vi d, narodni poslanec. Beograjsko udruženje bank in zakonski naJrt o razdolžitvi seljakov. Kakor znauo, 9e je beograjsko udruženje bank že pred meseci izreklo proti načrtu zakona za raz-dolžitev seljakov, češ da dolgovi srbskih seljakov v splošnem ne presegajo normalnih mer. V enakem smislu se je izrazila tudi anketa, ki je bila v tem vprašanju pred meseci sklicana v Beogradu. Ker pa sedanja vlada navzlic temu namerava ta zakonski načrt predložiti skupščini, je udruženje izročilo ministrskemu predsedniku dr. Korošcu predstavko, v kateri zahteva, da se opusti ta načrt in da se vprašanje razdolžit-ve reši na način, ki ne bo poslabšal ekonomske in pravne odnoša.ie v državi. = Legitimacije za trgovske potnike in trgovce. Včeraj ie stopila v veljavo naredba trgovinskega ministrstva o uvedbi obveznega legitimiranja vseh oseb, ki potujejo v svrho nabiranja naročil na blago. Lastniki podjetij, to je trgovci, industrijci in obrtniki sami se morajo na vsakokratno zahtevo nadzornih organov legitimirati s katerokoli listino, ki nudi zadosten dokaz o tem, da so v resnici lastniki podjetij, za katere nabirajo naročila. Trgovski potniki pa se morajo legitimirati s Dosebno, od pristojne trg^v. zbornice na predpisanem obrazcu izstavljeno legitimacijo. Legitimacije za potnike morajo podjetja sama preskrbeti. Naredba je bila objavljena 4. t. m. v cSlužbenih Novi-nah« ter smo o podrobnostih že poročali 8. t m. = Okrožni agrarni urad v Ljubljani je 22. junija t. 1. (št. 1200/28 izdal odlok o utrditvi agrarnih objektov na veleposestvu Karla Auersperga, Kočevje, Soteska. Ta odlok je na vpogled vsakemu agrarnemu interesentu med običajnimi uradnimi urami pri mestnem magistratu ljublirnskem, Gospodarski urad. Mestni trg 27/1. in sicer od 21. t. m. do vštetega 28. t. m. V tem času je tudi proti imenovanemu odloku okrožnega agrarnega odbora dopustna pritožba na Agrarno direkcijo. Pritožbo bi bilo vložiti pri Okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani. = Stanje hmeljarskih nasadov v Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 18. t. m. Obiranje hmelja se je že pričelo in ie blago glede barve in kakovosti prvovrstno — ter glede oblike precej egalno. Obiranje daje manjšo množino, nego se je prvotno pričakovalo. Več inozemskih nakupovalcev je že došlo v Žalec. = Izvršba na podlagi dunajskih kontn-mačnih razsodb. Gremij trgovcev Celie, na katerega se ponovno ustno in pismeno obračajo naročniki blaga pri tvrdki E. Schip-per„ Wien I., Trattnerhof No. 1, razglaša, da je v interesu teh naročnikov, da se obvarujejo pred izvršbo na podlagi od dunajskega sodišča izdane kontumačne razsodbe in da se omenjeni dunajski tvrdki onemogoči iztirjevanje tirjatev iz kupčijiskih poslov, ki so po obrtnem redu, po razglasu trg. ministrstva od 2. aprila 1927. Službene Novine br. 85/XIX, in tudi v zmislu člena 16 trgov, pogodbe z avstrijsko republiko od 20. avg. 1926 prepovedane in zaradi tega v zmislu §§ 37 in 879 o. d. z. nične. V Sloveniji je še danes v veljavi stari avstriiski zakon o poslih na obroke (Ratengesatz) od 27. aprila IS96 drž. zak. 70. Iz informacij posnamemo, da so potniki omenjene tvrdke prodajali odjemalcem svojo robo na obroke in da vsebujejo tudi sklepni listi, ki so jih predložili odjemalcem v podpis, vedno določilo: »Zahl-bar 30 — 60 — 90 Tage«. To določilo so potniki odjemalcem večinoma tako raztolmačili, da znaša skupna vsota (30 + 60 + 90) 180 dni, torej 6 mesecev in da se mora račun v 6-mescčnih obrokih plačati. V zmislu § 6 cit. zakona pa je pri poslih na obroke *saka druga sodna kompetenca, kakor ona sodišča stalnega bivališča popolnoma izključena in se mora ta inkompetenca še tekom izvršilnega postopanja uradno upoštevati. Podsod-nost dunajskih sodišč torej ni podana in Sodišča ne smejo na podlagi kontumačnih razsodb dunajskih sodišč dovoliti izvršb v iztirjavo tirjatev omenjene tvrdke, ker morajo sodniki, kakor hitro so informirani, da gre pri vseh izvršbah, ki jih predlaga omenjena tvrdka za posle na obroke, uradno puošlevati nepristojnost dunajskih sodišč in ker morajo zaradi tega uradno odkloniti za- Pod dalmatinskim solncem Kakor v gaju so letos vse ceste na Pohorju sočne, vedno sveže in vabljive s svojimi hladnimi senčnimi in mrzlimi studenci. In vendar nas vabijo toplota južnega solnca, mehki valovi sinje Adrij,©. Razpa-Ijeni vagoni, natrpani kupeji, smrad lokomotive s slabim premogom, nova borba za skromen prostorček na zagrebškem kolodvoru, trde klopi s prečuto nočjo in kolodvori brez vode in brez vsega, kar zahteva organizem potnikov v dušljivem vagmu, počasna vožnja, ki ponekod pada na 20 km po starih tračnicah (3 leta jih je izmenjaval generalski minister in še jih ni izmenjal) vse to je pozabljeno, ko zadiha jutro nad kraškim skalnatim poljem. Vlak piha po nižini, samo dolgi vagoni spominjajo na br^ovlak. Ko pa se vzpnemo v lepem krogu nad Drniš, se je vnel ambulančni voz in tako smo se lahko malo hladili in se di-vili ljubki dolinici s požetimi njivami, izžganimi tratami; koruzo so želi, ker ni upa-panjja na sad. Ovce, osle. koze, a tudi lepe krave pasejo ženske in predejo volno. Za skalnato kočo mlatijo — konje gonijo po naloženih snopih. Zagorela mladenka žanje oves, natovorjeni osli brzijo po prašni ka-meniti cesti. Dolgo časa jih ne moremo prehiteti. Brzovlak vozi tujce na Jadran. Mi smo v novo prepleskanem vagonu s prastaro razdelitvijo, s sedeži na levo in desno. Ko so se po Karlovcu nekateri oddelki izipraznili, so se hoteli utrujeni potniki, ki w se morda vozili že drugo in tretjo noč, »raztegniti«, toda klop je prekratka, noge so jim bingljale na tla. Bil je ponekod prav zanimiv pogled, posebno pri damah z modernimi krili. Železniška uprava torej skrbi za tujski promet — samo primerjajte italijanske vagone tretjega razreda, ki vozijo skozi Maribor in Ljubljano. • Nad skalnatimi vrhovi leži Jutranja zarja. Mehke, polrumene barve' objemajo sivo kamenje. _ Ob železniškem tiru so zeleni samo orehi in figova drevesa. Drobne smo-kve pravkar zore. a na postajah jih prodajajo raztrgani fantje. Križna postaja Per-kovič, kjer nam odcepijo direktni vagon za Sibenik, mi je vsikdšar vzbujala pozornost s svojimi posebne vrste raztrganimi fantki, ki jim vidiš, da morajo prositi, čeprav jih odganjajo železničarji. Daleč naokrog, kamor sega oko, ni zelene biljke. Vse je izžgalo neizprosno solnce. Samo trte Se imajo zelene liste, grozdje pa je dobilo prezgodaj modro barvo, prezgodaj mora tudi na trg s trdo kožo, brez onega prijetnega sladu, po katerem sicer spoznavamo južno sadje, ^ Proti osmi url rablesti morje. Od Zagreba do Splita smo se torej kljub »izmenjanim« tračnicam vozili baš 12 ur. Dveletna vojaška disciplina na železnici je zreduci-rala mezde, zaprla železniška skladišča, vrgla kopo delavskih voditeljev z rodbinami na cesto kot puntarje, lavorike strokovne sposobnosti pa jje pustila na reprezen- tativni progi za dnevne tekme z dalmatinskimi osli. Split ima Se tudi vedno svoj stari kolodvor s poslopjem, ki je približno tako veliko kakor v Laškem. V desetih letih tujskega prometa so prostor za garderobo tako zmodernizirali, da čuva garderoberka visoko skladišče kovčegov na hodniku v avli pred blagajno. Zato pa je prijaznejše lice Splita, ko stopam na obalo. Promet s parniki. avtobusi in vagoni čez cesto, pa množice tujcev, vse se meša s kričanjem domačinov, ki bi radi zaslužili Hoteli so svojevrstno poglavje tega našega največjega jadranskega mesta! Letos so vendar začeli graditi novega tam ob obali blizu sodišča, kjer oočivajo ribiči in sušijo svoje mreže. To bo edin hotel, ki bo imel tudi okna na morje in menda tudi nekaj miru. V našem hotelu bi lahko stegnil roko do zidu sosedne ulice. Zvečer nam kričijo do polnoči kolporterji časopisov, ki imajo tak glas. da bi gotovo prodrl Se skozi dvojni zid Dioklecijanove palače. Potem pa-bija ura v zvoniku, in da lahko še enkrat šteješ, če si se prvič zmotil, na-trkava čez dve minuti še enkrat vseh deset ali dvanajst številk. Še le ob polnoči se umiri tudi ona, ko poneha spltski korzo in počiva do osme, zato pa začno že z zjutranjim svitom ropota ti vozički po kamenitih tleh: drom, drom. Vzmeti ne poznajo, da brne od ropotanja celo vrata. Dobre živce imajo Spiitčani. * Po hišah, na oknih, trgovinah, kandelab-rih in avtomobilih vise črne zastavice. Skozi ulice se vračajo seljaki z Radičevega pogreba. Vse politizira, tujci in domačini. Tudi iz vlaka smo videli z vsake hiše črnino. Kolporterji imajo svoje prazniške dneve. Prvo prične zjutraj s svežimi novicami domačo »Novo Doba«, potem pridejo z brzovla-kom zagrebške in beograjske novine. Pa tudi tu so iztisnili iz javne frekvence beograjske liste. Nihče iih ne sme javno ponujati, samo v trafikah jih imajo. Še »Politiko« redkokdo v kavarni javno čita. Fronta proti Beogradu je enotna. Ministra Angjelino-vič in Barič se ne bi mogla tu pokazati. Vsi so mnenja, da sta zadnjič ministra in poslanca. Mnogo je videti v kavarnah »Jutro« in »Slovenski NaTod«, tudi v rokah Srbov in Hrvatov. »Slovenca« pa še nisem našel. * Na trgu. Vsakfkrat ga najprej obiščetn, ker je najvernejše zrcalo mesta in okolice, duše naroda. S spremljevalko morava prav na glas govoriti, da se razumeva tem pestrem južnem kričanju prodajalk in konzu-mentov. Cikade bzikajo v drevescih med zelenjavo, sadjem in mlekarnami, ki jih je posebno dosti. V Mariboru ie bilo še prejšnji teden grozdje po 30 Din kg. tn ponujajo prav lepo, debelo črnino po 10 Din; muška-telec je malo dražji. Sladkih, rumenih smo-kev je do 6 za dinar. Dan pred praznikom v ribarnici. Prejšnji dnevi so bili boli mrtvi, danes sem se komaj preril med ženskami v orostorno dvorano. To vam je južno življenje. Civkanje (i ..bilo uuuajisiiiij svAitič, da m naj eksekvi-rajo dunajske razsodbe, ki jih j* izpoelo-vala večkrat omenjena dunajska tvrdka. Vabimo torej prizadete odjemalce, da se vsakemu poskusu izvršbe dunajskih razsodb po naših sodiščih v zmislu navedenih zakonitih določb najodločneje protivijo. = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani Bprejema do 28. t. m. ponudbe glede oddaje raznih službenih pripomočkov v vezavo. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 80. t m. ponudbe glede dobave in montiranja 10 hidrantov na postaji Ljubljana gl. koL (pogoji so na vpogled pri istih oddelkih). Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 1 vodne Črpalke, do 25. t. m. glede dobave oblek is impregniranega platna, do 27. t m. glede dobave gorilcev in vložkov za gorilce, meril, mikrometrov, toplomerov za vodo in povečevalnih stekel, do 28. t. m. glede dobave jermen, spojk, gorilcev, oklopnih cevi, kau-čukastib cevi, varnostnih očal za varilce in stekel za očala, do 29. t. m. pa glede dobave strojnih jermen. Gradben, oddelek direk-c!je državnih železnic v Ljubljani sprejema1 do 21. t. m. ponudbe glede dobave mecee-novega lesa, 1 telefona, do 28. t. m. glede dobave hrastovega lesa, železnih spojk, vijakov, podložnih ploščic, železnih ce7k okoli vijakov, 35.000 komadov zidne opeke, gorilcev, nalučnikov ter glede oddaje pleskanja železniškega mostu čez Savo pri Črnučah, do 81. t. m. glede dobave raznih lopat, form za izdelavo betonskih cevi in glede dobave krampov. Položaj na naših borzah Ljubljana, 18. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet slabši, kar je deloma pripisati dejstvu, da ie borza zaradi praznika v sredo poslovala le 4 dni. Skupni tedenski devizni promet je znašal 17.24 milijona Din napram 21.83, 16.09, 20.63 in 21.28 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Najevč je bilo prometa v devizah na Curih, London in Dunaj. Deviza na London se je v skladu s slabo tendenco angleškega funta ponovno popustila ter dosegla izredno nizko stanje 276.25. Tudi deviza na Dunaj je popustila od 8.032 na 8.0257. Na zagrebškem efektnem tržišču je telaj Vojne škode tekom tedna kazal le manjše spremembe ter se od zadnjega padca ni mogel pomembneje dvigniti. V početku tedna se je Vojna škoda dvignila na 224, koncem tedna pa je zopet popustila na 421 — 421.5. Investicijsko pa se je tekom tedna občutneje okrepilo. V početku tedna se je trgovalo še po 85.5, včeraj pa je bilo zaključeno že po 87. Za zasebne vrednote ni bilo nikakega posebnega zanimanja Zaradi večjih realizacij je Praštediona popustila od 960 na 925 do 932.5, potem pa se je trgovala po 940. Nekaj povpraševanja je bilo za Srpsko, ki se je okrepila na 148. Tečaii ostalih bančnih papirjev se tekom tedna niso spremenili. Med industrijskimi papirji je Gutmann zaradi večjih prodajnih nalogov koncem tedna popustil od 220 na 185 — 190. Tudi Slavonija je popustila ter se je nudila po 10 brez prometa. Vevče so se trgovale po 105, Trboveljska pa je koncem tedna notirala 4čQ do 470 brez prometa^_ Devize in valute. ___ Ljubljana. (Prosti promet.) Dirn*f 8/tt?®, Berlin 13.5675, Milan 297.5, London 276.25, Pariz 222.8, Praga 16S.72, Curih 1095.6, tfew-work 56.935. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.8, New-york 519.3, London 25.21, Pariz 20.305, Milan 27.16. Praga 15.385, Budimpešta 90.655, Bukarešta 3.175, Sofija 3.75, Varšava 58.225, Dunaj 73.22. Blagovna tržišča Novosadska blagovna borza (18. t. m.). Tendenca mirna. Promet 22 vag. pšenic«, 5 v«*, ječmena, 3 vag. ovsa, 10 vag. torščice, 6 va«. motke in 3 -vag. otrobov. Pšenica: ba5ka in sor-nje baška, 79-80 kg 242.5—247.5; baška potijska 247.5—250; sremska 237.5 —242.5; banaška 235 do 237.5; banaška pariteta Vršac 237J5—242.5. Ječmen: baški, sremski in bamaški, 64 kg 255 do 265; ba&ki pomladni, 68-69 kg 305—315. Oveat baški in slavonski 215—220. Turščica: baška 4n sremska 305—307J; banaška 303—305. Mofcai baška »Ogg« in »Og« 370—380; »2« 250—360; »5« 330—340; »6« 295—305; »7« 255—265. Otrobi: baški in siremski v Jutastft rre5ab 180—18«. Dunajska borza za kmetijske proizvode (17. t. m.) Dočim je na ameriških borzah razpoloženje mirnejše, beleži budimpeštan-ski borza višje tečaje. Na dunajski borzi Je dovoz pšenice nekoliko večji, vendar «0 interesenti rezervirani. Jugoslovenska pSeni-ca se nudi po 40 šilingov vključno prometni davek in carina. V argentinski turščici, ki je cenejša kakor podunavska, je bilo več prometa. Turščica «La Plata» se je trgovala po 169 sh cif Trst. Uradno notirajo vkljaSno prometni davek in carina: pšenica: domača 38.75 — 39.75, madžarska Tisa 41.5 do 42.5, j,ugoslovenska 39.5 — 40; rž: march-feldska 38.75 — 39, madžarska 88 — 38.25; turščica: argentinska 87 — 87.5, podo« navska 37.25 — 37-75. in pa glihanje brez konca hi kraja. Dofak vrsta visokih vreč rakov in žabjih krakoY, lepo nadevanih na vrhovi palici kilogTam po 10 do 16 Din. Prinesli so jih taim onstran od Sinja iz močvirnate doline. Spiitčani jih imajo radi, žabe in rake. Pa to ie samo za nameček, vsaka gospodinja si je naložila do do pol košare rib, Id iih nekateri odnašajo kar v Toki brez papirja za repe skozi vse mesto. Pogrešal sem pa v ribarnici akvarija, ki je tako pester v Beogradu z donavskimi ribami. Že zaradi tujcev bi ga naj imel Split. * Ko pa HJe solnce iz jasne modrine, smo > Bačvicah. Glava pri glavi, voda 26 stopinj, lahni valovi pljuskajo na obrežje, gladina drhti v komaj lahnem vetriču, jadrnice zaokrožujejo modrino proti otoku Braču. V morje, v vodo, v to neizčrpno udobje, ki boža ude in snemlje tiste drobne skTbi. ki so tako velike doma, a se tu razblinjajo kakor pene pod udarcem rok in vesel iz gugajočih se čolničkov. Domačini in tujci, resni Nemci in Čehi, vsi so tu kakor eno. vsi samo z razigranim smehom, presrčni v skromni radosti ko se udajajo solncu in Jadranskemu morju. Morje, to je del naše državne misli; če ne drugo, morje nas mora združiti, kadar iščemo velikih ciljev, vsem enako svetih ta visokih. V kavarni čitam zvečer v »Arbetter Zeitungi« Wendlov članek o Radiču: »Jugo-slovensko edinstvo Je kljub vsemu dejstvo, ki ga ne more nihče več ubiti«. Tu ob mor-« ju šele čutiš vso globino te resnice. / Dr. Avg. Reisman. JUTRO. St. 194 m.snn. 1928. Domače vesti Velik razpis klerikalnih nagrad Citatelj lista nam piše: Mnogo potujem po deželi m vidim, da sta se «Slovenec» in »Domoljub* strahovito opekla s svojo gonjo proti »brez-verskim* listom. Navzlic temu, da morajo gospodje v Katoiiški tiskarni pač sanri uvideti, kako veliko reklamo so priredili posebno «Jutru» in «Domovini», pa vendar še od časa do časa bedasto pozivajo k bojkotu naprednih trgovcev in obrtnikov. Rotijo žene in dekleta in pripovedujejo, da so se te uboge revice v neki fari na Gorenjskem spravile nad en sam brezverski list, pa še tega ne miorejo uničiti. O jej, jej, jej! Da bo klerikalna traparija vendarle bolj učinkovita, si usojam predlagati tisti ženski, ki v «Slovencu» in «Domo-Ijubu* roti svoje tovarišice (dasi sama najbrže nosi talair), naj razpiše naslednje nagrade: 1.) za uničenje »Domovine* 500 dni odpustkov in brezplačno romanje v Rim (tercijalke in Orlice imajo prednost!) 2.) za uničenje »Slovenskega Naroda« 700 dni odpustkov in enkrat zastonj na Višarje ali v Konnersreuth k Tereziji Neumannovj (prednost imajo politikujo-Q kaplani). 3.) za uničeni« «Jutra* popolni odpustek skozi 1000 dni in ob smrtni uri, razen tega pa zastonjska vožnja v Lurd s dobrim provijantom fižola in kranjskih klobas. Tu pa nihče nima prednosti, ker velja razpis za vse klerikalne ubožce na duhu in želodcu. Dajte no, gospodje v Katoliški tiskarni, zganite se! * Kmečki praznik na Bleda. Pri včeraj-InH seji načelstva SKS se je ponovno določilo, da se bo vršil tudi letos na praznik 8 septembra velik kmečki praznik v Zalci. S praznikom je združena velika konjska dirka ln razstava sira Osrednie bohinjske si-rarske zadruge. Za danes opozarjamo vse organizacije KDK, da vsak posameznik v svojem okolišu dela na to, da se na ta dan prenese popolno kmečko življenje na prostor v Zako. Vsak delavec, kmet, obrtnik in vsa Inteligenca na delo, da bo kmečki praznik čim lepši! Seja pripravljalnega odbora KDK za kmečki praznik se bo vršila dne 26. avgusta v hotelu Lovec na Bledu. * Kongres slovanskih Inženjerjev In arhitektov. V dneh 22. in 23. t. m. se bo v Sofiji vršil letošnji kongres Federacije slo vausklh inženjerjev ln arhitektov v prostorih tamkajšnje Industrijske in trgovske zbornice pod vodstvom Ranislava Avramo-viča kot predsednika Federacije. Zveza inženjerjev in arhitektov v Bolgariji bo priredila v onih dneh svoj kongres v »Slav-Jacskl besedi« in je udeležence kongresa slovanskih inženjerjev povabila, da prisostvujejo njenemu kongresu. * Kongres Jugoslovensklh čebelarjev ▼ Skoplju se bo vršil od dne 25. do 28. t. m. Za udeležnike kongresa je dovoljena polovična vožnja. * Kriza v učiteljskem naraščaju. Na podla«! finančnega zakona za proračunsko leto 1928/29 je ustavljeno sprejemanje novih civilnih državnih uradnikov. Zaradi tega tudi ni v proračunu ministrstva krosvete za to leto kredita za nova imenovanja ln posledica }e, da ostanejo ne le oni učitelji, ki so doslužili kadrski rok ter bili nekateri Izmed njih že prej stalno nameščeni v državni shižbi (teh je okrog 30 v Sloveniji), ampak tudi vsi absolventi učiteljišč (okrog 900 v Sloveniji) brez službe navzlic temu, da je samo v mariborski oblasti še blizu 100 nezasedenih mest ln da bo treba na mnogih iolah zaradi obilnega vpisa v prvi razred otvorfti nove vsporednice. Ker leže — kakor poroča »Učiteljski Tovariš« zaradi gori omenjene določbe vse prošnje novincev še narešene pri oblastnih prosvetnih oddelkih, bo v septembru silno pomanikartie učiteljstva, izprašani absolventi učiteljišč obeh spolov in dosluženci kadrskega Toka bodo pa brez službe in kruha. Zato ie nujna potreba, da se člen 347. finančnega zakona za tekoče proračunsko leto s posebnim sklepom skupščine takoj izpremeni, da do-tična določba ne bo veljala vsaj za učitelje osnovnih šol v Sloveniji, kjer je nujna potreba, da se jih vsaj okrog 120 namesti. Zadeva Je nujna, ker bo sicer mnogo razredov brez učiteljev. * Bolgarski učenjak v Dubrovniku. Kakor jpvljajo iz Sofije, Je bolgarski ministrski •vet sklenil poslati v Dubrovnik dr. Ivana Sakazova v svrho zbiranja podatkov o nekdanji trgovini med Bolgarsko in dubrovni-ško republiko. * Odličen Američan ▼ JugosIavIJI. V Beogradu se je v zadnjem času mudil g. Hirrv WarneT. generalni tajrik federacije abstinentsih društev v severno-ameriških Zt-dlnjenlh državah, kjer se ie informiral o absffnentskem gibanju v naši državi. Predvčerajšnjim le g. W2rner prispel v Zagreb, kjer so ga sprejeli zastopniki abonentskega saveza. Zanimal se ie za delovanje na pollu pobijanja alkoholizma Odpotoval ie v Amsterdam na 20. mednarodni abstinent-ski kongres. * Povratek ameriških Izletnikov. Snoči z večernim vlakom Je zopet odpotovalo iz LJubliane 40 ameriških Izletnikov, ki so preživel! letošnje poletje pri svojcih v stari domovi^' Odoelia1! so se preko Jesenic. Avstrije. Švice in Franclle v Havre. kier se bodo dne 22. t. m. vkrcali na znmeniti brzomočjo članstva doseči IzbolJ-5nn!0 sr"'"3'>n!i in motnih prilik milem loveka fc'l;c no samopomoči nnif' cTo>v ki so vezani na skromno odmerjene dohodke je našel oiganizatorje, ki so takoj v začetku imeli lepe uspehe In dokazal! potrebo !n • Italijani vrh Triglava Zagrebški planinci, ki so se vrnili s Triglava, pripovedujejo, da so preteklo soboto in nedeljo imeli krasno vreme v Julijskih planinah Na Triglavu je bilo pravo planinsko romanje. Vse planinske koče so bile polne slovenskih, hrvatskih in nemških planincev ter nemških skavtov in dijakov. V soboto se je ves dan v triglavskem gorovju slišalo grmenje topov, ki je prihajalo z italijanske strani, iz doline Trente. Ob sedmih zvečer je bilo streljanje najhujše. V tem času so se naši planinci nahajali na vrhu Triglava, s katerega so lahko opazovali pozicije topov po oblakih dima, ki jih Je veter dvigal v zrak. V nedeljo opoldne so italijanski vojaki z g^dbn prišli na vrh Triglava in tamkaj na ;'aliiansketn delu vrha ostali celo uro. Godba ie odigrala nekoliko komadov, k' so se dobro slišali do Staničeve in Aleksandrove koče. Okoli en« popoldne Je dež pragnai Italijane, ki so se po Kugyjevi in Bamber-govi poti spuščali v dolino. Kakor pripovedujejo oskrbniki naših koč, je nedavno neki italijanski vojak, rodom Slovenec, padel preko triglavskih Pečin ter obležal mrtev pod steno. * Izgubljen ček na 37 luntov. Kakor nam Javlja Izseljeniški komisarijat v Zagrebu, se je pred kratkim izgubil ček, izdan od »The National Bank of Australia«, Beri South Australia, pod štev. 694 z dne 3. apri-la 1928 na 37 funtov šterligov, glaseč se na ime Terezija Kranjec. Ker se sumi, da je bil ček ukraden, se naprošajo vsi denarni zavodi, naj dado prinosnika, ki bi ta ček hotel vnovčiti, takoj aretirati ter o tem obvestiti Izseljeniški komisarijat v Zagrebu, Kamenita ulica 15. V kolikor je ta ček morebiti že vnovčen pri kaki banki, se ta naproša, da tudi o tem obvesti Izseljeniški urad ter mu da na razpolago vse podatke o prinosniku ielsi in iii tel. it. 331 • Požar zaradi strele. V noči od četrtka na petek je v Gornjem Logatcu udarila strela v drevo poleg hiše posestnice Marije Turkove. Z drevesa je strela preskočila na hišo in vžgala podstrešje, ki je bilo takoj v plamenih Ogenj se je razširil tudi na sosednji svinjak. Požarni hrambi iz Gornjega in Dolenjega Logatca sta prihiteli sicer takoj na pomoč, gašenje pa je bilo precej ovirano, ker imajo samo v Dolenjem Logatcu motorno brizgalno, ki je lahko črpala vodo iz potoka, dočim so morali gasilci iz Gornjega Logatca s svojo ročno brizgalno rabiti vodo iz hidranta, kjer pa Je je bilo zaradi suše zelo malo! Tudi ob tej priliki se je znova pokazala potreba, da dobi tudi Gor. Logatec motorno brizgalno. Hišno podstrešje in svinjak sta popolnoma pogorela, spodnji del hiše pa se je posrečilo rešiti, ravno tako tudi sosedne hiše, ki so se že vžigale, a so jih še pravočasno rešili. • Velikodušni pomagač. V Gornjem Mila-ncvcu je obiskal kavarnarja Jačima Nikoliča njegov bivši natakar Dobrosav Marinkovič iz Čačka ter mu ves dan pomagal pri delu v kavarni. Okrog 20. ure je povabil Jačim Dobrosava na večerjo, toda Dobrosav je povabilo odklonil, češ, da ni lačen ter da mora takoj na vlak. Cim je dobrodušni Dobrosav odšel, je Jačim presenečen opazil, da je odpotoval z Dobrosavom tudi ves njegov dnevni izkupiček. Hitel je k vlaku, a ta je že odpeljal. • Grozna rodbinska tragedija. V Malem Bajmoku pri Subotici se je pripetila grozna rodbinska tragedija. Šest in trideset let stari zidarski mojster Anton Pajdušič, ki že več mesecev živi ločen od svoje žene, je sklenil, da zastrupi svoje otroke v starosti 4, 3 in 2 let, se razporoči s svoio ženo ln se oženi z 18 letnim dekletom, ki pa bi se poročilo z njhn le pod pogojem, ako se znebi svojih otrok. Ko se je Pajdušič v četrtek zvečer vrnil z dela, Je prinesel s seboj lužni kamen, ki ga je v vodi raztopil in dal tekočino otrokom, da jo izpijejo. Otroci so se onesvestili, dva pa sta pozneje prišla zopet k sebi in začela jokati. Hišni sosedi so prihiteli v Pajdušičevo stanovanje, kjer so našli najmlajšega otroka že mrtvega; ostala dva sta bila takoj prenešena v bolnico, kjer je triletna deklica kmalu nato umrla, dočim ie 4 letni deček ostal pri življenju. Pajdušič Je pri zaslišanju izjavil, da ni imel sredstev za vzdrževanje svojih otrok. Nečloveški oče ie bil izročen sodišču. • Še tri žrtve železniške nesreče pri Nlšu. Na zadobljenih ranah katastrofe na lokomotivi brzovlaka v Toponici so umrli v niški bolnici še strojni inženjer Vladimir Milo-savljevič, nadzornik kurilnice v p. Vojislav Drenovac in kurjač Vladislav Gjorgjevid. • V vodnjaku utonila. V gornjem Vrapču v zagrebški okolici je v petek popoldne !3!etna deklica Ančica Latovičeva, hčerka tamkajšnje učiteljice - vdove, zajemal; vodo 17 vodnjaka Ker ie bilo vedro deklici Pretežko se 'e preveč nagnila nad vodnjak. izgubila ravnotežje ter na glavo padr la vanj. Neki sosed Je opazil nesrečo ln h!- Razkošno! — Divnol — Napeto! Edinstveno! Monumentalni zgodov. vriefllm. Lucnzi (Hčerka papeža Aleksandra VL) V glavnih viogah: Liane Hald, A. Bassermann, A. Fryland ln Conrad Veldt, Paul Weggener Itd. itd. Licemerstvo, grozodejstva, intrige, orgije in krvoločnost papeževega sina. — Krvoskrunstvo — Morilec svaka in lastnega brata. Oba dela enkrat! 2«rne oredstave! Predstave ob 3., 5., 7. In 9. url. Tel. 2124 Ljudski kino (Matica). tel na pomoč. Deklico so sicer kmalu potegnili iz vode, a bilo je prepozno. Poskušali so jo zopet oživeti, a je bilo je vse brez uspeha. Nesrečna mati je bila vsa obupana, istotako pa tudi sosedje, ki so malo Ančico poznali kot dobro in marljivo deklico. * Smrt neznane ženske. Po vesteh iz Sarajeva so predvčerajšnjim pasanti opazili v reki Milački žensko truplo ter ga potegnili iz vode. Ne ve se, ali gre za samomor ali nesrečo. Na truplu ni nikakih znamenj nasilja. Tudi identiteta še ni ugotovljena. ITO — zobna pasla nafbolišal * Za Veliko skupščino Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se bo vršila dne 16 septembra t. 1. v Novem mestu, je dovoljena polovična vožnja od 14. do 18. setpembra. 1464 * Učno knjigo za strojepisje, teoretični in in praktični del, edino v slovenskem jeziku, toplo priporočamo šolam učiteljem in vsem, ki se hočejo hitro priučiti pravilnega strojepisja. Cena 8 Din. Naroča se pri izdajatelju Josipu Christofu, ravnatelju drž. konc. privatne šole, Ljubljana, Domobranska c. 7. 1466 * Pouk v trgovskih predmetih Najboljša in najcenejša izobrazba za pisarniške službe v knjigovodstvu, korespondenci, stenografiji in strojepisju le pri knjigovodstvenem revizorju Kovaču v Mariboru, Krekova ulica 6. Samo praktičen individualni pouk za posameznike. 1455 * Pri vpadlem, rjavoslvem obrazil, utrujenih očeh, slabostih, potrtosti, hudih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku krvi v glavo ali kadar človek živi v mislih, da je bolan, se priporoča, da nekaj dni zapored popijemo na tešče kupico prirodne grenčice »Franz-Josef«. V zdravniški praksi zatorej predvsem uporabljajo vodo »Franz-Josef«, ker na lahko odstranjuje vzroke mnogih bolezenskih pojavov. Dobi se v vseh lekarnah drogeri;ah in špecerijskih trgovinah. * Dvajset koles, eno motorno kolo ln š« 600 drugih predmetov tvori dobitke loterije Jugoslovenske Matice, čiie žrebanje se bo vršilo 8. septembra. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji ter po raznih ljubljanskih trafikah. Naročajo se tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-II. * O sreči može govoriti svaka domačtca, što joj se pruža prilika, da rublje pere sa Radionom. Rublje se ostavi preko noči u vodi, a drugi dan se za vrijeme pripravljanja ručka za pol sata kuhajuči u Radionu oprati, da bude bijelo kao sniieg. * Preklic. Glede na notici »Čudna preiskava« v »Jutru« z dne 26. Julija in 1. avgusta t 1. Izjavljam podpisani, da so iz-nešeni očitki proti ravnateljstvu mestnega dohodarstvenega urada neutemeljeni in to z ozirom na pojasnila, ki sem jih naknadno dobil. — Ciril Požar, gostilničar in posestnik v Zalogu pri Ljubljani. 1453 * Obleke kemično čisti, barva, pllslra in lika tovarna Jos. Relch. * Klub ljubiteljev športnih psov poziva lastnike čistokrvnih psov, da se udeleže smotre, ki bo na Bledu 26. t. m. Prijave naj se naslove na Jugoslovenski kinološki savez do všVčRd 22 t m. 1445 * Klub ljubiteljev ptlčarjev ▼ LJubljani obvešča svoje člane, da nima s smo-tro psov na Bledu, ki jo priredi klub ljubiteljev brakov, nikakšne zveze Zato ne sodelujejo pri tej smotri njegovi sodniki, vsled ressr so eventualne ocene psov pti-čarjev in španijclov neveljavne. 1450 * Dr, Srečko Pi^ar zopet redno ordinira. 1443 t Iz Ljubljana ■— Jnbilar dela. Gospod Anton Logar prunuje danes 30 letnico, odkar vodi ekspedieijo Mstov in časopisov v bivši Bamber-fovl, sedanji Delniški tiskarni v Ljubljani. Za izredno sikrbnost ln vestnost, s katero j« opravljal svoj pose! vsa ta dolga leta, mu gre vsekakor toplo prunarije. o— Ljudski kino (Matica) bo predvajal dane« tnonumen talni zgodovinski velefilm »Lukredja Bergla«. V glavnih vlogah same filmske kapacitete: Lalne Haid, A Basser-inann, A. Fryland, Conrad Veldlt, Faul We-gener Itd. Vsak, kdor hoče spoznati strašne orgije, krvoločnost in grozodejstva Rima in papeštva v srednjem veku, si mora ogledati ta film. Dveurne predstave, oba dela naenkrat Predstave ob: 3,, 5., 7. in 9. uri. o— Fizikalno zdravilišče in čistilno kopališče OUZD bo od 21. t m. zopet redno obratovalo. V fizikalnem zdravilišču so or-dinacijske are za privatnike od pol 16. do pol 17. ure, za člane OUZD od pol 17. do pol 19. ure. Javno kopališče je odprto dnevno (razen ponedeljkov) in sicer ob delavnikih od 8. do 18. ure, ob nedeljah In praznikih od 8. do 12. ure. 1452 n— Sokolski zlet ▼ Domžalah. Bratska »okolska društva, ki se danes popoldne udeležijo zleta v Domžale, opozarjamo, da Je dovoljena polovična vožnja na progi Ljuib-Ijana-Kamnik. Legitimacije ima v zalogi pisarna JSS. Odhod lz Ljubljane ob 14.10 — Sokol Šiška poziva brate, ki Imajo kroj, da se zleta udeleže v kroju. Zbirališče pol tire pred odhodom vlaka na kolodvoru. — Zdravo! o— Sokol Šiška vabi vse brate, ki hnalo veselje do orkestra, na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek 20. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalnici. Več na sestanku. 1442 o— Sokol L snuje v okvirju svojega prosvetnega odbora dramat$ki odsek. S •košnjami se prične koncem avgusta. Opozarjamo vse članstvo in vse prijatelje Sokolstva na to novo panogo društvenega prosvetnega in Izobraževalnega dela, da se prijavite vsi, ti čutite resno veselje ln sposobnost do diletantske dramateke umetnosti, v društveni pisarni med 16. In 19. uro. Strokovno vodstvo Je iz prijaznosti za začetek prevzel g. prof. Sest, kar nam nudi jamstvo za ugoden uspeh. S tem je Sokol I. na Taboru zaokrožil prosvet. društveno organizacijo: redna predavanja ijaseni ln po-eimi za člane in naraščaj, strokovna in javna ljudska knjižnica, izleti, poučne in vzgojne narave, pevski odsek, marijonetne pred-stave za mladino, orkester in godba na pihala. Radi dela v dramatskem odseku re sme trpeti delo v drugih panogah društvenega življenja. Prosvetno in vzgojno delo je v Sokolstvu po njegovem temeljnem programu enako važno kot telesna vzgoja, zato pomagaj vsakdo dograditi in podpreti notranjo duhovno zgradbo Sokola I. na Taboru! — Odbor. u— Zaprt cestni promet Mestni magistra* ljubljanski naglaša, da bo Ižanska cesta zaradi izvrševanja železobetonskih mostiSkov čez Koruznikov jarek in Galjevec za vozni promet od ponedeljka, dne 20. t m. do na-daljnega zaprta. Čez mostiček na Koruzni-kovem jarku, ob Jurčkovem štradonu je dopusten samo vozni promet za vozove pod 1000 kg teže. Vozni promet čez mostiček na Galjevcu pa je sploh ustavljen ln naj se vozni promet vrši po Dolenjski cesti, Perruzzi-jevem in Jurčkovem štradonu ter po južnem delu Ižanske ceste h— Drobna policijska kronHca. Od petka na soboto so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina ročne torbice, 2 telesni poškodbi, 1 pretep, 1 najdba ukradenega kolesa, 1 prestopek streljanja s samokresom 1 najdba vojaške puške, 1 prireditev z godbo brez dovoljenja, 3 prestopki nedostojnega vedenja, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 5 prestopkov odredbe glede zapiranja trgovskih lokalov, 13 prestopkov cestnega policijskega reda ln 6 prestopkov avtomobilskih predpisov. Aretacij je bilo izvršenih 5 in sicer: 1 zaradi suma tatvine cevi, 1 zaradi splošnega suma, 1 zaradi beračenja, 1 zaradi kaljenja nočnega miru in 1 zaTadi zasledovanja v policijskem dnevniku. u— Vodo ]e prišel pit V stanovanje oskrbnice hiše št. 10 v Knafljevi ulici Marije Čučkove je stopil predvčerajšnjim zjutraj slabo opravljen, približno 17 let star dečko ter poprosil gospodinjo za kozarec vode. Čučkova mu je seveda takoj postregla, bila pa Je pri tem tako neprevidna, da se je pri tem xa hip odstranila, in nI pazila na fanta. Prinesla mu je vode ln dečko je nato hitro odšel. Kakšen ptič je bil to, je Čučkova ugotovila šele čez čas, ko Je opazila, da je z žejnim fantom izginila tudi njena ročna torbica z različno vsebino v vrednosti okTog 160 Din. n— Zgodaj Je začel. Pri starinarfu Ju* rešiču na Gallusovem nabrežju se je zglasil predvčerajšnjim dopoldne mizarski vajenec Peter te Zbilj pri Medvodah ter mu ponudil v nakup dvoje oblek ter nekaj perila s pleteno košaro vred. Bil ie pripravljen odstopiti robo za tako malo odškodnino, da se je videlo celo starinarju nekam sumljivo. Predal ga Je zatorej stražniku in fant Je na stražnici po daljšem zasliševanju res priznal, da je obleko ukradel doma dvema njj-zarskima pomočnikoma. Pri osebni preiskavi so našli pri njem tudi dve STebrni uri, cigaretno dozo, 3 verižice in nekaj drugih malenkosti, ki si Jih Je enako prilastil na nepošten način. Peterčkove sanje, da si bo privoščil kaj dobrega, so se kmalu razblinile. Fant sedi sedaj v zaporu. u— Tatvina na trgu. Na ljubljanskem živilskem trgu so postali žeparji že zopet precej podjetni. Zlasti nevarna je neka srednje stara ženska, oblečena v črno obleko in gologlava, ki so jo parkrat domala že zalotili pri tatinskem poslu, a Jo je na nevarnost vselej pravočasno opozorila neka njena tovarišica. Obe ženski sta po takih zadregah kar hitro izginili s trga, a se čez nekaj dni zo.pet vrnili na svoj posel. Včeraj zjutraj ie postala žrtev žeparjev Apolonija Ferman z Viča. Tat ji je odnesel listnico s 300 Din gotovine. p u— Ram« tatvine. žrieznHJd čuvaj hran I S tira, stan ujoč v Janševi ulici U. IS, j« prišel predsnočniim domov. Videč, d« je vse v redu, Je odprl okno ter se vlegel in zaspal. Zjutraj pa, ko se Je zbudil, Je presenečen zapazil, da Je vsa soba v neredu in da mu Je zmanjkalo iz omar v sobi več kompletnih oblek, nekaj perila ter celo več zlatnine v skupni vrednosti okrog 6000 Din. Štirna je posetil med spanjem drzen tat, ki je seveda prišel v sobo skozi odprto okno. — Vdova po dimnikarju, Katarina Vrhove, stanujoča na Grajski planoti št. 1, je prijavila, da ji je izmaknil lz drvarnice na dvorišču neznan človek za 60 Din vrednosti raznega dimnikarskega orodja. — Dijaku Marjanu Loborcu z Gline Je 15. t. m. neznan uzmovič odnesel z brega Ljubljanice poleg »Špice« par čevljev, hlače la sraa-co v vrednosti 500 Din. Iz Celja Specijalist za ženske bolezni in porodništvo Med. univ. dr Leo Šavnik v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) uiica 6, L nadstr. ne ordinira do 36. t m. Dve nezgodi. Predvčerajšnjim okrog 19. je na Kongresnem trgu neznan kolesar povozil po neprevidnosti lOletno Ivanko Klanškovo, stanujoče v Komenskega ulici št. 9. Deklico je kolesar podrl na tla, da se je občutno potolkla po glavi. Kolesar se za nesrečo ni zmenil, marveč je gledal, da je čim preje odnesel pete. Smolo je imel tudi pleskarski vajenec Ciril Gašperšič lz Dobrunj. Fant je v četrtek okrog 8.15 peljal po Sv. Petra cesti gare in na Resljevi cesti pred Zmajskim mostom zadel ob obcestni kamen, zaTadi česar ga Je vrglo po tleh. Isti hip pa je privozil po Resljevi cesti mimo poštni avto, ki je udaril z zadnjim kolesom Gašperšiča po desni nogi ter mu Jo hudo poškodoval v členku. Gašperšiča so morali z rešilnim vozom odpeljati v splošno bolnico. ti— PlaSljlv konj In nepreviden voznik. Sedlarski vajenec Jože P. iz Trzina se je včeraj zjutraj peljal na praznem, enovprež-nem vozu po Dunajski cesti, namenjen domov. Pred artiljerijsko vojašnico mu Je privozil nasproti mestni avto, ki Je škropil cesto. Fant, ki je do takrat na vozu dremal, je skočil pokoncu in potegnil za vajeti, menda pa nekoliko presilno, zaradi česar se mu Je siplašil konj, ki se je zaletel z vozom v obcestni kamen ter tako zlomil oje. Gospodar trpi zaradi njegove neprevidnosti nad 100 Din škode, lahko pa bi bila nastala večja nesreča. Iz Maribora »— V Beogradu ne vedo, ka Je rešilni avto. Poročali smo že, -da finančno ministrstvo ni hotelo osvoboditi carine rešilni avto, katerega je nabavilo mariborsko gasilsko društvo. Carina znaša okroglo 25 tisoč dinarjev in bi se moral ta denar nabrati po dobrovoljnih prispevkih. Gasilno društvo se je obrnilo nato na ministrstvo narodnega zdravja in je odtam po dolgih tednih dobilo lakoničen odgovor, da se k carini ne more prispevati in da se tudi ne da posredovati za odpis carine, ker se tudi pri drugih ministrstvih ne dobavljajo avtomobili brez carine ali s carinskimi popusti. Oni, ki so reševali vlogo tako važnega humanitarnega društva, kakor je gasilno društvo, menda niso niti prebrali utemeljevanja ln izkazov, te katerih je razvidno, pri kolikih nesrečah so mariborski gasilci posredovali in koliko prometa zimaguje dnevno zlasti gasilski avto. S tem je jasno, da smatrajo rešilni avto za toliko potreben, kakor avtomobile za ministre ali državne podtajnike. Dr. F. Kartin 9841 špecijalist za zobne m ustne bolezni Maribor, Slovenska ul. 9 zopet ordinira a— Usposoblienostni izpiti učiteljev in učiteljic za osnovne ln njim sorodne šole v jesenskem roku 1928. se prično na drž. moškem učiteljišču v, Mariboru dne 5. novembra t 1. Pravilno opremljene prošnje za pripust naj se pošljejo po sreskih poglavarjih vsaj do 20. oktobra t 1. v roke izpraševaJne komisije. Povabil k izpitu ne bom razpošiljal. Vse drugo na črni deski v veži drž. moškega učiteljišča v Mariboru. Predsednik izpraševalne komisije. a— Zadušnica za pok°jnim narodnim voditeljem in predsednikom KDK Stjepanom Radičem se je brala včeraj zjutraj ob 7. v. stolnici. Prisostvovali so ji predstavniki KDK in v Mariboru bivajoči Hrvati. a— Ravnateljstvo mestne plinarne razpisuje mesto učiteljice kuhanja s plinom. Ista bi imela nalogo odjemalce plina, ki na to reflektirajo, poučiti v kuhanju s plinom. Reflektantinja mora biti inteligentna, po možnosti učiteljica z gospodinjskim tečajem. Plača po dogovoru. Natančnejši pogoji pri ravnateljstvu plinarne. Tozadevne prošnje je odposlati najkasneje do konca avgusta na ravnateljstvo mestne plinarne v Mariboru. 904 a— Dr. Fran Toplak ne ordlnira do 10. septembra. 901 a— Ptrememba posesti Pose^mica Scbmlederer je prodala trgovcu Korman-nu svojo hišo v Gosposki nllcl št. 3 za 700.000 Din. Inž. SchtSrk, arhitekt v Gradcu, je prodal posestniku Ajdešku svojo hišo y Tattenbadhovi ulici št. 15 za 580.000 Din. Trgovec Bela pa Je kupil od posestnika Miliča v MagdaJenski ulici St 14. hišo za 115.000 Din. a— Srečko Oman, llletnl železnlčarsH sin, o katerem smo včeraj poročali da Je postal mogoče žrtev zločina, Je po policijskih ugotovitvah najbrže utonil. Pri policiji so se javili neki ljudje, ki svedočijo, da se je deček še potem, ko se je nekaj časa sprehajal ob bregu Drave, vrnil na samot-nejši kraj ter se tam začel ponovno kopati. s— Za brezplačni polet z letalom so bi le izžrebane naslednje številke: 24, 978, 553, 559, 954, 587, 5, 1022, 13, 14, 560, 989, 958, 996, 19, 527, 575, 513, 986, 455, 1605, 1501, 1407, 1711, 1813, 507 924, 1109, 8, 201, Izžrebani naj se javijo med 14. in 15. uro pred začetkom letalskega mitinga pri predsedniku na glavni tribuni, ki jim bo odkazal prostor in izda' potrdila za brezplačne lete Dopoldne med razsitavo bodo na razpolago vojni aparati, kakor tudi avi-jon »Ljubljana« za one, ki niso bili izžrebani, pa žele leteti proti plačilu 100 Din za osebo in !e't Znak začetka programa bo dala velika zračna bomba, ki bo razvila v zraku 5 kvadratnih metrov veliko trobojnlco. Po programu bo sledil ognje me»t ki bo pokazal veliko beoečansko ko Io, veliko bcanbo s tisoči zvezdic, celj skim grbom itd. Vožnja na miting je polovična, vsi redni vlaki se bodo ustavili v Levcu, omnibus pa bo stal pred Celjskim domom. Med odmori in po sporedu bo svirala priljubljena železničarska godba. e— Najdba. Ernest Pust je našel v Aleksandrovi ulici 16. t. m. ob 11. dopoldne staro listnico iz črnega usnja z vsebino 355 Din in nekaj starih znamk. Izročil je najdbo na policiji, kjer naj se lastnik ziglasi. e— Prijet razgrajač. Fr. T. te Vrhovelj pri Konjicah je bil prijet na glavni cesti v Gaberju, ker je v vinjenem stanju razgrajal. Mož je policijsko zasledovan, ker je osumljen večje tatvine, izvršene 9. julija v okolici Sevnice zadnji čas je bil zaposlen pri regulaciji Hudinje. Tatvine je osumljena tudi neka ženska lz Trnovelj. njegova ljubica in neki F. L., ki se nahaja v celjski bolnici. e— Na cesti Je obnemogel zaradi gladu. Ko sta šla dva gospoda v petek zvečer ob 20.30 po cesti od Jožefovega hriba proti Jungerju, sta opazila ležati na hodniku mlajšega moškega. Spravit! nista tnogda iz njega drugega, kakor da Je gladen. Obvestila sta stražnika, ki je siromaka spravil na policijo. Tam je povedal, da Je Josip Hojker, mizarski vajenec iz Ptuja. Bil je v Zagrebu, kj".r je iskal dela. nato pa se je podal peš proti domu. Hodil je iz Zagreba brez vsake hrane 4 dni in je končno popolnoma obnemogel. e— Vlom ▼ stanovanje. V bivše Gore-njakovo stanovanje na Kralja Petra cesti 37, kjer je bila shranjena še neka omara, je vlomil neznan tat in odnesel prazno železno blagajno, zlato moško verižico, zlato kravatno iglo z monogramom I. G. in stroj za striženje, vse skupaj v vjednosti 2050 Din. e— Nasilen tujec. Po Celju se Je potikal že 14 dni neki Franc Herbst rosen in pristojen v Gradec. Za bivanje v naši državi ni imel nikakega oblastnega dovoljenja. Pri sebi je imel legitimacijo tvrdke »Aleša« v Gradcu, s katero ga ta pooblašča, da sme za njo nabirati naročila za povečanje fotografskih slik. Pri tem poslu je Herbst nastopal skrajno vsiljivo in je brez dovoljenja strank snemal fotografije z zida in jih jemal s seboj. Herbst je bil aretiran in bo odgonskim potom poslan preko meje. e— Lisjaka Je hotela odnesti. Lovec Martin Gajšek Je ustrelil v št. Jutju ob Južni železnici starega lisjaka, ki ga Je poslal svoji ženi v Celje. Ta je postavila svoj voz na dvorišče hotela »Pri pošti« in se za kratek čas odstranila. V tem ji Je neznana ženska odnesla lisjaka. Na trgu k> Je nekdo opazil in javil zadevo lovskemu čuvaju. Šele drugega dr.e se je posrečilo prijeti žensko, ki se Je Izdala za Marijo Erženovo ter rekla, da Je lisjaka našla na cesti ln ga doma zakopala. Lovski čuvaj je šel z njo na njen dom ter našel lisjaka v kleti na polici. Ugotovil je tudi njeno pravo Ime. Piše se Jera Kovalkova in je doma v Vrhu pri Teharjih. Z Jesenic 9—> Sodni uradn dnevi n* Jesenicah. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani je odredilo zopetno upostavitev sodnih uradnih dni na Jesenicah, in sicer dvakrat na mesec. Stroške bo krila država. Prvi uradni dan se je vršil že v četrtek ob 9. uri dopoldne v stari šoli na Jeseni* cah. V nadaljnih mesecih se bodo vršili uradni dnevi vsak prvi in tretji četrtek v mesecu; ako bo pa na četrtek praznik, bo uradni dan en dan poprej. a— Na naslov direkcije elektrarne v 2U rovnict. 2e vsa leta, odkar imamo na Je« senicah in okolici električno razsvetljavo, napeljano iz elektrarne v Žirovnici, smo del ežni stalnih sitnosti. V nekaterih pre« delih Jesenic, zlasti v Kurji vasi in Muro« vi, se dogaja zelo pogosto, da po več dni nimajo razsvetljave, tako da so prav upra« vičene pritožbe interesentov, ki kljub te« mu, da plačujejo električni tok po viso« kih cenan, nimajo luči takrat, ko bi jo najbolj potrebovali. Zlasti je to mučno za društva, ko prirejajo v dvoranah telovad« ne akademije, koncerte, gledališke in ki« nematografske predstave, pa jim naenkrat odreče električna razsvetljava. Umestno Friedlerjero patentirano sredstvo za pospeševanje rasti las GAMMA Je obenem najboljfie sredstvo proti izpadanja las, prhljaju in krhkosti las. Daje fdvljensko sposobnost onemoglim koreninam las in odgaja mahovino las v močne lase. Uporaba je enostavna ter se Že po prvih poskusih pokazuje, kako je potrebna. Zdravniške preizkušnje in priporočila. yK litra Gamma stane 65 Din, % litra 85 Din. Dobiva $e v vsaki lekarni ln drogeriji. Če tam ne dobite, obrnite se na edino generalno zastopstvo za SHS: Dro-gerijo Nada, Kolar, Gabrič, Subotica, telef. 687, ali na drogerijo Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. bi tudi biio, da bi se monter nastanil kjs bližje Jesenic, saj večina interesentov niti ns ve, komu je poverjena ta služba, da bi se v nujnih primerih obračala na njega. s— Ustanovni občni zbor Motokluba na Jesenicah se je vršil 14. t. m. zvečer v go« stilni pri Vilmanu na Savi. Otvoril in vo« dil je zbor g. Andrej Čufar ml. Udeležili bo se ga vsi motociklisti in avtomobilisti z Jesenic in okolice. Pri volitvah so bili izvoljen: za predsednika Andrej Čufar ml., za podpredsednika Mirko Baraga, za tajni« ka Ludovik Ravnik, za blagajnika Jos. Ši* bal, za odbornike pa: Fr. Vilman, Ciril Gašperin, Pavel Robič in Karel Ocepek. Iz Zagorja z— Javna zahvala. Stavkajoči steklarji in steklobrusci se zahvaljujejo vsem za« gorskim trgovcem in obrtnikom, ki so da« rovali vsoto 1844 Din in vrečo moke stav* kajočemu delavstvu. z— Novo društvo. Pri nas se Je ustano« vilo tamburaško društvo «Lira». Svoj pr« vi nastop ima danes popoldne pri g. Hoče« varju. z— Izleti SPD. Ponovno opozarjamo čla» ne SPD ir -se prijatelje narave, da bo v nedeljo It. f v m. iizlet na Čemšeniako pla* nino z ist;ui sporedom kakor zadnjič. Iz* let na Triglav bo v dneh 7., 8. in 9. sep« tembra. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se javi pri tukajšnjem pododboru SPD. z— Zamenjal slabe čevlje za nove. Upo* kojeni 40!etni samski rudar Matevž, ki je svoječasno bil že na opazovalnem oddelku za umobolne. se potika lačen in slabo opravljen brez dela okrog. Tako je prišel te dni k opekarni g. Miillerja in opazil v hlapčevem stanovanju nove čevlje. Matevž je parkrat pogledal okrog sebe in svoje raztrgane čevlje ter urno smuknil s hlap? čevo stanovanje. V sobi je svoje čevlje se» zul, in si obul nove ter s seboj vzel še škatlico globina in žepni robec. Okradeni hlapec ni bil, ko je prišel domov, posebno očaran nad zamenjavo. K sreči je spoznal, čigavi so odloženi strgani čevlji, in je za* devo naznanil orožnikom. Ti so kmalu do* bili Matevža, ki je z »nabiksanimi« čevlji promeniral po Zagorju. Matevž ni prav nič tajil in je še zraven povedal, da so mu čevlji silno ugajali. Matevž je šel z orož* niki zopet k opekarni in je moral v stano* vaniu zopet sezuti zapeljive nove čevlje. Zgodbo o čevljih pa bo Matevž moral pred sodiščem še enkrat ponoviti. Iz Trbovelj t— Zapiranje trgovin ob nedeljah in praznikih. (Dopis iz trgovskih krogov.) Naredba o zapiranju trgovin o.b nedeljah in praznikih j« napravila tudi po naši dolini mnogo nepotrebnega razburjenja. Velika večina tukajšnjih trgovcev se je izjavila za nedelj skd počitek in to s popo lnoma razumljivega stališča. Tudi trgovec in trgovsko o sobi« so ljudije in ne mašine, in kot ljudje so ravno tako potrebni enkrat v tednu počitka, kakor so ga potrebni delavci, uradniki itd. Kdor misli drugače, gotovo nima niti najmanjšega s-o-ciialnega čuta. Kupujoč« občinstvo se bo na to navadilo prav kmalu, kakor se Je navadilo v mestih, kjer si preskrbi vse potrebščine že med tednom. Tudi okoličana se bodo privadili temu, ker zahadajo med tednom večkrat po drugih opravkih v trg m si bodo lahko ob teh prilikah oskrbeli vse potrebno. S to uredbo je pokazala naša država, da hoče vsaj približno slediti dragim naprednim državam, kjer je nedeljski počitek obvezen za vse stanove. Uredba bi bita popolnejša, ako bi ne delala nobenih rajem glede števrla prebivalstva. Ta nepopolnost se kaže posebno pri nas. V bližini kolodvora dela potok mejo med našo in zagorsko občrno. Trgovine, ki stoje na desnem bregu potoka in spadiaiio pod zagorsko občino, so ob nedeljah odprte; one na levem bregu, pa morajo biti zaprte. V tem pogledu hi se morala uredba izpopolniti. Odpor proti nedeljskemu počitku cd strani malega dela trgovcev ie rodil samo eno, kaT gotovo ni do: bro: zaM Je klin med trgovce-šefe in r.Jihovo uslužbenstvo. To zadnje, videč nevarnost za svoj nedeljski počitek, se ie organiziralo, da brani po uredbi pridobljene pravice. S tem Je zavladate med obema strankama neko nezaupanje, ki -trgovskemu stanu gotovo ne bo v korist. Prepir na kom med mašo Dops lz Dobrove pri Ljubljani Dobrova mirna in poštena — tako so ocenili stari možaki našo občino. Toda da* ne9 Dobrova ni več taka, vsaj ne mirna. Odkar je zavladal pri nas župnik g. Pe* ter Havptman, se je naša lepa vas »preme* nila v pravo gnezdo medsebojnih bojev. G. župnik zahteva od ljudi brezpogojno pokorščino, drugače gorje jim. Pod njim se kar čez noč menjavajo organisti, cer* kovniki, cerkveni pevci, ključarji in celo kaplani. Ako kdo g. župniku ni všeč, mo« ra proč. Tako imamo na pr. tekom enega leta že tretjega organista. Kako grde so razmere pri nas, je naj* boljši dokaz to, da so se preteklo nedeljo stari in novi cerkveni pevci spoprijeli kar na koru med službo božjo in se medseboj« no obsipali s psovkami. Da je bila stvar še lepša, je prihitel na kor tudi g. župan, ki je pozabil na svojo dostojanstvo in na sve* tost prostora in časa, ter napodil odraslega mladeniča s smrkovcem. Kakor se govori, je g. župnik sedaj stare pevce ovadil radi motenja vere. Organista in župana seveda ni naznanil. Prav po nepotrebnem se ▼ razprtije vmešava tudi tukajšnji šolski upravitelj, ki je hotel pregovoriti nekega mladeniča, prejšnjega pevca, da bi podpisal neko od upravitelj* sestavljeno izjavo. Za ugled šole bi bilo bolje, ako bi g. upravitelj ta* kih stvari ne delal. Da je igral pri vseh teh zadevah veliko vlogo novi cerkovnik in župnikov pobočnik Peter si je lahko misliti. Po službi božji se je na tak način lotil g. kaplana, da te* mu ni preostalo naposled drugega, kakor da se je otresel cerkovnika s pošteno kranjsko zaušnico. To pa je bil seveda ogenj v strehi. Kaplan je bil zatožen na vse strani in ravno te dni smo zvedeli, da je prestavljen od nas nekam doli na Ko* čevsko. G. kaplan Matkovič se ni vtikal v politiko in je bil zato v fari splošno pri« ljubljen. To »e je zlasti pokazalo na po* slovilnem večeru, katerega so se udeležili župljani vseh strank v tako velikem šte* vi!u, da je bila društvena dvorana skoro pretesna. Vsi obžalujejo njegov odhod in mu žele mnogo sreče in uspeha na novem službenem mestu. Popisali smo vam te stvari, da boste ve« deli vi in vaši bralci, kakšna je danes na* ša Dobrova. Vsi želimo, da bi bila zopet mirna, kakor je bila nekdaj, in da bi so* dišče z nami ne imelo toliko opravka, ka* cor ga ima zdaj, ko teče radi teh prepirov menda kar pol tucata tožb. Naj se briga g. župnik za oznanjevanje verskih resnic, sa red r cerkvi in okoli nje, naj sej* med farane mir in ljubezen, pa bomo imeli tu« di njega vsi radi in vsi bomo zadovoljnt FaranL Prei sodniki Mejnik je premaknil Ce ste šli v klet in odpeljali kolo, sta pač tudi morali biti v hiši, kjer ste imeli lepo priložnost, ko ste imeli enkrat ključe v rokah, saj sta bila oba ključa skupaj,« ja zavrnil latiča predsednik in mu prebral oo-sodbo. Kranjska kri ne fali Gladko je tekla beseda tisto junijsko nedeljo trem vinskim bratcem. Kako tudi ne, saj so pridno mazali svoja gria s prist« nim ljutomerčanom, ki ga je nosil na mi« zo oštir Luka tam v Ponovi vasi. «Kranj« ska kri ne fali, mi smo mi,» se je postav« ljal bahaški Jaka in razlagai tovarišema svoja junaštva z italijanske fronte. «Tak junak, pa — figa,» se je oglasil že precej vinjeni Tomaž in dejal Jaki, da sne vse tiste Italijane, kar jih je Jaka postre* lil, v skledi solate. S Tomažem je potegnil tudi Janez i-n skregali so se. Jaka je bil še najbolj tre« zen pa tudi njegova zvesta boljša polovica je sedela poleg njega za mizo. Ker se je možaku zazdelo, da sta njegova tovariša postala precej molčeča, je kar zaduhal, da se v njunih srcih kuha nekaj, kar smrdi po pristnih kranjskih klobasah, po takih namreč, ki jih človek stakne med prete* pom. Zato je Jaka svojo ženo poslal do« mov. Kmalu za njo je odšel tudi Jaka, ki jo je urno rezal proti domu. Ker je videl, da jo fanta ubirata za njim, jima je hotel zmešati štreno in je skočil k sosednji hiši ter se potuhnil v kot stranišča, kjer je miT« no ob čepel. «Kje je hudič! Tu smo brez prič, nalo. mim mu kosti,» je rentačil Tomaž in se norčeval iz Jake in njegovega junaštva. Tomaž in Janez sta potem jela Jako iskati, zagledala sta ga in ga povabila na ce« sto. Ker Jaka ni prišel, mu je poslal To« maž gorjanski poljub v obliki kosa opeke, ki je nemilo zadela Jakovo lice. «Kranjska kri ne fali, mi smo mi,» so je tedaj skorajžil Jaka in se pognal med svoja nasprotnika. Zgrabili so se in se jeli mikastiti. Naenkrat je Jaka zavpil: «Roko sta mi zlomila,» in zamahnil z zdravo roko v kateri se je zabliskal nož. Tomaž in Ja« nez sta jo urnih krač pobrala, a Jaka je tarnajoč prilezel domov, kjer je komaj ča« kal jutra, da je žena napregla koleselj in se je mož odpeljal v mesto k zdravniku. «Oba sta me,» je trdil pred senatom Jaka. «Jaz sem ga! Zakaj »e pa oženjenec kre« ga s fanti», je deial Janez in se zagovarjal, da ga je Jaka hotel suniti z nožem. Janez bo sedel 10 tednov za zamreženi« mi okenci v težki ječi, se vsakih 14 dni po« stil in na trdem ležal, a Tomaž bo delal Jaki družbo pred okrajnim sodiščem, kjer se bosta morala zagovarjati zavoljo lahks telesne poškodbe. Tatvine mlade pastirice Franca je komaj 14 let stara. Po poklicu je pastirica tam v Stražišču pri Kranju. Dobrosrčni kmet Janez je vzel Francko v službo, kjer se ji je dokaj dobro godilo. Francka pa je zahrepenela po Janezovih dobrotah, ki jih je imel v shrambi Naj« bolj ji je dišalo slastno svinjsko meso. Ker deklica nima poštene matere, je že od na« rave nagnjena k tatvini, saj mati ji je ce< lo sama rekla, naj kaj vzame in nji pri« vošči. «Od kod se je priklatil dehor, da nam krade jajca! se je večkrat čudil posestnik Janez, dokler ni ugotovil, da je ta dehor njegova pastirica. Dekle si je tako prislu* žilo 3 tedne ječe. Pokradlo je več stihih klobas, 4 kg mesa, nekaj krompirja in moke; sploh je bilo vse dobro, kar ji je prišlo pod roke. Nekoč je vjela kar kokoš na dvorišču in jo dala svoji materi, da si je skuhala kurjo juhico. V Janezovi hiši pa je živela tudi gosta« čica Ivanka, kateri je ukradla Franca 100« dinarski bankovec. Skupna vsota ukradenih stvari znaša 458 Din, pa je bilo gotovo še več ukradenega; seveda čaka tudi Francki« no mamico obračun. Ker je kazenski senat prepričan, da je deklica že tako spridena, da ni pričakovati poboljšanja. saj ima pri materi le slab zgled, so sodniki sklenili, da Francke, čeprav je še tako mlada, ne bodo priporočili kralju v pomilostitev. Iz življenja in Kadar ima ognjenik vročino Kako je opustošil vulkan Rokatinda Nizozemsko Indijo. — Vezuv, ki je uničil Herkulanum in Pompeje, postaja zopet aktivnejši. Danes teden smo na tem mestu poročali o strašnem izbruhu ognjenika Rokatinde na Sundskih otokih, južno od Celebesa. Vulkan je uničil cvetoče pokrajine in potres, ki je spremljal erupcijo, je povzročil, da se je pogrez-nila polovica otoka Floresa pod vodo. Trideset naselbin je bilo pokončanih in divno vidi iz Napollja. Najlepša Je ponoči, pod južnim nebom, ko se vije rdečkasti sij proti zvezdam, ki žarijo v bledejši barvi. Vezuv pa ima ne le svoje obiskovalce, ampak tudi svojega, lahko bi rekli — zdravnika. In sicer v osebi učenjaka prof. Malladre, ki vodi observato- Izbruh ognjenika v Sundskem prelivu ¥ !f>iošnl zmešnjavi sta požrla zemlja in morje 1200 ljudi. Še mnogo več jih Je Mo težko in lahko ranjenih. ★ Ob tej priliki moramo zabeležiti, da se je delovanje Vezuva nad Napolijem v zadnjem času zopet povečalo. Ta ognjenik ima sploh navado, da pospeši svoje delovanje vedno v poletnem času, ko prihaja v južno Italijo mnogo tujcev. Tako postane vulkan za ogledovanje privlačen, kar je posebno všeč italijanskim hotelirjem, ki deiajo na ta račun dobre kupčije. V poletnih mesecih srečaš na Vezuvu tako malo Italijanov, da jedva čuješ italijanščino. Zato pa slišiš okrog vulkanovega žrela vse mogoče jezike sveta — največ angleščine in francoščine, pa tudi mnogo nemščine in japonščine. Vezuv izžareva ob času bruhanja prijetno rdečkasto luč, ki se posebno ri j na ognjeniku že polnih 18 let. Ta mož živi na Vezuvu poleti in pozimi in opravlja svojo službo: tako rekoč meri ognjeniku temperaturo... Kakor pozna zdravnik svojega paci-jenta, pozna prof. Malladra Vezuv. Vsak dan se pogrezne v ognjenikovo žrelo in opazuje dime in lavo ter objavlja na posebnih builetinih ljudem, kakšen je položaj in do katere točke se smejo približati vulkanu. Vezuv se navadno vznemiri samo po dvakrat na leto; v ostalem času »počiva«, dasi nikoli ne miruje popolnoma. Iz njegovega žrela neprestano leti kamenje in se vijejo proti nebu stebri dima. Okolica Vezuva pa je znana še po nečem drugem: po slovitem vinu »Solze Jezusove« Lacrimae Christi), ki raste na vznožju ognjenika ter ima radi posebnega ustroja zemlje poseben okus, ki se ne da ponarediti. Pridiga o ženskih krepostih in čednostih Ženska moderna vzgoja in morala. — Kultura telesa in podedovani greh. — Katoličani se vračajo k poganstvu . . . jo, da so katoliške. Nato je govoril papež še o emancipaciji žensk, ki da ji cerkev ni nasprotna, samo da bi ženske V dvorani rimskega konzistorija so prebrali dekret, ki proglaša častito Frassinatijevo, ustanoviteljico reda sv. Doroteje, za svetnico. Ob tej priliki je imel papež govor, v katerem je poveličeval njene čednosti, ki naj bi si jih zlasti moderne ženske vzele za vzgled. Te čednosti so predvsem tiste kategorije, ki spadajo pod sramežljivost in čistost. Papež je zelo žalosten, da jih ženske opuščajo in sicer ne samo svetov-njaške dame, temveč tudi one, ki trdi- tudi v tem oziru sledile vzoru svetnice. * Škof dir. Gfollner v Linzu je znan kot hud priganjač klerikalizma in je neprestano zapleten v kakšne polemike s svojimi nasprotniki. V kratkem pojde na višji poziv v Rim, kjer nič preveč radi ne gledajo njegovega pre boje vitega nastopanja. Dr. Gfollner je baš sedaj za- Iz življenja v velikih kopališčih HaH vremenski preroki pravijo, da je letošnje vročine že konec in kopalne sezone že •koraj konec. To bo veljalo v hudem slučaju pač samo za naše kraje, kajti drugod, v vremensko srečnejših deželah, na morskih obalah, je kt-palna sezona v polnem razmahu. Evo dv*h slik iz sezonskega živii-snja ne- kega frai co>Kcga kopališča! Na lerri: kopa-lcc »i odpoči.a po plavalni uri na tem bi- stroumno sestavljenem stolu, ki ga obenem varuje pred pekočimi žarki in mu omogoča brodarenje ob obali. Na desni: Skupina veselih kopališčnikov k'sti z dobrim francoskim vinom pnevmatski splav, ki se ga poslužujejo kaj radi nevešči plavalci. — Spodnja slika predstavlja zelo priljubljeno zabavo kopaliških gostov: ples v kopilnib oblekah ob hrupu jazabandovske kapela. pleten v hudo bitko v zadevah, ki se tičejo moderne ženske vzgoje in morale. Pravkar objavljajo avstrijski katoliški listi dolgo odprto pismo izpod njegovega peresa, ki je za današnje prosvetlje-ne čase polno prav originalnih naziranj o ženski čednosti. Med drugim pravi na primer to, da ne bi smela nobena kultura telesa prezreti katoliškega nauka o podedovanem grehu in o hudobnih poželenjih v človeški duši. Čutna sla preži v vsakem človeku. Škof se srdi posebno na kult golote, ki pomeni povra-tek v grško in rimsko poganstvo. Ženske ne bi smele telovaditi skupno z moškimi, zlasti pa ne javno, ker draži to moško «poltenost», ne glede na to. da se razkazovanje telesnih zmožnosti z ženskim značajem sploh ne sklada. Še bolj nego za telovadbo veljajo ti pomisleki za kopanje in plavanje, kjer bi morala biti oba spola najstrožje ločena. Sploh bi se moral ves šport ukloniti katoliškemu naziiranju o nravnosti in značaju. O gojenju družabnosti s plesom, zlasti z modernističnim plesom ni po tem naziranju sploh nobenega govora. O sodobni ženski modi pa je naravnost greh govoriti. To modo imenuje njegova vzvišenost «vlačugarsko modo*. (Si lahko posebno zapomni «Slo-venee», ki priporoča svojim čitateljicam vzorce te mode!). Na koncu razsaja lin-ški višji duhovni pastir proti «umazani literaturi«, pod čemer si predstavlja vse, kar ima v pisani besedi drugačne nazore nego on. Samo kako to. da se ne zdijo ti ljudje samim sebi dolgočasni!? Bobby, inteligentni šimpanz V Ženevi gostuje ta čas velikanski cirkus bratov Knie, gotovo največje podjetje te vrste, se potrebuje samo za prevoz svojih rekvizitov in menažerije 70 železniških vez. Največja znamenitost cirkusa pa je ttiriktni šimpanz Bobbv, o katerem pravijo, da ima več soli v glavi in več spretnosti v .;a~'h oego na tisoče predstavnikov iz ^rsre Nedosežen ekvilibrist, žongler, kolesar, plesalec, kadilec, pivec, genttamen itd., itd. — to je Bobby. Manjka mu samo dar govora, pa bi bil perfekten človek. Na sliki ga vidimo v spremstvu njegvega uia-naže ja gosp. Klinga, ko se odo *av'ja na obiske v uredništva ženevskih listov. Kakšno nenavadno godalo je to? Mislite, da Je baterija ogromnih saksofonov v modernem jazzbandu? Zmotili ste se! To ni nič drugega nego signalni aparat, kakršne rabijo v modernih armadah, da jim s svojim občutljivim mikrofonom naznanijo ropotanje bližajočih se sovražnih letal, še preden jih more kdo zaslediti. Naravnavanje aparata služi obenem za naravnavanje ob-brambnih topov in žarometov. Takšne apa rate so rabili pri zadnjih zračnih manevrih nad Londonom — pa se niso nič kaj obnesli. Knjižnica črne magije V Londonu imajo ekskluzivistieen klub »Čarobni krog«, ki poseduje med drugim knjižnico s 1500 zvezki. To so knjige iz vseh stoletij, ki se bavijo samo z magijo. V knjižnici je tudi omara, v kateri je shranjeno najraznovvst-nejše čarobno orodje, kakor magične palice, klobuki, rute itd. Približen pojem o vsebini gori navedenih knjig nam daje naslov knjige iz začetka 18. stoletja: »Celotna umetnost čaranja ali popolni hokuspokus, ki omogoči tudi največjemu nerodnežu priučiti se velike umetnosti brez učitelja in mojstra, skupaj z navodilom o uporabljanju orodja, ki Je za to potrebno, k čemer prihaja še cela obilica novih čudnih iznajdb, o kakršnih niso prej nikoli pisali, a so mnogi po njih hrepeneli.« Naslov sam na sebi je že cel roman. Avtor predlaga v knjigi najbolj avanturistične eksperimente — ne sicer za to, da bi ljudje odkrili kamen modrosti, ampak za to, da bi so'»ua: »potegnili«. Bolj prebrisani so lahko njegove nauke uporabljali seveda za praz-nitev tujih žepov. Prilike je Odo v tistih časih dovolj, kajti kar se nam zdi danes samo komičen hokuspokus, so jemali tedanji ljudje za sveto ir. nadnaravno resnico. Avtor — ki so ga r ostalem pozneje baje zadavili strahovi — podaja n. pr. recept, »kako narediš, da bo ►Jekla mačka človeka skozi vodo«, al; pa »kako lahko poješ pred \semi ljpdmi in z ve5ik» n apeti-tom velik puaing iz cinka, ne da bi te potem K e1 trebuh«. Torej .ako in-tcresantii anagija. Druga k^iga i i istega ČP.sa obravnava zlodje-'o zgo-dov;.io :n opisuje njegovo lasropanie, levenje in obleke od časa Adama m Eve dailje, ko se je pojavil kot kača. »Strasbourg« v ledovju arktičnega morja na potu proti Grenlandiji. Na desni komandant francoske križarke, ki je v tem letu prebrodila že 30.000 morskih milj in jo menijo dati nekaj, v {»opravilo, preden bi se odpravila na pot proti Franc - Jožefovi deželi, če bi ostala sedanja njena ekspedicija okoli Grenlandije in otoka Jana Mavena brea uspeha. Da krovu dovinsko vrednost. Tudi zgodovina se torej drago plačuje kadar pride na bo* benl Strast starinoslovcev in imovitih zbirateljev, ki diše po aristokraciji, so dandanes tudi stare vojaške opreme in orožje. Pri teh predmetih igra veli* ko vlogo izvor redkosti, pa tudi snov. iz katere je narejena. Pri mečih so n. pr. najdragocenejši deli ročaji. Mno* gokrat pričajo o trudapolnem filigran* skem delu. Izdelovalci so jih v prej* šnjih dobah krasili z dragocenimi kamni. Danes se tako blago ne izdelu* je več, zato pa se kupuje za drag de« nar. Najdragocenejše orožje prihaja iz Japonske in največjo vrednost ima* jo rezila. V Bruslju so nedavno prodajali in prodali angleški meč iz 16. stoletja. Kupec je plačal zanj 16 tisoč Din. Ce* la viteška oprema iz davnih časov pa je bila naprodaj za 80 tisoč Din. Viso* ko ceno je dosegel na dražbi v Londo* nu benečanski meč iz 1. 1460. Zanj je plačal kupec nad 30 tisoč Din. Na isti dražbi pa so po naravnost neverjetni visoki ceni prodali zaščitni oklep za konjsko glavo in so izkupili zanj 150 tisoč Din. Marsikdo se vprašuje, kakšen pomen imajo za kupca take starine. Za sploš* nost taki predmeti navadno nimajo pomena, a kdor ima vsega dovolj in še mnogo povrhu, si jih lahko privo* šči ter se ž njimi ponaša, ker jih drugi nimajo. _ Jajčji ekstrakt proti sladkorni bolezni Japonski bijokemik Sikinami je na* pravil odkritje, ki utegne imeti naj* večji pomen za pobijanje sladkorne bolezni. Posrečilo se mu je po dolgem poskušanju, da je pridobil iz rumenja* kov posebno snov, ki zmanjša že v najmanjših količinah množino sladkor* ja v krvi. Ta ekstrakt deluje deset* krat dalje nego hormon trebušne sli* novke inzuiin in tudi dosti jačje. Kar je pa tudi važno, je to, da ga lahko jemlješ skozi usta, ne samo z injekci* jami kakor inzuiin, in sicer vpliva isto* tolikšna količina injiciranega ali za* užitega ekstrakta. Kemično je zelo sta« len in prenese brez škode temperature do 110 stopinj. Šikinami je pridelal tudi iz ribjih jajc podoben ekstrakt. Če njegovo odkritje še nima velikega praktičnega pomena, je to samo zara* Hi tega, ker nove snovi ni mogoče pri: delovati v velikih množinah. A zna* nosti se bo gotovo kmalu posrečilo najti tehnično metodo za pridobivani^ na debelo. V ostalem so že drugi uče* njaki pred Šikinamijem ugotovili, da mora biti v jajcih neka snov, ki delu* je podobno kakor inzuiin. Zakaj se je. Tunney odpovedal boksarski karijeri? Pred kratkim je bilo to vprašanje, ki so ga skušali v svetovnem tisku zaman rešiti. Zdaj prihaja v javnost vest, ki daje odgovor: Sloviti boksarski prvak, ki ga niso zmogle najtrše pesti nič manj slovitih boksarskih prvakov, je padel premagan od drobnih ročic 211etne lepotice, gdč. Josephine Lauderjeve. Listi naznanjajo njuno zaroko in z velikim začudenjem, ker o kakšnih ljubezenskih zapletljajih svetovnega mojstra niso vedeli do danes ničesar niti njegovi najožji prijatelji. Z Lauderjevo se je seznanil Tunney pred nekaj meseci v New-Yorku, kjer je bila gojenka nekega dekliškega kolegija. V zvezi s to sentimentalno zadevo je menda tudi Tunneyevo potovanje v Evropo, kamor je odpotoval danes. A zaročenka mu sledi 22. t. m. v spremstvu svoje matere. Hidroplan v viharju Ljudje menijo, da mora biti vsakega letala konec, če ga zaloti vihar. Pa to je zelo relativno. Potniški hidroavijon, ki vzdržuje zračni promet med Stetti-nom in Hamburgom, je te dni dokazal, da je močneje zgrajen nego ladje. Na poti ga je zajela silovita nevihta, tako da se je spustil v morje pri Bolkenha-genu, 200 m od obale. V luki so videli, v kakšni nevarnosti je, a noben brod mu ni mogel na pomoč. Dva moža posadke na letalu sta skočila v vodo in priplavala z največjo muko na breg. Motorji na letalu pa so delovali z vso silo, da ni aparat odneslo na visoko morje. Noč in naliv sta ga zakrila ljudem v pristanišču. Šele o polnoči se je mogel neki motorni čoln odtrgati od obale in je rabil tri ure, da je rešil iz- mučeno posadko in devetorfco potnikov. Ker je bil aparat le neznatno poškodovan, je tekom dopoldneva nadaljeval sVojo pot_ Najstarejši živi organizem Na pokopališču mesta Samta Maria del Tuel v Južni Ameriki stoji cipresa, ki so ji prisodili 5000—6000 let starosti Ta častiti nestor vsega rastlinskega in živalskega življenja bi lahko pripovedoval čudovite stvari o starodavnih časih ameriškega kontinenta. Ko je okoli 1. 3000 pr. Kr. pogledal iz tal v solnce, Je vladal v Egiptu faraon Meoes. Ko »o Keopsov! valpti in delovodje priganjali stotisoče sužnjev z bičem k zidanju velike piramide, je bilo drevo še mladenič. Štelo je le 200 let Ko so Zidje odpotovali pod Mojzesovim vodstvom v Obljubljeno deželo, je štelo komaj 1500. Ko so ga zadnjič premerili, je imelo 1.20 nad talmi 40 m v obsegu. Ogromno drevo je odkril Aleksander von Hum-boldt, ki je dal na deblo pribiti spominsko tablo. To tablo je pa skorja sčasoma popolnoma prerasla — dokaz, da je prastari korenjak še prepoln življen-skega soka. Bork ruskih kmetov proti sovjetskemu režimu Umori komunističnih zaupnikov in funkcijonarjev po deželi. - Naraščanje pasivnosti v trgovinski bilanci zaradi odpora kmečkega prebivalstva. - Težka situacija za sovjete. Zadnje Saše se po svetovnem časopisju zopet množe glasovi, da je navidezni mir v Rusiji samo znak nevihte, ki ima priti prej ali slej nad komunistično gospodarstvo. Mesta in industrijski kraji, ki jih novi režim favorizira na stroške ogromne množine kmetskega prebivalstva, sicer ne kažejo izrazitega odpora, ker so preveč izpostavljena oboroženi sili države, zato pa so se kmetje v zadnjih letih politično orijen-tirali ostro proti vladi in se kaže. da prehajajo iz tihega pasivnega odpora polagoma v odkrit boj. Napadi na razne organe sovjetske uprave, na posamezne pravoverne komuniste, konsomolce in zlasti na podeželske dopisnike boliševiških listov so tako pogosd. da se kljub velikanskemu ozemlju ne more več govoriti o sporadičnih slučajih, marveč zavzema narodna nejevolja proti vladajočim že dimenzije organiziranega pokreta. Sovjetski listi vsak dan poročajo o takih političnih umorih. Harkovske uradne »Vlsti« poročajo n. pr.: »V nježinskem okraju je bil z bombo ubit predsednik selskega sovjeta v Branici, komunist Ostrenko, hud borec proti vaškim bogatašem, takozvanim kulakom. Po umoru so mu kmetje zažgali hišo in ie mrlič zgorel pod ruševinami. V DremialovTd Je bil težko ranjen predsednik vaškega sovjeta. V občini Siraji so kmetje zažgali hišo nekemu članu davčne komisije, v Britanih pa tamošnjemu našemu dopisniku. V Ostro-verhovki je neki kmet ubil svojega nečaka, ker je bil izrazit komunist. V kitajgorod-skem okraju le bil ubit dopisnik komunističnega lista »Červonyl Kordon«. »Bednota«, glasilo komunističnih malih kmetov, poroča, da Je bil v Simferopolu obsojen na smrt premožni kmet Kačura, Id Je ubil tamošnjega dopisnika komunističnih listov. Tudi v Pokrovskem so kmetje umorili dopisnika »Orlovske Pravde« in »Selških listov« Makarova, ki ie bil tudi predsednik vaškega sovjeta. v Krasni Dubravl pa so zažgali hišo dopisniku istih listov Zukovu. Kmetje smatrajo dopisnike listov za ovaduhe, ki poročajo oblastem o stanju živilskih zalog in o imovinskem položaju posameznikov, zato se zaračunavajo ž njimi na tako krut in radikalen način. Iste usode so deležni funkcijonaTji podeželskih uprav. »Bednota« poroča v isti številki, da ie bil v Hartjirbi ubit predsednfk selskega sovjeta Valujev. ki je imel nalogo preiskati skrite zaloge pridelkov. To je že tretji slučaj umora sovjetskih uradnikov v tej občini v zadnjih par mesecih. V občini Se-mjonovki so ubili kmetje komunista Lisina. v tučevskem revirju brjanske guvernije pa konsomolca Nikonova. Pri Krasnojarsku je Dama: »O gospod kapitan! Ali me Kapitan: »Malenkost! Saj sem bil boste zvlekll gor?« prej lovec kitov!« bil ubit tajnik Izvršilnega komfteta Gladkor v oTšanskem okraju pa so kmetje zapalilt novo naselbino poljedelcev - Židov, ki jih je vlada naselila na posestvih, odvzetih premožnejšim kmetom. Ob enem poročajo listi pod stalno rubriko o primerih upora, razbojniških napadov in celo o bojih z belo gardo. Iz »Bednote« izvemo, da je v Voronežu tolpa razbojnikov napadla komunističnega blagajnika mestnega sovjeta in mu ugrabila 600.000 rubljev. »Molot« (Kladivo) poroča iz Jeiska, da se je tamošnjim varnostnim oblastem končno posrečilo ujeti večjo družbo, ki le sistematična napadala stražnice in ubijala vojake. »Sovjetska Sibir« pa javlja, da sta bila na postaji Pograničnaja ustreljena znana belogardista Rudkevič in Sokolovski, vjeta ob priliki napada čete Saveljeva na sovjetski vlak. Glasom »Proletarske Pravde« Je bilo v Umani obsojeno na smrt 11 članov vsta-škega oddelka, ki je izvršil celo vrsto napadov na sovjetske ustanove. V Odesi so Z8prli glasom poročila istega lista mizarskega delavca Nikolaja Gagarina, ker je na delavskem shodu pozival zborovalce »oa obračun z židovsko vlado«. Ta kratka zbirka dogodkov, posnetih ti dveh, treh listov enega samega tedna, zadostno osvetljuje dejstvo, da sovjetski ustroj su-mljivo škriplje ln da nikakor n« more pognati koTenin med kmetskim ljudstvom, ki tvori ogromno večino prebivalstva Sovjetske Unije. Odpor kmetov, ki se javlja v zgoraj opisanih dogodkih in ki je nedavno tebruhnil v resne vsfaške nemire v Povolžju, na Ukrajini in na Kavkazu, Je prlmoral sovjete. da so znatno omilili predpise za nakup pridelkov letošnje žetve. Znano le. da Je v lanski kampanH rekvi-riranja žita in drugih poljskih pridelkov sovjetska vlada doživela občuten ooraz. Posrečilo se Ji je nakupiti le toliko žita. da Je preskrbela prehrano mest in industrijskih krajev, za izvoz, ki ga je komisar za inozemsko trgovino Mikojan na zadnjem kongresu sovjetov označil kot prvi pogoj za ravnotežje sovjetskega gospodarstva, pa so prišle v poštev razmeroma le neznatne količine. Radi tega je pasivnost sovjetske trgovinske bilance dosegla naravnost katastrofalno stopinjo. Nemčija, ki *e po rapaflski pogodbi c tvorila sovjetom večji kredit, je temeljito razočarana v svojih iluzijah. Trgovina z Rusijo je popolnoma zastala, ker so se posli dali zaključiti le z otvoritvijo velikih dolgoročnih kreditov. Do sedaj so se sovjeti zadolžili pri nemških dobaviteljih za preko 500 milijonov ziatiih mark (nad 6 milijard dinarjev). Te vsote Nemčija nikakor ni Dritrav-ljena prekoračiti, dasi sovjeti neprestano moledujejo za nadaljne kredite in to teirv bolj, ker Rusija tudi drugim državam dolguje jednak znesek. Še hujši udarec je doživela Nemčija s svojimi koncesijami, kjer so investirani tudi težki milijoni zlatih mark. Koncesije propadajo druga za drugo in ž njimi ogromne kapitalne investicije. Rusija bi te gospodarske težave igraje premagala, ako bi lahko razpolagala z neizčrpnimi bogastvi zemlje, toda ne more premagati tihega, življenski živec izpodije-dajočega pasivnega odpora kmetskega ljudstva, ki najde kljub vsem vladnim ukrepom dovolj potov in načinov, da ne odda svojih pridelkov, ki tvorijo temeljno postavko sovjetskega proračuna. Nezaupanje do so^ vjetskega gospodarstva, ki ga kmetje spoznavajo kot golo izkoriščanje poljedelskih slovej v korist industrijalizacije se je zajedlo globoko v narod in zdi se, da tudi najnovejši omiljeni ukrepi ne bodo rodili tistih uspehov, ki jih pričakuje vlada. Vsi poznavalci razmer so edini v sodbi, da se to stanje ne bo dalo zboljšati v do g! ed nem času in da sovjetski ustroj preživlja nevarno krizo. B. Suškov: Načelo ekonomije Načelo ekonomije je za marsikoga koristno, za marsikoga pa škodljivo. Znani so primeri, v katerih je to na* čelo povzročilo samomor. Evo prime* ra: Bilo je v času lakote. Po poklicu sem mojster — v cerkvenem področju nam* reč, slikal sem podobe svetnikov — torej bil sem slikar. Ko je prišla la« kota, ni bilo več časa za vpodablja* nje mučenikov. Pa tudi prostora ni bi* lo več za to. Celo popi so pričeli tr« peti na pomanjkanju. Tedaj se je rodila v meni ideja: — Odpelji se vendar na deželo, Sem« Juškin! Tam boš slikal bogate kmete. V štirih vaseh so me odbili, v peti pa je eden vgriznil: Kulak, kakor je zapisano v knjigi, bivši trgovec, stra* šno bogat človek. — Dobro, je rekel, naslikaj vse po vrstil Vsi naj visijo po stenah. Pri me* ni mora biti gosposko. Pričela sva se pogajati. Prosil sem za pud moke in trideset jajc za vsako sliko. Odgovoril je: — Slikaj za hrano, da se naješ do sitega in konec! — Državljan, to je odiranje, sem mu rekel. Vi ne cenite umetnosti.' Ali ne veste, da je dobil slavni Rafael deset pudov moke za eno sliko? — Jaz se požvižgam na tvojega Ra* faela. On je Rafael, jaz pa Ogurzov. Ne, potem pa ne. Poberi svoje orodje in izgini! Tak o sem pričel slikati tega pasjega človeka. Bilo je peklensko vroče. Na vasi je steklo šest psov zaradi vroči* ne. Rekel sem mu, naj se obleče v ko* žuh in se pokrije s kučmo. Nato sem ga posadil pred duri, kjer je solnce najbolj pripekalo. — Naslikaj me rajši v rdeči srajci. — Ne, v kožuhu je človek solidnejši in bogatejši. Vsa velika gospoda se da slikati v kožuhih. Ivan Grozni ima na neki sliki celo kosmate rokavice. Sedel je v vročini in pot mu je tekel s čela v curkih. Poiskal sem si prostor* ček v senci in ga opazoval. Debeluh je sopel: — No, slikar, zakaj pa ne slikaš? — Proučujem vašo fiziognomijo. Vaša fiziognomija je impozantna. Ka* kor vojskovodja. Pogladil si je brado in vzbočil prsi. — Mitrij Titič, premikati pa se ne smete! — Zakaj ne? Ugriznila me je bolha. — Tudi govoriti se ne sme. In meži* kati tudi ne, sicer bo slika grda. Sede* ri morate kakor mrtev. Ena, dve, tri — sedaj pričnem. Nenadno je sedla na njegov nos muha. Pričel je škiliti, grbančiti nos in jaz sem videl, kako je v duši psoval muho. Najrajši bi jo pojedel živo. To* da ni šlo. — Prosim, ne vznemirjajte se zara* di muhe. Nekaj časa bo lazila po vas, potem pa bo odletela. Drugače pokva* rite sliko in jaz bom moral delati no* vo. Videl sem, kako je stisnil ustnice in pihnil skozi levi kot na muho. Toda muha je bila nežne narave, ki ne pre* nese vetra. Splezala mu je na desno oko. Kmet je pomežiknil in paf! je udaril po njej. Muha je izdihnila na licu mesta. — Tako, sem rekel, sedaj Je slika pokvarjena. Pričniva znova. — Gospod slikar, ali ne bi mogla presesti v senco? Strašno vroče je in oči bolijo od prevelike svetlobe. — Ne, ne! Napravite se popolnoma mrtvega. Po treh urah sem napovedal odmor. Kmet je drvel k ribniku. Spotoma je vrgel od sebe kučmo in kožuh. Brez sramu pred ženskami, se je slekel do golega in skočil v vodo. Ko se je ohladil — smo šli na obed. Jedel sem in si mislil: Naučil te bom načela ekonomije tako, da se ti bo za« vrtelo v glavi. — Koliko pa bi stalo, ako me našli* kaš brez kožuha? je vprašal. — Dva puda. Za manj ne. Pričeti moram znova. — Preje pa si zahteval samo en pud. — Pod dva puda ne grem. S kučmo stane samo en pud. Ako niste zado« voljni potem — na svidenje! Jaz sem eden najslavnejših slikarjev. Slikal sem vse velike kneze, dva škofa, Grišk& Rasputina... — Hočem imeti sliko in te ne b« pustim. Ako pobegneš, te ujamem na konju, ker si slaven mož. Slikaj me torej brez kučme. Po obedu je izpil kmet osem kožar« cev čaja, se oblekel v kožuh, se pre« križal in rekel: — Torej začniva. Vročina je bila še hujša. Kmet se je bližal stolu, kakor da bi šel pod visli« ce. Dovolil sem mu govoriti za ceno desetih jajc. Govoril je neprestano. Po njem se je pretakal pot: bil je ▼ kožuhu in zelo debel. — Izparil se bom... škornji se bo« do razlezli! — Nič za to! Vztrajajte! Veliki knezi m škofje se morajo tudi potiti. Po eni uri je zakrvavel v nosu. Po dveh urah je postal nenadno bled ia je vzdihnil: — Kozarček mošta.«, Zgrudil se je. Izgotovil sem samo glavo. Drug! 8au je bil kmet zopet zdrav in mi je re< kel: — Koliko bi »talo brez kožuha? — Drago. Pet pudov. Pripognil se je in mi hotel prisollti zaušnico, ko.nčno pa je le šel k ženi, šepetal ž njo, se vrnil in rekel: — Torej slikaj 1 Zahteval sem svoje plačilo vnaprej« posadil debeluha v senco, z rdečo sraj« co, z uro in medaljo — ter sem pričel Eridno slikati. Med slikanjem sem re« el: — Slikal sem nekega velikega kneza v spodnjih hlačah, toda za to sem do« bil mnogo. Šlo je vse dobro. Preživel sem 3-v* meseca pri Kulaku, zaslužil moko in denar. Pri mojem odhodu je Kulak vstal id rekel: — Ti si vendarle prekanjenecl — Ne bodite tako lakomni, saj stel bogat človek, sem odgovoril. Doma pa sem videl, da mi je pro* kleti lakomnež na ljubo načelu ekono« mije natresel v moko — peska, «JUTRG» K. m sbc 9 : Nedelja 19.^111.1928: Kraljestvo mode Jesenski kostumi W#m E>oigo Je trajalo, predem se )e sodobna dama iopet sprijaznila z Idejo kostuma, ki Je bil svojčas že splošno v rabi in nI manjkal v nobeni pravi garderobi. Zadnji dve leti so se lotili modni umetniki zopet ideje kostuma in so ga skušali za vsako ceno uveljaviti potom modnih salonov. Zaman. Odpor je bil tako velikanski, da so morali počakati, da ie praktičnemu kompletu nekoliko odzvonilo in tedaj je prišel čas za uresničenje njihove oživljene misli. Danes je že povsem Jasno, da je kostumu zagotovljeno sigurno mesto v nastajajoči novi modi. Kratke jopice, ki so se nosile lani poleti, lahko smatramo za predhodnice novega kostuma, ki pač ne bo zadel več nikjer na odpor. Posebno srečna Je bila zamisel, da se začne trvajati kostum z letošnjo jesensko modo. Kostumu torej velja vsa pozornost sodobne modne dame, modni umetniki pa so poskrbeli, da ne bodo modeli za kostum enolični in vsakdanji. Poleg športnih tipov so izgotovili celo serijo načrtov za prome-nadne modele, za popoldansko in večerno rabo. Bistveno Je pri kostumu, da se ravna njegova barva vedno po smotru uporabe. Za športne kostume bomo volili angleške črtaste blagove, za promenadne kostume Pa mehke, enobarvne tkanine in bomo dajali prednost zelenim, rjavim, modrim in tudi rdečkastim odtenkom. Nekaj svojevrstnega na novih kostumih bo kožuhovina, s katero bomo obrobljali Jopice in ki bo v nekem oziTu celo nadomeščala jesenske kožuhe. Držati se nam bo vselej pravila, da mora barva kožuhovine v osnovnem tonu popolnoma harmonirati z obleko. Pod kostumom se nosi bluza aH eleganten pleteni jumper. Tudi za ta primer velja pravilo, da moTa ta del obleke biti v stilu, v izvedbi in barvi na moč sličen celi obleki. K večernim kostumom se bodo zelo dobro podali zgornji deli iz čipk, iz brokata ali iz kakšnega podobnega učinkovitega materijala. Prva skica naše današnje slike prikazuje primer kostuma za popoldne in zvečer. Na modelu je uporabljeno za kostum nežno in bleščeče blago za damske obleke ali pa baršun, ki bo dozdevno igral v jesenski modi že veliko vlogo, črna barva bo zopet prišla do popolne veljave. Poleg nje se bodo najčešče uporabljale: sitozelena, globoko rjava in modTa barva, ki vleče nekoliko na črno. Kakor vidimo na modelu, je Jopica obrobljena na ovratniku, na rokavih in sploh ob spodnjem robu. Pod jopico tosimo čipkasti zgornji del aH bluzo i i brokata, katero krasi dekoracija i"z noje- vega perja. Taka bluza napravi tr obleke izvrsten kos garderobe in je pripravna za dTužbo, za obisk gledališča in koncerta. Na zadnji skici naše slike vidimo tipičen piomenadni kostum v črni, sivi, rjavi, peščeni, zeleni ali katerekoli drugi barvi. Kroj tega kostuma je raven. Njegova posebnost je pas čez boke in kožuhovina, s katero ob-robimo ovratnik, reverje in manšete. Na predzadnji skici vidimo športni kostum z gubo na sredi in s pasom iz usnja katerekoli divje živali. Kožuhovina, s katero ob-rebimo ovratnik in rokave, naj bo štra-pacna. K vsem tem kostumom, bodisi da so namenjeni dnevni, popoldanski ali večerni uporabi, se nosijo majhni klobuki brez širokih krajcev. Žepna ura je prav za prav že davno izgubila pravico do tega naziva, ker se zadnja leta ne nosi več v žepu, ampak na *roki. V novejšem času je postalo uzuelno, da nosimo uro na traku iz istega materijala, iz kakršnega je danrska ročna torbica. ,Moč osebnega vpliva4 Popolen, veliki korespondenCnj tečaj za vzgojo volje, sile sugestij, hipnotiziranje, telepatijo, oseb. magnetizem itd. Neprecenljive koristi za vsakogar! Najmoderneiše orig. ameriške metode, prvič v slo ven. knjigi! Sijajni uspehj — nebroj priznanj! — Krasno knjigo z mnogo praktičnimi navodili pošlje takoj za Din 28 (denar vnaprei ali povzetje) »VEDA IN ZNANOST« Celje, Razlagova 8. NOGAVICE kupite r TovarniSkl ca logi nogavic in pletenin Ljubljana. Miklošičeva eesta it 14 nasproti hotela Union. t76-s štola iz kožuhovine stoH zopet v ospredju dnevne mode in po-menja v toliko novost, v kolikor Je ženski svet zadnja leta nosil le male kožuhovinaste okraske Tudi letos bo prevladovala moda 'isice in za štolo bomo se šili dva kožuha, ki bosta v celoti zelo efektna. Te štole bodo zelo moderne. Nosile se bodo na promenadi in v salonu. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. B. J. v Lv. D. p. 8. L. Vzroka brez ■strokov, preiskave ni moči ugotoviti. Zakasnitev lahko izvira iz različnih vzrokov, navadno je posledica okvariene kalcijeve pre-osnove. Pripomočkov, ki bi naravnost vplivali na predor, ni; lotiti se je vedno temena. Tega pa ugotovi lahko samo osebna '/Iravniška preiskava. 6. 8. J. v 8. 1.) O tem s«sedku smo ▼ eni zadnjih številk obširno razpravljali. — Kakor v vsaki tekočini, tako je tudi v seči, pri gotovi toploti raztopljiva samo gotova količina npr. soli ali drugih razstopljivih snovi, kot sečne kisline itd. Kadar kaka tekočina kake snovi ne topi več, pravimo, ia je nasičena. To velja seveda za vsako 'emperaturo posebej. V gorki vodi se da npr. raztopiti več kuhinjske soli, kot mrzli. č"e je bila npr. do 50° C razgreta voda nasičena s kuhinjsko soljo, je nekaj izpad**, če lo nasičeno raztopino ohladim na -f- 3° C. Isto je s sečjo. Po leti, ko izgubiš že potom mnogo vode, je umevno, da je seč nasičena ali skoro nasičena z urati, t. j. raznimi sečnimi solmi in raztopki. Ta seč. ki ni končno nič drugega kot več ali manj zgoščena raztoplina, ima pri izločevanju temperaturo telesne toplote. Ko se tekočina ohladi, mora izpasti vse iz nje, kar je odveč za temperaturo ob času razhladitve. To je potem tisti sesedek, ki je dobro topljiv v vreli večji množini vode. — Sesedek je seveda brez pomena. — 2. Vaš bolnik je nervozen, raznim afektivnim preokretom naklonjen človek, ki si radi svoje preteki )sti dela nepotrebne očitke in sedaj trpi duševno, kar ima potem opisane posledice. Naj si okrepi živčevje, naj ne stika s svojimi mislimi po svoji mladosti, naj gleda naprej in ne nazaj, in vse bo dobro. Nepretirani sprehodi, telesne vaje, kopeli v zraku in vodi in vsakovečerne frotaže pred spanjem, ?a spravijo hitro kvišku in ga pridobe zopet za življenje. — G. D. V. v D. Četrt ure pred britjem si natrite lica in vrat s Kako kremo (n. pr. boraksa 2 gr. lanolina, cin-kovega mazila, glicerinov&ga mazila, cre-me celeste — vsakega po 20 gr.); potem se namažite 9 kakim milim, dobrim milom, ga spenite, 9e obrijte in večkrat s toplo vodo umite po britju. Brivno polje si po-•pni namažite s pol procentnim snlicilnim ■špiritom. Ko se ta posuši, si natrite zopet raolo kožo z nasvetovano kremo. Tudi ino-riol je v to svrho priporočljiv. — G. M. T. v G. Bržčas sta vam bili nekoč roki ozebli. Kupite si pol kile hrastove skorje, od katere si je vzemite perišče in jo kuhajte v pol litra vode. Vkuhajte to na četrt litra, katerega pridajte v lavor tople vode, v kateri si kopljete vsak drugi dan roki kakih 5 minut. ste si jih otrli, si jih namažite z Bernatzikovo 10% formolnvo mažo po predpisu vsak drugi dan. — G. V. T. v Sk. Bolezen o kateri se informirate, je od tteke vrste komarjev povzročena v medicinskem svetu z imenom febris papataci poznana nevarna mrzlica. Slovensko bi se reklo bolezni papadačica. ker je »papadaČi«, čeprav zveni albansko-laško, slovanska beseda. Tiste komarje nazivlje namreč ljudstvo »popadače« iz česar sta napravila nemško uho in nemška usta potem sedaj v literaturo prešlo ime v laški transkripciji ♦papataci«. — G T T. v S Oivajaina sred- ' Izbrala sem tt pravi razumna Mica. »Med vsemi snubci tistega, ki mi je prinesd RADION. On misli na to, da sebi in meni olajSa življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam.* Varuje perilo! stva naj bi se uporabljala samo t sili če vse drugo odreče. Ce jih ie uporabljate, potem po možnosti samo mimogrede, ne redno. Poskusite z masažo in elektrizacijo trebuha, kar bi vam jako priporočali. Tudi primerna tolovadba, pregibanja, veslanje, tekanje, plavanje, ježa, itd. po svoje k masaži trebušne muskulature in 'enega čr*?ve vesa. Dietično: na tešče 1 — 2 čaši mrzle vode, kislo mleko kot eventualen zajutrk Par orehov in lešnikov na dan. ki mehačno odvajajo sluznice. Nadalje mnogo sočivja, sadja, sadnih sokov, citrone. — G. D. K. v B. p. K. D. Obžalujemo, da ne moremo vstreči vaši želji in priočiti vašega pisma v katerem proslavljate »specialista« dr. Zeilleisa in njegove »ozdravitve«. Za na6 stoji, da čudežnih ozdravljenj ni, in še to, «jirrRa» it. m ■■ 10 ■ -re^ij« 19. vm. 1928: ko ter je vse izgledalo, da se ie hotelo na vsak način ohraniti Švici primat Glasni so bili protesti občinstva. Češkoslovaški Sokoli so protestirali oficijdno. toda jury se ni vdala in ostalo je pri prvotni sodbi. S tem dejanjem je bil ugrabljen našim severnim bratom primat v olimpijski tekmi, saj so ostali za Švico le za 6.37 točke. Pa tudi to bi bili dosegli, ako se ne bi ponesrečila vaja znanega izbornega tekmovalca br. Šupčika, ki je vsled kratkovidnosti zgrešil vajo. Prejšnja pristranska sodba in to zagonetno naključje je povzročilo, da je Sokolstvo izgubilo prvo mesto na olimpijadi. Toda kolo časa se vrti ... Kje smo bili pred nekaj leti, in kje smo že danes? Z brati Čehoslovaki smo bili vedno v najprisrčnejših odnošajih. saj smo si v,ed-no skupno povedali svoje mnenje o celotni tekmi. Radi priznavamo na orodju Švicarjem prvo mesto, v celotni tekmi pa tega ne moremo storiti, ker ga niso zaslužili. Evo vam poročila o naših borcih v Amsterdamu. Odšli so tja z voljo do zmage, prinesli so nam tretje mesto med vsemi telovadnimi organizacijami na svetu, storili so vse, da pribore svoji domovini spoštovanje, ki ji pritiče v svetu. Sokolstvo je bilo tudi to pot edino, ki je uspešno nastopilo na olimpijskih tleh. saj pa je tudi edino, ki smotreno in nepretrgoma vrši svojo dolžnost napram narodu in domovini. Tiho je sicer naše delovanje razen v sezijj nastopov, toda vsi se zavedamo, da moramo storiti vse, da ostane naš narod zdrav in moralno močan. Zdravo! N. S. Naši Sokoli na amsterdamski olimpijadi Iz razgovora z načelnikom JSS dr. Viktorjem Murnikom Iz Ljubljane »mo odpotovali dobro razpoloženi, v trdnem prepričanju, da bomo častno zastopali barve naše države. Naša železniška uprava nam je dala prav udobne ku-peje I. razreda direktno do Monakova. Skozi Nemčijo smo potovali enako udobno. Dobili smo lep vagon, v katerem so bratje tekmovalci lahko spali, seveda pa še daieko ne tako ugodno, kakor druge tekmovalne vrste, ki so imele na razpolago ves mogoči koranofrt. V Amsterdam smo prispeli 3. avgusta ob 18. Na kolodvoru sta nas pričakovala naš hoa. konzul g. C. D. M e r e n s in dr. H a d-ž i, predsednik olimpijskega odbora za Jugoslavijo, ki sta nam šla z vso ljubeznivostjo Izrazili o bratu ŠtuJdju in Primožiču, da takih nimajo niti oni sami. in nobena druga tekmovalna vrsta. O Švicarjih moramo povdariti, da so zelo dobri telovadci na orodju, videli pa jih še nismo na mednarodnih tekmah. Pokazali so izredno izvežbanost in videti je bilo, da polagajo vso pozornost na orodno telovadbo. Seveda pa izvedba ni bila prežeta s pravim duhom. Skoro vse ostale tekmovalne vrste so imele povprečno lažje vaje nego naša in sta v tem pogledu prednjačila po težkosti vaj predvsem brata Štukeij in Primožič, kar so priznali vsi narodi. Zato tudi tako lep uspeh med posamezniki. Izmed 88 tekmovalcev držita trdno tretje in četrto mesto. Kar se tiče prvih še- Vaje Jugoslovenov mi sedaj bolj ugajajo nego prvič, ker sem lažje zasledoval vse sestavine, ki so se menjavale hitro kakor kaleidoskop. Naše proste vaje so dosegle popoln uspeh, kar je dokazalo ogromno navdušenje mnogoštevilne publike na stadi-jonu. Vse je burno ploskalo po izvedbi in vrsti je čestital sam predsednik holandske telovadne zveze g. S o m m e r. Vihar ogorčenja pa je sledil, ko so sodniki prisodili vrsti samo 261 točk od 300 dosegljivih. Zlasti ogorčene in burne proteste so naslovili na sodnike poleg publike, holandski novinar- ji. Seveda niso ti protesti prav nič vplivali na sodnike. Tekma je bila končana. Ker nam razmere niso dopuščale, da bi počakali razdelitve nagrad, iste bo za nas sprejel naš konzul g. Merens, smo se v nedeljo 12. avgusta zjutraj odpravili na pot v jugoslovensko zemljo. Med potjo smo se ustavili en dan v Kolnu ob Renu, kjer se je nedavno vršil 15. zlet nemških turnerjev. Ogledali smo si stadion, ki ima ogromne dimenzije za vse telovadne in športne panogq Povdariti moram, da je zgradila stadion kolnska mestna občina, ki je nabavila vse orodje in ga tudi vzdržuje. Društva plačujejo le malenkostno najemnino in nekaj odstotkov od svojih prireditev. Iz Kolna smo odšli nato skozi Miinchen in Avstrijo v domovino, bratsko sprejeti na Jesenicah, Kranju in končno v naši beli, sokolski Ljubljani. Tekmovanje naših Sokolov na olimpijadi v Amsterdamu Kulturni pregled Češki pesnik Antonin Sova. Id Je te dni umrl v Pragi „Misao" Julijski zvezek beograjske »Misli« je priobčil na uvodnem mestu esej hrvatskega literarnega teoretika Antuna Barca »Suton literature«. Pisec razpravlja o vprašanju, ki smo se ga ondan dotaknili tudi mi na tem mestu, ko smo reproducirali izjavo Francoza Valeryja. Dr. Barac dobro karakterizira senčne strani današnje književnosti, ki so jo storile nezanimivo in prazno tako, da se govori o nje zatonu. Zanimiva je črtica Josipa Kulundžiča »Žena na obali Seine< o petorici mladih intelektualcev, ki govore v pariški kavarni o največjih izumih, s katerimi bodo osrečili človeštvo, dočim so sami socialni trotje. Medtem ko grade mesta v oblakih in pod zemljo, se tisoči ljudi v Parizu pulijo za ostanke, ki so jih pustili mesarski psi in revne žene se z otroci mečejo pod avtomobile ali v Seino. V tej številki je zaključena daljša krepka povest Miodraga St. Steianoviča »Ostoja«. Nadaljuje se prevod v prozi indijskega eposa »Mahabbarata«, ki ga prevaja po izvirniku dr. P. Jeftič. Zelo zanimiva je obširna razprava dr. Časlava M. Nikitoviča »Prihod fašistov na krmilo v Italiji«, ki pojasnuje situacijo v Italiji ob tako zvani »fašistovski revoluciji«. Razprava je spisana na osnovi najnovejše literature. Iz češčine Je preveden esej K. B. Jiraka »Miselni atelje modernega skladatelja«, ki seznanja čitatelja z nekaterimi problemi muzikaine kompozicije. Pesniški del zastopajo imena: Desanka Maksimovič, Frano Alfirevič. St. B. Beše-vič, I. S. Mamuzlič, Janko D. Tufegžič. 2. A. Spasič, P. G. Bogdanovič. V književnem pregledu ocenjuje V. 2ivo-jiuovič dramsko noviteto Bori voja Jeftiča »Carske kohorte« in daje pozitivno sodbo o nji, dočim B. Jeftič v oceni knjige Boži-dara Kovačeviča »Največi sevapo« odreka piscu umetniški dar za pripovedništvo. T. Gitrkič poroča o spisu Sime Šoieagiča »Črnogorci«. V znanstvenem pregledu referira dr. Fr. Hešič o dveh čeških in eni nemški knjigi o Poljski in Poljakih. — Zanimivi so nadalje spomini ruskega publicista Trockega na Avgusta Strindberga. V rubriki »Ocene i prikazi« so recenzije o Spomenici Petra Kočiča in knjigi Miloša Gjuriča »Pred slovenskim vidicima«, vrhu tega je v tej številki več drobnejših sestavkov o domačih in tujih knjigah. Skratka: »Misao« nudi slej ko prej dobro izbranega, aktualnega in na dostojni literarni višini stoječega čtiva. R. Badjura »Zasavje" Že danes zaslužni slovenski turistični pisatelj Rudolf Badjura je izdal novega »Baedeckerja« za naše kraje: Vodnika po Zasavju. Ta naris označuje pokrajino med Ljubljano. Zagrebom, Celjem in Jatno; večji del spada pod ljubljansko, manjši pod mariborsko oblast. Pisec nam Je podal tudi v tej knjigi najboljšega in najzanesljivejšega vodnika po pokrajini, ki ima mnogo pri-rodnih lepot in zanimivosti. Metoda je v giavnem ista kot pri dosedanjih vodnikih; za uvod so še podatki o geologiji teh krajev (P. J. Zurga), o favni in flori, o lovu (VI. Kapus) in o ribjem lovu (dr. Munda). Knjiga, ki je lično opremljena, ima tudi srbohrvaški tolmač, kazalo in pregledno karto Slovenije. Seveda so v nji skrbno zbrani podatki o vseh na tem ozemlju ležečih letoviščih in kopališčih, o trboveljskih, br. Primožič br. StukelJ br. Male] , Trojica prvakov J. S. S. *.e ves čas našega Mvanja v Amsterdamu na roko, ter tudi storila vse, karkoli je bilo mogoče do sredstvih, s katerimi smo razpolagali. Ta pa so bila pri nas zelo majhna. Pa kakor se že pravi: »Za malo denarja malo m lizike«. Draginja je v Amsterdamu neznosna in s tako malenkostnimi sredstvi nismo mogli zahtevati vsega, kar bi docela ustrezalo potrebam tekmovalcev, ki stopajo v težko mednarodno telovadno borbo. Velik nedostatek je bilo stanovanje. Stanovali smo v hotelu Mulner v majhnih sobah po 3 do 4 skupaj, poleg tega pa tudi ni bilo miru do 1. ponoči. Vse ostale tekmovalne vrste so stanovale zunaj mesta, v posebnih za nje najetih hišicah in tako mogle trenirati na svežem zraku. Vendar pa smo imeli mi to udobnost, da smo si poiskali v mestu telovadnico, kjer smo lahko trenirali in vadili preste vaje ob spremljevanju klavirja. V mestu ni Tazen naše trenirala nobena druga tekmovalna vrsta. Hrana je bila obilna tn debra, vendar pa drugačna kakor naša in ni posebno ugajala našim tekmovalcem. Tudi časovni red in količina hrane sta popolnoma drugačna kakor pri nas. Prvi dan smo nastopili na konju na štr t ročaji in krogih, kjer je vsak tekmovalec izvedel redno in prostovoljno vajo. Kot sodniki so fungirali pri konju Holandec, Finec In Luksenburžan, na krogih pa br. S m e r t-n i k, Madžar in Anglež. Na konju so bili naši sami presenečeni od točk, ki so jih dosegli v izredno težki tekmi. Na krogih so se držali naši izvrstno. Tu je br. Štukeij odvzel šampijonat Italijanom, ki so si ga priborili na zadnji olimpijadi v Parizu 1. 1924. Pri razglasitvi rezultatov prvega dne Je prva zaplapolala na jamboru naša državna trobojnica in je godba zaigrala našo državno himno. Vse tekmovalne vrste so nam čestitale k uspehu. Drugi dan 9. avgusta Je bila najbolj vroča bitka: namreč tekma na drogu in bradlji. Sodniki so bili Švicar, Italijan in Finec, na bradlji br. Vidmar in Čeh br. Bilek ter Madžar. Bili so izredno strogi; ko so opazili, da sta brata štukeij m Primožič opasna kandidata za prvo mesto, so Ju pričeli izredno pritiskati! Toda kljub termi sta oba s svojimi težkinri vajami vzbudila občo pozornost sodnikov in občinstva. Br. Primožič se je plasiral na bradlji na II. mesto, takoj za šainpijonom br. Vacho. Kakor smo pozneje izvedeli, so se Švicarji, ki so bili na teh dveh orodjih res izvrstni, zelo laskavo stth vrst so bile vse res dobre, tudi francoska in italijanska. Presenetili so nas zlasti Finci, ki so od zadnje olirrapijade izredno napredovali in utegnejo postati nevarni konkurenti za prva mesta. Pri skokih čez konja, kjer je sodil tudi naš sodnik br. Šumi, sta se odlikovala brata Antosiewicz in Derganc. Vrsta pa je dosegla med 11 narodi 2 mesto z 215.625 točkami. Švicarji so pred nami za 4.250, Finci pa za nami za 7.625 točk. Tretji dan smo pričakovali z nestrpnostjo Bile so na sporedu proste vaje, ki so se izdatno razlikovale od vaj ostalih narodov. Vaje ostalih narodov so bile skoro vse po enem kopitu. O pravi kompoziciji prostih vaj, kakor to zahteva tekmovalni red, pa ni bilo govora pri nobeni vrsti,izvzemški menda češko, katere kompozicija pa tudi ni dosegla naših. Zlasti glede švicarskih prostih (Od našega posebnega poročevalca.) Za telovadne tekme so bili določeni na amsterdamski- Olimpijadi dnevi od 8. do 10. avgusta. Vsled dežja se je tekmovalo prvi dan v borilni hali in sicer v dveh skupinah kar je oviralo pregled. Tekmo so pričeli ob 9 uri štiri vrste in to Holandci, Švicarji, Francozi in Luksemburžani. O Švicarjih se je v raznih listih naglašalo, zlasti nemških, da so izvrstno pripravljeni in bodo zagotovo dosegli kot vrsta prvo mesto. Oni so na konju pokazali zelo dobro izvežbanost, niso pa prinesli na tekmo ničesar novega. Tudi Francozi so bili prav dobTo pripravljeni in se je takoj videlo, da prihajajo v poštev na piva mesta. Omenjene vrste so vežbale obvezne in poljubne vaje po gotovem vrstnem redu. Po odmoru so nastopili Finci na istem orodju. Predpoldne so že omenjene vrste dokončale konja in kroge in sicer so dosegli Švicarji 442.25 točk. Francozi pa 397.75 točk Vse ostale vrste so bile daleč zadaj. — Švicarji so pokazali i na krogih zelo eksaktno izvedbo ne pretežkih vaj in so prejeli za poljubno vajo 196.5 točk. Prvi dan se ie poškodoval eden najboljših francoskih tekmovalcev vsled padca iz krogov ter je bil nadomeščen. Popoldanska tekma na istem orodju se je vršila na prostem in so nastopili vsi ostali narodi: Italijani, Angleži, Jugosloveni, Madžari, Čehoslovaki in Američani. Vreme se je sicer izboljšalo, vendaT je vlekel močan veter, ki je povzročal občuten mraz, kar je vplivalo na izvedbo vseh vrst, tako da so vsi ponavljali obvezne vaje. Naši so dosegli skupno 1 točko več od Francozov. Poljubna vaja se je našim bolje posrečila. Zal je imel br Štukeij »smolo« na koncu poljubne vaje, kaT mu je prineslo izgubo najmanj 3 točk in s tem izgubo tretjega šampijonata na Sokolski olimpijski tekmovalci br. AntosIewlcz, Gregorka, Porenta, Clottl, Derganc. vaj se o kaki enotni kompoziciji sploh ne da govoriti. Skoro, da je bilo več korakanja kakor pa pravih prostih vaj in se je videlo tu pa tam, kako je skladatelju prostih vaj pošla fantazija — in v takih momentih se je korakanje vedno pojavilo o pravem času. Razen tega so imeli med vajami dvakrat ali trikrat popoln odmor z razhodom vrste. Tudi to je pomagalo, da so predpisane minute hitreje potekale. Omenjeno bodi, da naša vrsta ni imela pri izvedbi prostih vaj nobenega odmora, vrhutega pa neprimerno več gibov, ki so hitro sledili drug za drugim. Naše vaje so bile nekaj novega, kar je bilo brezdvomno tudi vzrok, da jih sodnilki niso znali preceniti ali so Ježke ali lahke. Vsekakor pa je zanimivo, da je eden izmed strokovnjakov po drugi izvedbi pri skušnji na stadijonu na predvečer tekme izjavil: Slovenski prvak v umetnih skokih Kordelič (SK Ilirija) Izvaja pri tekmovala n prvenstvo krasne aapeH skok avtfak* konju in tudi izgubo svetovnega mojster-stva. Tudi brat Porenta in Derganc, znana izborna telovadca na konju sta vsled mraza nekoliko slabše odrezala. Kmalu smo ugotovili, da smo na konju 5 točk pred Italijo in takoj za Švicarji. Na krogih, našem najboljšem orodju smo dosegli najmanjšo oceno več kot 24 točk' za posameznika. Vsi imajo nad to število. Bt. Štukeij je dosegel 57.75 točke in s tem tudi šampijonat na krogih pred vsemi ostalimi. Dobro so se odrezali tudi br. Antosiewicz, Porenta in Malej. Zvečer smo delali bilanco prvega dne in ugotovili, da so prvi dosedaj Švicarji, nato pa slede Čehoslovaki, Jugosloveni, Italijani, Francozi, itd. Zadovoljstvo je zavladalo, toda zavedali smo se, da moramo i naslednja dva dneva paziti, da ne zaostanemo, saj nas je čakal drog in bradlja, kjer imajo Italijani in tudi Francozi zelo dobre telovadce. Zato smo kmalu izginili — spat! Drugi dan je ostalo vreme neizpremenje-no in neprijazno. Predpoldne so odtekmova-le iste vrste kot prvi dan. Presenetili so Finci na drogu z njihovo dobro navežbano-stjo. Francozi so zaostali, Švicarji pa so dosegli prvi in pa tretjega šampijona na drogu. Popoldne pa so se izkazali Čehi, ki so dosegli le četrtinko točke manj od Švice, t. j. 420.50. Naša vrsta je bila na drogu razmeroma slaba in ima izmed vseli orodij na drogu najmanj točk. Vendar po krivici. Br. Primožič je dovršeno izvedel predpisano fn poljubno vajo, br. Štukeij ravno tako, pa sta bila vkljub temu prenizko ocenjena. Namesto zasluženega šampijonata na drogu so mu naklonili sodniki prenizko sodbo. V tem se je pa pričelo razglašanje rezultatov prvega dne. Na prvem mestu začuje-oio ime br. Štuklja, br. Vache in Lefflerja in čuj, godba svira že naš »Bože pravde«, na najvišji jambor stadiona pa se dviga naša državna zastava, flankirana na vsaki strani od češkoslovaškega prapora. Nastane vihar navdušenja, vriski, vzkliki, dokler godba ne doigra. — Zatem se je nadaljevalo v tekmi na drogu, kjer so sodili Švicar, Italijan in Anglež tako, kakor sem že višje omenil. Nastalo je zaradi tega mnogo razburjenja, toda misel na zmago nas je premagala tudi v tem trenutku in. prešli smo preko te pri-stranosti dalje. Vrsta je skuipno dosegla več kakor Francozi in tudi naša dva br. Derganc in Porenta, kot »manj* domača na drogu sta storila vse, kar sta mogla. Naši zapiski nam kažejo, da moramo storiti na bradlji vse. da nas Italijan ne prehiti, ker je dosegel na drogu zelo veliko točk več kakor naši. Zato so se bili naši kot levi. Na bradJii so delali kot »stari« in dosegli v predpisanih in poljubnih vajah več kot Italijani. Prva sta zopet br. Primožič in Štukeij. Pridobili smo si po br. Primožiču diugi šampijonat na bradlji, tik za Čehom br. Vacho, z razliko 1 točke. Ako bi ne imel pri svoji poljubni vaji, ki jo je tolikokrat delal v Ljubljani brezhibno, proti koncu nekaj »smole*, bi bil prvi na bradlji, daleč pred Vacho. S tem bi se približal svetovnemu šampijonu Švicarju Miesu, ki ima le 3.75 točke pred našim Tošom. Vsi so se čudili njegovi vaji, škoda je, da ni kar pred koncem odskočil, imel bi polnih 30 točk. Švicarji pa so si pustili pokazati vajo še enkrat, tako jih je zanimala. — Pri tem se vidi, koliko trpi pri takih težkih tekmah živčevje; skoraj več kot mišice. Vedno zmaguje duh! Drugi dan tekme je za nami. Bilanca nam kaže, da smo že na tretjem mestu, Italijani so že za nami za 8.75 točk. Ker je bil naslednji dan določen le za preskoke preko konja in za proste vaje, smo bili trdno uverjeni, da se bo končna razlika znatno povečala v naš prid. Zato smo predelavah še enkrat proste vaje na štadionu ob spremljevanju klavirja. Potem pa smo se zavili v odeje in v zavesti, da bomo dobro odrezali, trdno zaspali. Tretji dan so nastopili Italijani kot prvi. Prihiteli so z znanim hitrim korakom na te-lovadišče, izvedli nekaj zavojev, premen, tek in izvedli vajo, ki vsebuje vlečene gibe, klone, razne drže, nato stojo na tleh. Nato so odtekli, kakor so prišli. Dosegli so od 300 točk 230.25. Nato slede Angleži, ki dosežejo najnižje število, le 209 točk. In potem... Fantje se zbirajo... EdtnJ so, ki nastopajo ob spremljevanju glasovira. Ker so bile naše vaje že deloma poznane kot nekaj posebnega, je hipoma vse utihnilo v stadionu in vsa ostala tekma je zastala. Vse je gledalo in strmelo. Naša osmerica je .izvajala dr. Murnikovo sestavo z ognjem in mirnostjo, strumno in elegantno kot celota. Užival je avtor sestave, uživali smo vsi, najbolj pa so se vživeli tekmovalci, naši vrli bratje, ker so dobro vedeli, kaj vaje pomenijo... Izzveneli so zadnji akordi himne »Bože pravde«, sestop »n vrsta odkoraka. Aplavz je bil ogromen, spontan. Čehi nam čestitajo, dr. Murniku pa še posebe Dosegli smo 261.75 točk, dosedaj največ. Razlika med nami in Italijani je narasla na 31.50 točk. Toda takoj nato odkorakajo naši bratje še k preskokom preko konja. Včerajšnji vrstni red med našimi je bil sledeč: Štukeij, Malej, Porenta, Primožič, Amosiewicz, Derganc, Gregorka, Cicit-ti. Današnja tekma pa je prinesla sledečo izpremembo: Štukeij, Primožič, Malej, An-tosiewicz, Gregorka, Porenta, Ciotti, Derganc. Toda br. Derganc je šej z mirnostjo ♦okmovati še zadnjo fazo, pritekel je, skočil in — zmagal. Postal je 3. šampijon na preskokih, vrsta pa tretja zmagovalka, zmagovalka. Priborila si je kolajno zmage. V celem dobe vse vrste sledeče kolajne: na orodjih konj, krogih, drogu, bradlji in preskokih, kot posamezniki v celoti po 3, t. j. 18 kolajn in prve tri vrste po 6, t j. zopet 18 kolajn Od teh pa so dobili Švicarji 14, Čehoslovaki 10, Jugosloveni 10, Finci in Italijani pa po eno. Vsi tekmovalci pa dobe .tudi še olimpijske diplome. Z uspehom naše vrste moramo biti popolnoma zadovoljni in celo ponosni, saj se je vsled naših uspehov dvignila jugoslovenska trobojnica petkrat na jambor zmage v znak priznanja dela. Zadonela je jugoslovenska himna in mnogi poslušalci in gledalci so začudeno vpraševali, odkod so jugoslovenski borci, kje je njihova domovina? — In mi? — Zastopali smo na vročih olimpijskih tleh našo državo in narod, bili smo v službi domovine, ki pa, žal, tako mak) upošteva zanjo storjeno težko delo. Neki francoski tekmovalec je izjavil.' da je treniral 10 mesecev in le dva meseoa bo zato služil vojake, ker mu je domovina štela vso dobo treniranja kot vojaško službo. In pri nas? Ves svet se nam čudi, ko jim pripovedujemo, da sami plačujemo članarino, vzdržujemo orodje, zidamo domove, vse iz nas samih in naših sredstev. Drugje to ni v navadi. Upamo pa, da se bo vse to tudi pri nas sčasoma izboljšalo. Vsi morajo uvideti, da je vsak posameznik, ki se bojtfje na mednarodnem poprišču, za ugled države in naroda, obenem dober vojak za domovino. O končnih številkah bi moral omenit!, da so čehoslovaki ves čas tesno sledili Švicarjem za petami. Njihove proste vade so bile tako vzorno izvedene, da so v polni meri zaslužili prvo mesto S prostimi vajami so briljirali tudi Finci, ki imajo drugo mesto. Pri Švicarjih pa se je zgodilo zopet, da se je njffliove ne baš posrečene vatje sodilo pristransko in mnogo previso- SeddU 19. VID. 1928 «JUTRO» K. 194 m on »dni koncert orkestra ta sotistor. « 22J0: Klavirski koncert. — PRAGA 19.15: Večerni koncert godbe na pihala. * 20.10: Prenos koncerta iz Brna. — RIM 21: Vo* kalen in instrumentalen koncert. — DU« NAJ 16.15: Popoldanski koncert dunajske« ga koncertnega orkestra. 18: Pravljice za staro ' mlado. < 21.05: Veseloigra «Nocni čuvaj» Nato koncert lahke godbe. — VARŠAVA 18: Orkestralen koncert lahke glasbe. * 20.30: Komorni koncert. (Saint* Saens, Charpentier, Debussv, Thomas, Chopin.) — STOCKHOLM 20.15: Večera ni koncert vojaške godbo. ■mu ril 111 io brutriSdh premogovnikih, o »godovini posameznih krajev in gradov Itd. Dočim bodo poznavalci lahko svetovali pisen ie to ali ono. nemara ga tudi v čemer Koli popravili lahko mi zapišemo na 'em mestu to - le splošno sodbo* Badltrrovi sodniki so postali slovenska narodna last in so spričo stalno rastočega razvoia naše turi« tike neizogiben tovariš vakega našega turista in izletnika, slehernega letoviščarja ta potovalca do naši domovini. »Zasavje« Je Badjurovo novo pomembno delo, ki so trni zanj lahko hvaležni turisti in izletniki prav tako kot prebivalstvo teh krajev, kateremu prinaša tujski promet čedalie več koristi. Knjigo toplo priporočamo. Stane 25 Din. po pošti dinar več. Plavalno prvenstvo Slovenije Plavalni šport je pri na& bolj kot kateri* koli drugi izrazito sezonski Gojenje te športne panoge je popolnoma odvisno od ugodnega vremena, ker imamo na razpo* lago samo sredstva, ki nam jih je naklo* nila mati narava v njih prvotni obliki — par rek in potokov. Da bi se v tem pogle* du skušali po vzoru drugih bolj srečnih narodov emancipirati od kapric prirode, tako daleč se še nismo povzpeli. Kaže, da bo morda že v najbližji bodočnosti dru« gače, pa torej ni preveč riskantno upanje, da bomo tudi na tem polju mogli zabela« žiti razveseljiv napredek. V kratki dobi, ki je našim »mokrim® športnikom na razpolago, se seveda ne morejo povzpeti na bogve kako zavidno višino. Vsi treningi, vsa pripravljalna dela se osredotočijo na eno samo prireditev v večjem stilu: na borbo za plavalno prven* stvo. Ko je ta domača zadeva opravljena, preostane samo še ev. ekspedicija najbolj« ših moči in «rtalentov» na državno prveu* stvo, potem pa konec do prihodnjega leta. Tako je bilo do sedaj, upajmo, da bo v bodoče drugače in da bomo imeli tedaj večkrat priliko pobaviti se tudi s plaval* nhn športom nekoliko več in bolj inten* zivno. Rczulate o borbi za plavalno prvenstvo smo seveda že obeležili, danes pa bomo pristavili ka*.o kritično opazko, ki ne bi utegnila škodovati. V začetku tekmovanja je prevzel vod« stvo LSK, moral ga je pa že pri naslednji točki (seniorke 200 m prsno) prepustiti Primorju. Po tretji točki (seniorji 200 m prsno) se povzne na vodstvo Ilirija, ki ga potem prepusti definitivno Primorju. Samo še enkrat — in sicer pri peti točki (seni* orji 400 m prosto) se Ilirija nevarno pri* bliža Primorju, potem pa diferenca stalno narašča v prid Primorja, dokler ne doseže po damski štafeti srvojega maksimuma 94 točk. Nato sledi padec diference do water polo tekmovanj, ki postavijo definitiven re* zultat in definitivno diferenco 62 točk. Glede water«pol tekem je treba še po« sebe j omeniti da prvotno objavljeni rezul* tat ne drži, ker se vendar ne more priso* diti LSKu, ki sploh ni nastopil, četrto me» sto. Radi obilice prijavljenih moštev se je namreč dosegel med klubi sporazum, da se bodo te tekme odigrale v dveh grupah — sicer bi se moralo odigrati 22 tekem — tako pa se je to število močno reduciralo. V prvo grupo so prišla prva moštva Iliri* je, Primorja, LSK*a in zmagovalec v dru* g: grupi, v kateri so bila druga in tretja moštva Ilirije in Primorja. Ta moštva so se imela boriti za prva štiri mesta, dočim bi si druga grupa razdelila zadnji dve me» sti. Jasno je, da si ne more lastiti moštvo, ki sploh ni nastopilo, nobenega mesta, in tako se spremeni placement avtomatično v prid moštev na zadnjih mestih. Moč poedinih klubov v poedinih discip* linah je precej jasno razvidna. V grupi se» niurje vodi v prostih disciplinah Ilirija; močan konkurent pa se ji je pojavil v Pri* morjanu Gaberšku; stransko plavanje je domena Primorja; tudi v hrbtnem plava* nju je Primorje še uveljavilo svojo moč, dobilo pa je resnega konkurenta v Žirov* niku (LSK); v prsnem plavanju je sicer Primorje odneslo prvo mesto, zato je pa Ilirija pospravila iz te discipline — več točk. Grupa seniork je bila absolutna do* mena Primorja, vendar je letos Ilirija (Se* verjeva 200 m prsno) to domeno vsaj de* loma uspešno naskočila. Juniorji so se v prostem plavanju precej enakomerno po« razdelil med vse tri klube, v hrbtnem si držita ravnovesje LSK in Primorje, v prs* nem pa je domena Primorja. Štafete sta si v ^lavnem porazdelila Primorje in Ilirija, Primorje prevladuje v seniorskih, Ilirija v juniorskih, vendar je Ilirija izvlekla iz njih več profita, ker ima bolj enakomerno porazdeljene moči Seniorski skoki so še vedno domena Ilirije, v juniorskih pa se je uveljavilo Primorje. Od dam je skaka* la vsega samo ena dama. V splošnem je treba priznati, da so bile skoro vse točke zelo močno zasedene, edi« no damski skoki in točka juniorke 100 m hrbriio kažejo precejšnjo praznino. Naslednja tabelica kaže, koliko so si po* edinih mest klubi osvojili: Naši onstran granic Italijanska blamaža na Reki Reka, 15. avgust*. T soboto Je fanete »Mafljaaska« Reka svoj »ve-Bki dan«. Otvori se le namreč »četrti mednarodni velesegem«. Kakor zvemo, so bdi dosedanji trik!« vzorčni mi nameščeni v nekdanjem, sedaj zapuščenem ta skoraj napol podrtem »izseljeniškem domu«, daleč tam zmnaj na Mlaki, da so se zlasti tujci, ki so sa prihajati ogledovat to »znamenitost«, naravnost čudila, kaiko je mogoče, da Jii> vabijo v take podrtine. Letos so se končno vendar spametovali in so vzorčni sejem namestili na velikem Battistijevem trgu pred kapucinsko cerkvijo. Kaj posebnega pa ta sejem tudi leto« tve nudi ogledovale u. Z lanskim ima skupno to, da so se ga v precejšnjem številu udeležili madžarski razstavljala, ter Je pač v zvezi t italijansko-madžarsko pogodbo, ki določa Reki kot madžarski izvozni in uvodni luki neko posebno stališče napram Madžarski. V splošnem je letošnja prireditev pravcati kram ar s ki sejem, katerega »lasti reško trgovstvo preklinja iz dna svode ogorčene duše. Razstavljeno blago so že takoj začeti prodajati na drobno, domači trgovci pa med tem zastonj čakajo odjemalcev. Letošnja otvoritev sejma nai M bila prav posebno slovesna. Kot najprovlačnejša točka otvoritvenih svečanosti je bilo napovedano splavljeni« v reški ladjedelnici zgrajenega torpedoLovca za italijansko vojno mornarico in vsem tem slav-itostim naj bi dala najslovesnedši pečat navzočnost člana italijanske kraljevske hiše, princa Vi-demskega (Principe di Udine). Slovesnosti so se pričele s splavljenjem ladje v soboto popoldne. Ko se je razbila ob boku ladje običajna steklenica Šampanjca, Je ladja ob viharnih vzklikih množice začela drseti v morje. Toda radostno vzklikanje Je kmalu ponehalo. Komaj se Je namreč ladja dotaknila morja, se Je nenadoma ustavila. Zastonj so bili vsi napori, zaman so uporabljali mogočno dvigalo, pomagalo tudi nI, da se je neki splitski Jugoslovenski parnik upregel za novo ladjo, da bi jo potegnil v morje: ni se premaknila. Množica je onemela. Princ Vldemski Je nekaj časa še počakal, potem pa se je odpeljal v tvor-nioo torpedov. Ljudstvo se Je, deloma Jeze se, deloma pa smeje, razšlo in v ladjedelnici so ostali le rnženjerjd z delavstvom, ki se je zaman trudilo, da bi čim prej popravilo to velikansko blamažo. Nato je sledite slovesna otvoritev vzorčnega setjma, tudi v prisotnosti princa Videmskega. Tu ni bilo nikake nesreče in se Je stavnost izvršila po napovedanem sporedu. Pač pa Je pri ogledovanju sejma prišlo do Siilno neprijetnih prizorov. Visoko gospodo so popolnoma oddelili od ostalega občinstva in niti novinarjev niso pustili v njihovo bližino. Reška »Vedetta«, fašistični list, se silno pritožuje, da m bilo nikogar, ki bi bi! predstavljal »hišnega gospodarja«, da so bili na vhodih popolnoma nesposobni ljudje, da )e mnogo odličnih povabljencev odšlo, ker so se čutili užaljene po nerodnosti in nevljudnosti sejmskih organov. Množica se Je neznansko dolgo morala peči na sotnou m je ogorčeno protestirala, tako da bi bilo kmalu prišlo do resnega izbruha. Le s težavo se Je dala pomiriti. Vstop Je bil dovoljen šele potem, ko Je princ že zapustSI sejem.. Taka Je bila torej slovesna otvoritev četrtega reškega vzorčnega sejma. Blamaža za blamažo. polomija za polomijo Največja polomija pa Je končno ta, da se sejem v Reki prireja prav za prav skoraj izključno le za »ono stran mosta«, da pa od tam ne le ni nihče razstavil ničesar, temveč da tudi nihče ne prihaja ogledovat, 5e manj pa kaj oakupovait. nudi najcenejše hi najboljše DETEKTORJE. KRISTALE, SLU» ŠALA ter vse radio*potrebščine LJUBLJANA Kongresni trg 3. Križanka »Hruška1 Omenit; je pri tej priliki še, da sta Iliri* ja in Primorje vrgla v borbo celo maso tekmovalcev, dočim se je LSK zadovoljil s tem, da je poslal vborbo le par izbranih in dobrih moči, ki so v borbi za točke kri* žali račune i Iliriji i Primorju. Od poedincev treba v prvi vrsti orne* niti sijajno moč malo Treovo, ki se je v štirih disciplinah plasirala na prva mesta in priplavala tudi v damski seniorski stafe* ti kot prva na cilj. Ona je brz dvoma naša najboljša plavalka, ki je že dosegla jugo* slovensko višino. Od juniork je še omeniti Kušejevo in VVohlfartovo, ki se močno pri* bližujeta Treovl in malo Erbežnikovo Pri seniorkah se je predvsem uveljavila Sever* jeva s svojo nepričakovano zmago nad Prekuhovo (200 m prsno), poleg njih se še držijo naše preiskušene moči: Ogrino* va, Jenkova, Erbežnikova Med juniorji se je opazilo razveseljivo število novih talen* tov, ki bodo v najbližji bodočnosti naša najboljša plavalna garda: Žirovnik, Sturm, Ogrin, Mikšič, Kolar, Stepišnik, Otruba, Turna, vsi 90 se junaško držali in zmago* vali z minimalnimi diferencami. Med seni* orji je nekaj že znanih imen: Kern je naj* boljši prsni plavafi, v dolgih progah si delata konkurenco Erbežnik in Gaberšek, na kratkih progah je treba vsekakor orne* niti Jenka, Tumo, Marca, inž. Medveda. Pri skakačih vodi še vedno Kordelič, ima pa za seboj ie mlad naraščaj, Id se s pri« dom uci od starejših. Lahko mirne duše trdimo, da Imamo ze« lo dober plavalni material, ki bi potrebo« val samo še racionelnega treninga v pri* mernem prostoru m pod dobrim strokov* nitq vodstvom, d* se v najbližji bodočno* sti dvigne na rugoslovensko višino in da zavzame potjm v naši državi vodilno vlo* go v plavalnem športu. V nekaj tednih do* bimo v Ljubljani moderen bazen, ki bo za povzdigo našega (morda najpopularnejše* ga) športa gotovo nadvse koristen. O rezultatih naj zadostuje samo opaž* kt, da so na sploh dobri in tudi zelo dobri € JUTRO* R. 19? 12» (NeHelJa Y9.Vm.19M: Šolstvo f— Na n. deftU BettaasU io« v Lfebijarf bo vpisovali}« da* 30. in 41. »vzasttt od 8. do 10. are. Razredni in dragi kuriti se bodo pričeli dne 27. ar«a»ta o<> 8. ari. Natančnejša pojasnila •o objavljena aa razglasiti deski v veži Sotekega postori«. I— Na L deUl meščanski ioH t UnMJaiil (Prafc) bo vpisova«)« t vse razrede 80. in 81. •vgnsfca, vsakokrat od 8. do 12. ure. PoiM-vljatai io v« drugi izpiti se pričoo v ponedelJeJc 27. amgDSta ob 8. dop. Vati ona učenci, ki immjo j*o-oanrljaiktt Izpite, te morajo ob tem času Javiti ▼ Jok. I— Zadetek Šolskega leta 1928/29 aa mestni tonski realni gimnazill v L}ubl]ani ln s njo cdrn-ieoih oddelkih. Vpisovanje v I. razred mestne leosk« realne gimnazije bo v soboto 1. septembra od 9. do 11. ure. S seboj je prinesti zadaje fcpr&ennaJo in krstni fest. Iz krstnega li®ta mora biti novkino, da dovrši gofenka v tekočem letu 10. do 18. leto. GoJ-emke te drugih zavodov se bodo vpisovale v ponedeljek i. septembra od 9. do 11. ur«. Oojenke, ki so bile že na zavodu, se fevfto v torek 4. septembra od 9. do 11. ure. Razredni kpiti bodo od 25. do 28. avgusta, vsakokrat ob 8. uri in po razporedu, lri Je ja-vljea u deski v veži. Dopolnilni izpiti za gotjenke meščanskih in drugih Sol bodo 29. avgusta ob 8. uri. T« gojen&e se morajo prijaviti ravnatelljstvu do 24. avgusta. — Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj je določeno na petek 14. septembra od 9. do 11. are. Sprejemni izpit bo v soboto 15. sep-teartbra ob 8. uri. — Vpisovanje v enoletno gospodinjsko Sok) se bo vršilo 29. in 30. septembra ob 9. nri zjutraj v poslopju Mladike. Pouk st prične 1. oktobra ob 8. uri. i— Pričetek Šolskega leta 1928.<29. na državni realni gimnaziji v Novem mestu. Ponavljalni izpiti bodo 27. in 28. avgusta, vpisovanje v L r. in novincev 1. septem« bra od 8. do 12. v ravn. pisarni, za vse ostale razrede 3. september ob 8. v raz« redih pri gg. razrednikih; šolska maša bo 5. septembra ob 8., po maši v razredih cbjavljenje urnika in druga potrebna opravila. Dne 6. septembra ob 8. pričetek pouka. i— Dežaval konservatortj ▼ Ljubljani. Vpisovanje v državni konservatorij v Ljubljani za šolsko leto 1928/29 bo 1., 3., 4. in 5. septembra dnevno od 9.—12. in od 15.—17. v sobi št. 17 poslopja Glasbene Matice, Gosposka ulica. Vsak gojenec mora prinesti k vpisu natančno izpolnjeno prijavo, kaitero dob; pri si učitelju državnega konservatorija za ceno 4 Din. Redni pouk na konservatoriju se bo pričel v četrtek 6. septembra. Istega dne bodo tudi sprejemni izpiti. Vse podrobnosti se bodo objavile v začetku prihodnjega tedna. š— Vpisovanje na šolo Glasbene Matice v Ljubljani bo 1., 3. in 4. septembra dnevno od 9.—12. ure in od 15.—17. ure v pisarni Glasbene Maitice. Gojenci naj pridejo k vpisu v spremstvu staršev, odnosno njihovih namestnikov. Vpisnina in prispevek za učila znašata za celo leto 30 Din. Ukovina znaša za klavir ln violino po 78 Din, za instrumente po 90 Din, za soio-petje 160 Din. Vpisnina m ukovina za september se vplačata tafkoj pri vpisu. Pričetek rednega pouka na šoK bo v sredo 5. septembra. V interesu rednega pouka Je, da se Javilo gojenci takoj prve dni. Dopisi SV. BARBARA. Bralno društvo Sv. Barbara v Slov. goricah se toplo zahvaljuje vsem P. n. darovalcem lepih daril v na turi In denarjih za dne 26. t. m. v gostilni P. Kir-bišu se vršeči srečolov! Čisti dobiček je namenjen za nakup društvenih knjig. DOL PRI HRASTNIKU. V sredo, dne IS. t. m. Je priredila tukajšnja sadjarska podružnica predavanje o okuliranju in pridelovanju sadjevca. Predavanje strokovnjaka Miloša Levstika Iz Celja Je navdušilo vse poslušalce v taki meri, da so sklenili prirediti v bližnji jeseni tudi razstavo tukajšnjih sadnih vrst. PONIKVA OB JU2. ŽELEZNICI. Ob priliki pogreba pokojnega voditelja hrvatskega naroda Stjepana Radiča je tukajšnja organizacija sklenila v počaščenje spomina velikega prvoboTitelJa naročiti zvonenje in mašo-zadušnico za umrlega. Zastopniki krajevne organizacije so šli zato k župniku in ga lepo prosili, da proti običajnemu honorarju odTedi zvonenje in mašo za pokojnika. Naš župnik pa se je to pot pokazal v čisto novj krči, kakor ga doslei še nismo poznali. Ves nervozen je odklonil našo prošnjo, češ da za tistega Radiča, ki je bil tako nasproten katoliški duhovščini in je katehetom odvzemal remuneracije, ne more storiti ničesar. Zastopniki krajevne organizacije so ga opozorili da Stjepan Radič ni bil nasprotnik katoliške duhovščine, pač pa je bil samo zoper tako duhovščino, ki cerkev. tvto ln prtžntoo postavila t sfnžbo strankarske politike. Dodali so tudt, da na Hrvatskem duhovščina nima teh pomislekov zoper Radiča in da je tam ista katoliška cerkev kakor v Sloveniji. Na ta argument si Je župnik takoj izmislil drug Izgovor. Pristal je sicer na mašo, zvonenje pa Je odrekel, češ da nima navodil od škofijskega ordinarija ta. Poskušal je tudi udrihati po pokojniku toda navzoči so ga zavrnili rekoč, da se za duhovnika najmanj spodobi zasledovati po litičnega nasprotnika s svoilm sovraštvom še preko groba. Izgovor na ordinarliat je seveda brez podlage, kajti zvonilo se ie za Radičem po drugih cerkvah, ki tudi najbrž niso dobile posebnih navodil glede zvonenja Župnik je enostavno dokazal, da ne pojmuje Kristusovega nauka o bratski ljubezni in se Je kot oznanjevalec vere ln funkciJonaT cerkve pokazal samo kot klerikalnega stran karja. Kakor smo dejali, ga doslej s te stra ni nismo poznali ln naravno tega novega odkritja nismo veseli. DOMŽALE. Danes sokoJski delni župn zlet. Polovična vožnja na kamniški progi za vse Sokole z vozno Izkaznico. Odhod iz Ljubljane 14.10 odhod Iz Domžal 20.16. Vse od Trojan do Šmarne gore pa vse od Bi strice do Ljubljane vabimo v naše lepe Domžale na sokolsko prireditev! RADOMERJE. Prostovoljno rasllno društvu, Radomerje pri Ljutomeru proslavi dne 2. septembra t. 1. na svečan način blagoslovitev nove motorne brizgalne z na stopnim sporedom. V nedeljo dne 2. septem bra ob 5. uri budnica. 2. Ob 9. uri sprejem gasilnih društev pred gasilskim domom. 3 Ob 10. uri sv. maša v kapelici pred gasi! skim domom. 4. Pozdrav gostov pred gasil skim domom. 5. Ob 12. uri obed (banket) 6. Ob pol 14. uri vaje z motorno brizgalno 7. Ob 14. velika ljudska tombola na vese ličnem prostoru. Vljudno vabimo vse naše cenjene tovariše prijatelje našega društva k mnogoštevilni udeležbi. —. Odbor. KRESNICE. Prostovoljno gasilno In reševalno društvo Kresnice-Poljane v Kresnicah bo priredilo v nedeljo dne 2. septembra popoldne ob treh Inrpozantno gasilsko veselico, združeno z domačo godbo, ld bo gotovo prva največja prireditev za ta prijazni solnčni kraj. Vljudno vabimo vsa okoliška gasilna društva, vse gasilce, tudi prijatelje gasilstva, ljubitelje narave, Izletnike, lovce, sploh vse, da se v čim večjem številu udeleže te prireditve. Preskrbljeno bo tudi za vsakovrstne alkoholne in brezalkoholne pijače ter jedila. Tedaj vsi v nedeljo, dne 2 septembra 1928, v Kresnice. Šahovski turnir , v Kissingenu Kisstngen, 18. avgusta. Sinoči pozno zve« čer je bila doigrana partija Spielmann*Ta* rasch, ki se je končala remis. V ruski par» tiji Yates*Marshall se je črnemu posrečilo s fino pastjo pridobiti kmeta, nakar je bi* la partija prekinjena. Dalje sta bili do« končani dve prekinjeni partiji. Tartakover je imel proti Spielmannu boljšo pozicijo, a je ni mogel izrabiti za zmago, zato sta se nasprotnika pogodila na remis. Partija Euvtr&Marshall pa se je končala z zmago olimpijskega prvaka. — Senzacija šestega Kola je bil poraz bivšega svetovnega prvaka Capablance po Spielmannu. Bogolju* bov je zmagal nad Marshallom, partije Eu= wesTarrasch, Reti*Mieses, Tartakover*Niem covič so se končale remis, partija Rubin« stein*Yates pa je bila prekinjena. Stanje po šestem kolu: Bogoljubov 4 in pol, Euwe 4, Capablanca, Niemcovič 3 in pol, Spieb mann, Tarrasch, Tartakover 3, Rubinstein 2 in pol (1), Marshall 2 (1), Rčti 2, fates 1 in pol (2), Mieses 1 in pol. In potrebščine kupite ugodno v drogerlj: 4, KANC SINOVA, L 1 a b I} a n a, Židovska ulica 1 ln drogeriji M VVOLFRAM oasled M. KANC. Maribor Gosposka al. 33. 301 Poslano Podpisani Alojzij Kramer, mesarski po* močnik iz Želimelj št 57, obžalujem in pre klicujem vse žaljivke, s katerimi sem 29 IV. t. L žalil gdč. Karolino Podržajevo iz Želimelj št. 37 ter izjavljam, da so bile moje žaljivke brez vsake podlage. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1928. ALOJZIJ KRAMER. bremensko poročalo MeteoroloSkf zarod » LinMiiM. 18. avgusta 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas opazovanja di 09 Ljubljana . . Maribor ,, . Zagreb Beograd » » . Split . . . , . Sarajevo , » . Skopi je t . t . Dubrovnik » . 7. . o4 o /651 765 2 7o2 1 75ie S o (-> 15 13 15 16 24 o. f* u ► 0£ Smer vetra in brzina f metrib Is <56 SE 2 9 SSE 2 5 93 wsw a 10 94 N\V 2 10 73 NNE 8 9 Padavine Vrt.*a dež dež dež dež dež ▼ na do f. n« 4.0 13.0 16.0 8.0 1.0 Solnce vzhaja ob 5.4, zahaja ob 19.3, hma vzhaja ob 7.55, zahaja ob 20.17. i *■ Najvišja 'en-neraturs danes v Linbliani 21.0 C, najnižja 15.0 G. Poročila Iz Sarajeva, Skopi j a in Dubrovnika niso dospela. Vreme je letošnje poletje neobičajno enakomerno. Odkar j/e večja depresija ob prlčetkn poprejšnjega tedna sprožila nekoliko večjo, dasi Se vedno ne dovolj izdatno množino dežja, se je nadaljevalo vroče suho vreme. Visok zračni tlak je zopet obvladoval vremensko situacijo v srednji in deloma južni Evropi, prav kakor v juliju, in pod njegovim gospostvom so 86 vrstili dnevi lepega vremena. Vendar v teku avgusta v srednji Evropi ni dosegla visoke »topni«. Zakaj neposredno v njenem sosedstvu na severu in zapadn je ostal zračni tlak ve« čas nižji in tamkaj so gospodovale depresije, ki so se kot običajno vrstile na svojem potovanju od Atlantskega oceana proti vzhodu. Zato so v teh krajih prevladovali vetrovi od zapada ?n dovajali hlad v deželo. Tudi srednja Evropa je bila še deležna poplav hladnejšega zraka z oceana, zato se temperatura ni mogla dvigniti ia znatnejšo stopnjo in tudi pogostejšo ne- vihte so prinašale ohladitev ter skrbele ra to, da ni mogla nastati suša. Dežele Sredozemskega morja ha severno njegovo obrobje z Balkanskim polotokom je bilo tudi v avgustu predel hude vročine in suše. Kolikor južneje, toliko manj je semkaj segal vpliv severnih depresij, toliko manj so bili izdatni nevihtni nalivi in toliko manj temeljit* z njimi združene ohladitve. V Sloveniji smo bili nekako na meji obeh vremenskih predelov, a vendar tako, da »o Lili ✓ugodnejšega srednjeevropskega vremena deležni le kraji ob alpskih grebenih, po drugod pa Se vedno ni bilo izdatnejšega dežja. Dunajska vremenska napoved n nedeljo: Večinoma jasno, zjutraj hladno, podnevi ne mnogo nad 20 stopinj. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni in zmerni vzhodni vetrovi, nebo večinoma jasno; temperatura od 18 do 26 stopinj; morje razburkano. Njih izbira se je izkazala pravim! Lastniki cenijo pri Chevroletu vrline odličnih vozov, katere so spoznali na udobnih vožnjah tekom mnogo mesecev. Skoro 700.000 Chevroletov, model 1928 razveseljuje zdaj poedine lastnike. Še vsako izboljšanje v konštrukcljl, ki Je bilo vedno skrbno izdelano ln preizkušeno od General Motorsove družbe, je želo neomejeno pri-manje od strani lastnikov vozov. Dnevno si Izberejo nadaljnji 4000 ljudi Chevroleta. Zakaj Je dandanes prodanih več Chevro-letov kot drugih vozov na svetu? Zato, ker i« Chevrolet izdelan In opremljen enako velikim ln drugim vozovom, vendar zaradi enostavnejše Izdelave pri nižji naJbavnl ceni in majhnih stroških opravljanja. Ifjegov močan motor s od zgoraj krmiljenimi ventili je zavarovan proti prihu s čistilcem za zrak in sitom za olje, »slad česar prevozi Chevrolet tisoče kilometrov več Dres potrebnih' popravil, njegove ■rrora aa m štiri kolesa primejo tako rahlo, da je poprava pnevmatik malenkostna. Njegova Seslja z dolgim razstojem med osmi nosi udobno in prostorno karoserija Mične Duco-barvs so trajne. Primerjajte Chevroleta a mnogo dražjimi vozovi. Zastopnik Vaim zamore takoj izročiti model, katerega si izbereta. Toorfng 84.000 Din, Coacfa 68.000 Dla, * Roadster 54.000 Din, Conpe 68.000 Din, Sedan 74.000 Din, Imperial, Land&n, Sedan 76.000 Din. Zastopniki v celi Jugoslaviji. C H E V KO LET Pro&vod Genzml Motor** Glavno zastopstvo Is zaloga rezervnih delov V. & M. BAREŠIČ & Co. ZAGREB Kraljice Marije ulica 34 — Tri. 27-44 LJUBLJANA Dtraaiska cesta 12. — Tel. 2292 TUVi Opeko stro no in ročno zidno opeko, kakOT udi zarezno strešno sistem Sten-»rflck, nudi vsako količino Ormoška opekarna brata Stuhec v O možu Reg strfrno blagajno kupim sistem .National" po možnosti na štir predale, dobro ohranjeno. Ponudbe na upravo , Juti a' Maribor pod „National', [mnnmninmnmnnri Iščemo starejšega elektromojstra za popravila in premotanie (previjanje) električnih strojev in gradbo, dokazana dolgoletna praks* pogoj. Obširne ponudbe pod .Za-17089" na Publirita d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. 8746 UUULH11111 ii 11 nuni n ■ n 11 mm VELIKO IZBIRO UmA mt VINA »a aaJatodMlfi eant ter žganih pijač 35 sadi Vsa PIVNICARSTVO tOPSKRBA* D. D Zagreb. Fraakopaotfc* al IX *Vo potrebujete tevoUt« ogledati naše ktetf ■ ooknsM vrat« brat obveu 0 k a p« Jo Parno žago za prenos kom Dietno ali posamezni polnojar-menik ali Iokomobilo kupim. ^onndbe pod .V dobrem stana" as oglasni odddek .Jutra*. 987 .a Akordante Cn zidarske kakor tesarske sprejme v trajno zaposlitev stavbena tvrdka „SlOGRAD«, Ljubljana VII. Agente(mje) UtemO zs učinkovit predmet Ii€01110 Velik zaslužek. Potreben kapital sa kolekdjo Din 200—. Vpeljani pri privatnih odjemalcih imajo prednost Ponndbe na ! Rudolf Fuchs. Brod n/s. LOkOMOBiLE MOTORJI "" 3AREMNIKI g Povodni plačilni pogoji Brala Fischer t l ZAGREB. Oundulltava ui. SO Revmatizem. Izliva zohvolnosfti. Gosp. Drn. I. Rahlejem, Beograd, Sarajevska 70. Izvolite ml poslali po poštnem povzetju 3 steklenice Radio - Balsamika, Prve tri steklenice sem že porabil. Učinkovale so rek) dobro. Ker bnam revmatizem že več kot deset let, bom porabil še 3 steklenice hi se nadejam, da popolnoma ozdravim. S spoštovanjem Vučko Grahovac, Banjafuka. trgovec. Zdravila Radlo-Balnamika isdelnje, prodaja in raspoSilja proti naplačilu Laboratorij Ra-dio-Balsa.uika dr. I. Rahle-jeva. Beograd, Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh boljših lekarnah in drogorijah. 108 Francoska Mineralna Voda VITTEL-Grande Source protln, kamen t mehurju Eao de Regime des ARTHRITIQUES Dobiva se: Beograd: Dv. Apoteka M. Vlktorovld Ljubljana-Maribor: »Salusc D. D. Zagreb: J. Bartullč, Priiaz 8. Split: N. Ratkovlč, drogerlsta. Sarajevo: L Vranlč, apotekar. Skoplje: V. Sokov, drogerista. V. Bečkerek: E. Nikollč, apotekar. _Subotica: Ilešova Apoteka. SNovtead: Dušan Illn, apotekar. Šabac: L Rankovlč, apotekar. Zahvala. ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, sina, strica, gospoda Leopolda Sesa prejete izraze blagodejnega sočutja, za prekrasne vence, za požrtvovalnost prei. sester ter gg. zdravnikov ln Častnem spremstvu Izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem ki so nam prerano umrlega spremili k zadnjemu počitku. Ljubljana 13. avgusta 1928. Žalujoči ostali. Sta/d*} W$yaumi 97 Rdeča kokarda Roman. Vzel Je leščert>o, odpri majhna vrata hi krenfl pred menoj po ozkih polžastih stopnicah, ki so bile vdolbene v zid. Minila sva odprta vrata, ki sem jih v mislih takoj opredelil, da vodijo v prostore prvega nadstropja. Dvajset stopnic više sem zagledal druga, zaprta vrata. Še petnajst stopnic in prišla sva do tretjih. To nadstropje mi je bilo pri srcu; z obupnim koprnenjem sem jel iskati načina, kako bi se otresel nadležnega vodnika. Ko sva se vzpela še za tucat stopnic više, sem mahoma obstal. »Kaj je?« se je začudil moj spremljevalec. »Izgubil sem pisemce,« sem odvrnil in jel -tipati PO stopnicah. »Pismo za poveljnika?« »Da.« »Evo vam toči!« Je rekel nestrpno. »In ne mudite se! Ce so ■ovice važne... Strela božja, kaj pa onega vite?« Izpustil sem bfl leščerbo, da se je strkljala po stopnicah in ugasnila. Bila sva v temd. V tišini, ki je nastala, sem čul glasove ljudi v pritličju in šum korakov na ravni strehi; sveži zrak mi je dihnil y obraz. Ko je mojega tovariša minila osuplost, je spet zaklel »Doli pojdite, doK!« je kriknil togotno. »Dajte, spustite me naprej! Res ste mi imeniten sel!... Počakajte tu, da prinesem drugo luč.« Smuknil Je mtmo mene ln me ostavfl baš tam, kjer sem hotel «tl, v kotu pri vratih, ki sva jih preje minila. Ni se Se oddaljil za lest stopalo, ko tem ie držal roko na zapaha. O srečal Vrata, ki sem mislil, da bodo zaprta, so se vdala mojemu kolenu. Vstopil sem in jih zapri za seboj. Nato sem zavil na desno in se jel v črni temi tipaje plaziti ob zidu. Pred menoj se je nejasno črtala svetlejša ploskev okna. Zavest, da nastopa trenutek odločilne preizkušnje, mi je vrnila vso hladnokrvnost Naštel sem deset korakov in dospel do okna, kakor sem bil izračunal. Se deset korakov in druga vrata so mi zaprla pot Tu je morala biti soba — zadnja v tej smeri Napeto stregoč na vsak najmanjši šum, ki bi pomenil, da 90 mi za petami, sem tipaje iskal zapaha in ga odrinil, ko sem ga našel Spet mi je bila sreča mila: vrata so se vdala mojemu pritisku; toda namestu svetlobe me je tudi tu obdala tema — in v njej sem glasno butnil ob druga vrata. Nekje za mojim hrbtom se je oglasil zamolkel ženski vzklik in nekdo je hlastno vprašal: »Kdo je?« Namestu odgovora sem odrinil zapah ln vrata so se odprla. Svetloba, ki je planila izza njih, me je v prvem trenutku oslepila, toda ko sem stal na pragu in mežikal z očmi, sem zagledal pod svetiljko dve prestrašeni mladi ženski, skrivajoči se druga za drugo; v tisti, ki mi je bila najbližja, sem spoznal Denizo. Z radostnim vzklikom sem stopil proti njej; toda odskočila je in njen obraz se je spačil od groze. »Kaj hočete?« je zajecljala. »ZmotiH ste se, gospod. Midve...« Sele tedaj sem se spomnil svoje meniške halje in muškete, ki sem jo držal v roki. Vrgel sem oglavnico nazaj, da bi mi videla v obraz — in trenutek nato sem doživel najslajše presenečenje svojega življenja. Deniza se mi je vrgla v naročje ter hlipaje pritisnila svojo glavico na moje prsi in svoje lase na moje ustnice. •Reku so ml, * ♦ » i » * t « ♦ • ♦ * ▼ i s kavetto za dobavo apnenca k tovarniškega kamenoloma se takoj sprejme v trajno zaposlitev. Orodje, kiparji, ozkotirni prevo* ta raz- streljlvo na razpolago. Samo resni reflektantl t večletno prakso in kateri imajo na razpolago svoie samske delavce, naj si ogledajo k amen dom in stavijo svoje ponudbe za m* postavljen v lopo. 9750 0ORTIAND-CEMENT TOVARNA MOJSTRANA (Gorenjsko) C PETERSHOF dekliški zavod Hadalfna Izobrazba — Gospodinjstvo Trgovska stroka Ka slabotna dekleta odpočlvallšče. IZ0MIKA: Jeziki — Glasba — Gospodinjstvo. Krasna, lega, lastna vila z velikim vrtom, materinska nega, prvovrstna prehrana, Ponk 15. septembra. 9801 Najboljše reference. Prospekti. BL___:_JB ■nrrTrrTnrTrVinnnnnnrir^ mi m m a ■ nnnnnrinhnnt (rože) za računske strof© ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana Seienburgova ulica 6, L nadstr. Telefon štev 2980 6 iti lil i. izplača po osmih mesecih vsakemu članu za slučaj poroke ženitovanjsko doto v znesku 9842 Prispevki so neznatni. Zadruga omogoča vsakomur ustvariti si lasten dom. — Zahtevajte prospekte! Mestni internat &a srednješolce Dijaški dom v Ptuju sprejema v popolno oskrbo in vzgojo dijake, ki obiskujejo rea'no gimnazijo ali meščansko šolo. V zavodu so go enci pod strogim nadzorstvom profesorjev in preiektov in se v prostem času lahko izobrazujeio v jezikih in v glasbi. Go encem ie na ražpolago veiiko igrišče, gledališki oder, knjižnica, bi-1 ard, radio in zavodov orkester. Celoletna branarina je 7000 Din in se plačuie v mesečnih obrokih. Po -klepu kuraionja se manj premožnim in priJn-m gojencem zniža na letnir 6000 Din v izrednih siučajih, posebno gojencem višjih razredov, tudi še nižje. Prospekte pošil;a in daje tudi vsa pojasn la Vodstvo dijaškega doma v Ptuju. Začetek šolskega leta je 1. septembra. Po naročilu kuratorija: 9862a . Prof. H. Vodnik, vodja zavoda Poiir se išče za vodno zgradbo v bližini Ljubljane kot pomočnik prvega polirja za takoj« 6633 Ponudbe pod „Polir* na oglasni oddelek Jutra. Najpopolnejfti Stoewer Šivalni stroji aa fivflje, krojače ia čevljarje tm n vsak dom. Preden ti nabavite stroj, oglejte si to iztednost pri tvrdki Lud. Baraga, mutm, Seienburgova ulica S/L m Muk. lMttu pnedfr Telefon št 980. u asia novo nogo. 2ado- iča, ako te soli za noge ci je v inozemstvu že dolgr 'asa izborno preizkušena — samo majhno mn* no denemo v lavor, napol ijen s toplo vodo in boleči <50?0 10 do iS minui v alem namakamo vVedtem na en mah prejenjti otekiost noge, zmečkanine it. mučni pekoči občutki. Bolečine, ki jih povzroča iiščanje čevljev tako- oreienjajo Daljše iiamaKanje v tej vodi omehča kurja očesa tet otr delo kožo tako. da se pra\ lahko di odstraniti brez noži. ali britve. Bodite prepričani ii sv. Roka sol za noge nop< pooolnoma obnovi. Oprosti Vas različnih motitev ioge. Hodite lahko kolikoi .e hočete po cele ure lahko -itojite na enem mestu pa ne boste občutili niti najmanjšega občutka utrujenosti. I Utjecaj nozne kupclji 9 Velik zavoj soli sv. Kolu stane lfcr— Uiu. Dobiva se pc vesh lekarnah in drogerijah. Ako bi je kje ne Imeli, obrnite se na drogerijo Gregorič, Ljubljana. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Valovite lase! krasne ta uravne kodre doselite tekom ene noži s neikodljivim biološkim sredstvom »URIBOLDE. od dr. Domine A Oie„ Parit Lotion nadomešča aajpopoi nejSe ondulimnje — kodri ostajajo dolgotrajni tn od porni proti vlagi Nenadomestljiv« sa plese tn potovanje. Din 40.—. Oentlfolte kosmet zavod Zagreb — »tlica br. 87. — Zahtevajte oreiplačne liostrovane prospekta. U „SPECTRUM" d. d. Inž. Kopista, Dnbsk* In Kratlč, tvornica ogledal la brušenega stekla, Uabllana VII, Medvedova oL 38. teL 343 Zagreb, Beograd. Osiek. SredišnJIca: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, maSta-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih to oblikah, kakor tudi brušene prozorne Sipe, Izbočene plošče, vsteklevanje v med. Ftaa. navadna ogledala 82 »■■■■■■■■■■■■a Volneno, belo tn pisano platno hlačevlno, delene, kambrlke, druk, srajce, kravate, žepne rute, svilene rut«, nogavice, dežnike Itd. kupite najceneje pri tvrdki ALOJZIJ DROFEMK, CELJE samo Glavni trg St. 9. Vsakovrstni OSTANKI za polovično cena ■■■■ ■ dražba z o. z. Kranj i tovarna trikotaže, pletenin in nogavic ima na zalogi razno triko blago za izdelavo zimskega triko-perila Zahtevajte ponudbe ! sS VIDA SUPIČlC roj. KOKL * učiteljica M« KAŽIMIR SUP1 ČlC gimn. profesor in literat poročena v Beogradu, 19. avgusta 1928. p Št. 1141/28. Razglas. Mestna občina Kranj proda potom javne ustmene dražbe, ki se vrši v torek, dne '28. avgusta 1928 ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalne! v Kranju, .staro savsko mostišče" pare. št 1245, ki meri 893m" Izklicna cena je Din 20.000'— Parcela je predvsem primerna za kako trgovino ali kaj sličnega. Dražba je veljavna šele tedaj, ko jo odobri nadzorstvena oblast. Mestno županstvo v Kranju, dae 16. avgusta 1928. 98Sia P Jfaro&la, i* m dopis* Uloit, 1 medJu oglasen/4* pedalu ntv I Oglasni oddtLtk J&TRA,Lp.thifaiux, I friM/nova, ul~4. Cduovni, rai*uv I perUt kratila/r*- Lfubtjcuajt 11841. RJSS W J?!V! i SprtUnanj* malih, oglasov zapri" kodnjoJUoilko- JUTRA m> xaklj4t& dan* pruL izidom lista, ob rj.us*,. Pazsuj* JpnjtH optasibodo-jrir obiesu* v »asUdnj*.sUuilki Usta,. I TdUforv JbujilkcL 2492 jnlt oploM. ki služijo v posrzdooaLnc uisiocifaLiu ta/run* občuutua. vsaka. bcsuLa 50par. tfajauuijjrL z/ustk Vin, Pristojbina za šifro Vin,Zenita*, dopisovanjain oglas* trgovskima aLi rtklamntgg značaja vsaka btstda Vuur-. Ifajmanjju rsustk PuiKr-.Pnsiojbina laHfroVrns^*Ur* pristojbini. j* vparfati obtnsm,, z naročilom,, das-M. ogLasianpriabajor. T opravljanja vseh hišnih del sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »dobri zaslužek«. 26174 Boljše dekle ki sna kuhati in opravljati vsa domača dela, dobi takoj službo pri tričlanski družini. Naslov v ogl. odd »Jutra«. »276 Brfv. pomočnika solidnega delavca, sprejme takoj Mate Valentič, frizer za gospode in dame. Kongresni trg 12. 26279 Čevljar, pomočnika sprejmem takoj za melano delo, mlajšo mol. Franjo Kristan, čevljarstvo. Celovška cesta 81, Sp. Šiška. — 26287 šiviljo vešBo livanja pletenin aa specialne stroje, sprejmem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. »271 Vajenko sprejme strojna pletarna, Maribor, Vojašniška 2. — 10 zastopnikov prvovrstnih, za obiskovanje privatnikov v Jugoslaviji, nujno rabim. Rajoni-ram potniki, ki so že potovali s čevlji, imajo prednost. Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Prvovrstni ročni izdelki* 25525 Zastopnik) (ce) S prodajo preizkušenih sredstev za pokončavanje vsakovrstnih mrčes, na privatne stranke, samorete trenotno (v višku sezijel tudi r resnici do 200 Din in več dnevno zaslužiti. Samo resni reflektanti, ki imajo voljo za vstrajno delo in razpo Lagajo z malo kavcijo, na; se javijo na naslov: V Kovač, Sv. Petra nasip 17 147 Nakupovalce zanesljive in sposobne za nakup vsakovrstnega sadja išče eksportna tvrdka. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Sadje 12316». 25764 Sezija za aai promet ee Je ravnokar pričela! Iščemo sposobne in zanesljive zastopnike za prodajo lukrativnih — predmetov proti fiksni plači in proviziji. Sigurna eksistencal Kavcija nepotrebna! Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova e. — 26003 Zastopnike (Ice) agilne, Išče rentabilno podjetja. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Zadruga«. 86048 Agenta agOnega iščemo za Ljubljano. Osebno se zglasiti pri »Dniversal«, Krekov trg 10-1. »160 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28» na ogl. odd. »Jutra« 26310 Perilo sprejmem v pranje. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 26142 Izurjena šivilja ki dobro šiva, gre Šivat sa dom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. »242 Zastopnike (ce) iščemo za prodajo državnih papirjev na obroke, v zvezi z zavarovanjem. Damo poleg provizije tudi fiksno plačo. Trgovačko poduzeče »Triglav*, Beograd, Balkanska nlioa 8/1. 25829 Kako dolar dnevno zaslužite povsod, brez kavcije, s patentirano vozno iznajdbo, za 15 Din pove proti znamki aa odgovor Novolety Companj, Dravograd. 85492 Vsakomur nudim trajen in dober zaslužek- z lahko prodajo novega v vsakem gospodinjstvu neobhodno potrebnega predmeta. Mala kavcija potrebna Ponudbe na poštni predal 285. Ljubljana. — «314 da n« pošljemo naslove od maflll oglasov ali da ma pošljemo kake informacije, naj t pismo priloži ma-nipniacljsko pristojbino, ricer ne bo prejel odgovora. OGLASNI ODDELEK a JUTRA«. Dobro eksistenco Vaon nudim«, oziroma samo-prodajo našega predmeta, ki se rabi v vsakem gospodinjstvu. Pišite na zastopstvo Kabman et MOller, Maribor, poštni predal 2. 26148 Prepisovanje na stroj vsakršne, prevzame gospodična. Pismene ponudbe na »Prepisovanje na stroj' na ogl. odd. »Jutra« — 26285 Katera trgovska pomočnica M imek 10 dni počitnic, da bi izvršila v moji manufak-turni trgovini bilanco? Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Perfektoa 400«. »288 Krajev, zastopnike ipoeobne, iščemo sa Slovenijo. Pri sposobnosti fiksni in tekoči visoki prejemki Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Lahko delo«. 903 Zastopnike sprejmemo takoj za dobro idoči predmet. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribot pod »Lahka prodaja« 902 Nemščino poučuje uspešno vsestransko izobražen Nemec s temeljito konverzacijo (pogovornih ur) ob večerih po zmerni odškodnini. Ponudbe pod »Nemščina« na ogl. od. Jutra. 26102 Reklamni poduk pismenim potom, tako samostojnim trgovcem kakor nkaželjnim nameščencem, daje Zagreb VI pretinae 88 Zahtevajte pojasnila! 26177 Šofer ln veffi mehanik išče službe Naslov v ogl. odd >Ju-tra«. 26054 Prodajalka dobro izurjen« v mešani stroki, išče službo za oktober. Cenj ponudbe na ogl odd. «Jutra» pod »marljiva 2462». 26135 Uradnik popolnoma verziran v ma nipnlaciji mehkega in trde ga lesa, vešč knjigovod-stva, slovenske, nemške in italijanske korespondence m drugih pisarniških poslov, išče primerne službe — tudi na deželi Ponudbe pod »Zmožnost* na oglasni oddelek »Jutra». 25546 Dekle pridno in pošteno, U je služilo v boljši rodbini na deželi nepretrgoma skoraj 3 leta kot sobarica in ta vsa hišna opravila, išče tako službo v Ljubljani ali Mariboru s 1. septembrom Cenjene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Zanesljiva 18». 26313 Samostojna vdova srednjih let, išče mesto gospodinj« pri boljšem gospodu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod značko — »Fina kuča«. 26280 Deklica s 8 meščanskimi razredi bi šla za trgovsko vajenko. Naslov v ogl. odd. Jutra. 25957 Pevovodja (tborovodja), prvovrstna moč, ki bi vodil in vežbaJ zbor brezplačno, če bi mu dotični zbor ozir. društvo preskrbele primerno službo. Zmožen tudi godbe. Cenjene ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Pevovodja«. 26050 Mesto hišnika želi spremeniti priden in pošten zakonski par. Naslcv v ogl. odd. »Jutra« 26192 Učenec s 8 razredi osnovne lole, priden in pošten, močan, bi se šel rad učit v trgovino na deželi ali v mestu, kjer bi Imel oskrbo v hiši. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dober raču-nar«. »171 Absolventlnja trgovskega tečaja išče primernega mest« kot prakti-kantinja Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Začetnica«. »210 1000 Din dobi tisti, ki preskrbi Inteligentnemu gospodu službo skladiščnika, nadzero-valca ali slično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nagrada«. »268 Elektromonter Ude službo. Cenj. ponudbe pod »Instalater« na podružnico »Jutra« Celje. 26312 Trg. pomočnik vešč usnjarstva iu ieleznl-narstva, želi premeniti mesto. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26261 šteparica čevljarske stroke, s daljšo prakso, Išče mesta. Ponudbe pod »Dobra šteparica« na oglasni odd. »Jutra«. »247 Trg. poslovodja starejši, špecerijske strof ke, z barvami, s semeni in deželnimi pridelki, išče službo, prevzame tudi me- sto potnika. Cenjene tra« pod »Vesten«. »244 nudbe na ogl odd. »Ju- Pek. pomočnik predpe&nik pri parni peči. prileten išče stalno namešče-nje. Gre tudi kot poslovodja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »zanesljiv delavec«. »136 Pek. pomočnik zmožen vsacega dela išče službe. Ponudbe v ogl odd Jutra pod »pek 110«. »110 Starejše dekle z dežele, šivilja, natakarica, vešča vseh del išče mesta kjerkoli. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26154 Odvetniška uradnica perfektna stenografinja in strojepiska želi službe. Nastop 15. septembra. Ponudbe pod »zanesljiva« na ogl. odd. Jutra. »165 Inteligentna vdova išče mesta goepodlnje pri starejšem gospodu, višjem uradniku ali pa oficirju, [teflektira samo za Srbijo. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Karpati«. »190 Trgovski pomočnik manufakturne stroke, s šoferskim izpitom išče primerne službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra« »191 Kuharica s primerno prakso, pridna, poštena, gre k maniši obi-telji ali slično. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. »281 Knjigovodja perfefoten bilancist in korea-pondent, želi premeniti mesto po dosluženjuv 2meseč-nih vežb Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »1. september 1928«. »290 Pošteno dekle išče službe, najraje k otro-kom izven Ljubljane. Naslov v ogl. odd. »Jutra« »303 Trg. pomočnik vešč mešane stroke, išče primernega nameščenja. — Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Delaven in zanesljiv«. 26266 Drva oukove |n hrastove odpad V- • > na * tr at a« A Aj n« ud parketov dostavlja po a i s k i sen) oa dom parna lags V. Scagnetti v Ljub M£S , - mifOCUl T LiJUO ijani — sa gorenjsktm ko odvoroa. 8t Zičnatl posteljni vložki najceneje pri tvrdki Fr Stupica, Ljubljana, Gospo- svetska 1. 26117 Salame za turiste in najfinejše domače, sir in pristno gnjat priporoča J Buzzolini,- delikatesna trgovina, Lingar-jeva ulic*. 25331 Pletilnl stroj osemključni, št. 8/90, malo rabljen, proda Groeger, strojno pletilstvo, Ormož. 25927 Radi pomanjkanja prostora prodam: 1 pletilnl stroj R. 16/26, 1 pletilni stroj It 8/30, 1 pletilnl stroj It. 8/32, S pletilna stroja It. 8/60, 1 električni motor 220 V 1.2 K. S 1450 Okr., 2 pulta za prodajalno in 2 Izložbeni okni. Cenj. ponudbe prosim na ogl. odd «Jutra» pod »Pletilni stroji* 25989 Prodam poceni omaro, zofo, fotelj, gik, konjske opreme, voziček za težo, vinomerski aparat, razmnoževalni aparat, lopate, mreže. Naelov ▼ ogl. odd. Jntra. »120 Steklena stena 8.80 m dolga, 8.20 m visoka, v sredini vrata, naprodaj Hotel Štrukelj. »190 Pletilnl stroj 7-87, S nitmi, ta menjam za pletilni stroj 6-60 na 1 nit. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26920 Več pletilnlfi strojev dobro ohranjenih, zaradi pomanjkanja prostor« poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. K208 Odličen fotoaparat in nov browning zelo poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 25849 Sir! Salama! in vse delikatesne specIJaM-tete po najnižjih cenah nudi Anton Verblč, Stritarjeva ulica. 26125 Balančno tehtnico za 100 kg ta papirno prežo predam ceno. Posredovalnica Dunajska ceeta 7. 26300 Hišni telefon kompleten, t aparati, ia 400 Din naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutna«. 26309 Hojka za otroka, belo plesiana, zložljiva, malo rabljena, — naprodaj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. »274 Pozor, gospodinje! Pri perilu uporabljajte Rost-kern, kateri odstrani takoj vsako rjo iz njega ter pri tem ne kvari tkanine. Uporaba zelo enostavna. Dobiva se v drogeriji Gregorič. Ljubljana. »213 F. N. motorna kolesa 350 ccm in 500 ccm, kupite na 6mesečne obroke brez naplačila in brez obresti. Zastopstvo H. Kenda, Ljubljana. »074 Motor A. J. S. 350 ccm, 2 meseca rabljen, proda Gustav Pečnik, Sto-žice 47, p. Ježica pri Ljubljani. 20083 Motorno kolo prodam za 1200 Din v Mariboru, Splavarska ul. 7, gostilna SafariS. »146 Motorno kolo BSA, 500 ecm, ugodno — prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. »240 Motorno kolo v najboljšem stanju počen prodam. Krekov trg 2, C< ljo. 259( sem) !e- Avto Chevrolet rabljen, ugodno proda F. Florjančič, Dunajska cesta št. 9 (dvorišče). 26206 Ugoden nakup Prodam še dobro ohranjeno motorno kolo po zelo nizki ceni. Poizve se pri g. Francu Pezdirju, Vič 95, pri Ljubljani. 26218 Motorno kolo skoro novo, znamke »Excel-sior Super X«, 750 ccm, — prodam. Ogleda se lahko vsak dan od 1.—8. ure popoldne in od 6.—7. ure zvečer v Jenkovi ulici It. i Interesenti izven Ljubljane ponudbe pod značko »Ex-celsior«. Wanderer motor 8 HP, v dobrem stanju, t novo pnevmatiko, prodam za 8200 Din. Nasl. v ogl. odd. »Jutra«. »155 Motoclkel s prikolico, skoro nov, Ia., anjrleške tvrdke, prodam za malo nadpolovično ceno. — Posredovalnica Dunajsfta e. št. 7. 26294 Rabljeni avtomobili hi motocikli Največja izbira. Osebni avtomobili 2, 8, 4 ta 6-sedežni ter tovorni v t e Ji jakosti, znanih znamk, nadalje več rnotociklov Harley Davidson, Ariel, BSA, Rudge Whit-worth. vseh modelov, t in brez prikolic, Humber, Puch in Premier, po zelo ugodni ceni Po telo ugodni ceni na razpolago tudi B. 8 A motocikel. 1000 ccm. z dvo-sedežno prikolico Na ogled pri O t u ž e k, Ljubljana. Tavčarjeva 11. Prevzame tudi v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in mo-toeikle — samo v brezhibnem stanju, 9781 Damsko kolo dobro ohranjeno radi od potovanja poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. »159 Moško kolo dobro ohranjeno, poaeoi proda Wisjan, Kolodvorska 28, Ljubljana. 26284 Ročni voziček (dvokolico) ta gugalnega k«nia prodam. Cena nizka Naslov v ogl. odd. Jutra 26033 Otroški voziček kupim. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 86008 Otroški voziček ponikljan, telo dobro ohranjen poceni prodam Domobranska eesta, vila Barbo-rič. »131 Vragetmest Srebrne krone zlatnike ta raalično alato kupuje t. Oaden, Prelerno va ulica L 209 Vsakovrstno zlato tupnjs po aajviljlb sonai Cerne — itrvellr LJubljana. Woltova al les * « Predelna stena steklena, lepa, ceno sa prodaj. A. Verblč, Stritarjeva uL 9. »123 Stare skrinje naprodaj. Vprašati je na pošt] v Žirovnici. 85948 Dve postelj t timnicami ta dve nočni omarici, dobro ohranjeni, prodam telo poceni. Naslov v ogL od. Jutra. 26091 Železno posteljo belo omaro, kopalno banjo prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. »228 Spalalco kompletno, belo emajliraoo, prodam ugodno. Naelov v ogL odd. »Jutra«. »216 Klubsko garnituro rabljeno, po skrajno nizki ceni prodam radi selitve. Cesta v Rožno dolino 40 Spalno sobo ta eno oeebo. skoro novo, prodam. — Ponudbe pod »Kompletna« na ogl. , kabineta, kuhinje in priti.kila na razpolago tistem«, ki plača eno leto B&prej 8000 Din. Vodovod, •letnika. NmIdt t oplas. •dd. «Jatr*>. mi* 2 stanovanj mm * drama, sao t tremi sobami. kohinj« te pritdkli-V', »o uporabo kopalnice te pralnice in vrtom, odda • 1. septembrom n« Brinja •b Dunajski ossti, Pokcj-misjLkl zavod u nameifoa-M r Ljubljani. £6312 Sobo 8 kuhinjo ali 'i tobi oddam i 1. septembrom. Bolna dolina C, M. vrni Stanovanje • sob in pritiklin, prtpraiv-bo ia zdravnika ali obrtnika, na MikioJ.fteTi cesti, oddam b ln kuhinje iščem ta 2 boljši »tarej&i osebi Posebej 156«n prazno «obo. TfkojSnje ponudbe na ogl od. »Jutra« pod »StarejSi«. £6254 Stanovanje 9 gob, kuhinje itd., oddam take j poceni t bližini Ljubljane. NmIot t ogl. odd. »Jutra«. 26285 Stanovanje <5-7-ti sobic, kuhinj« in pritiklin, r Vodmata. takoj odti.un mirni stranki do treh oseb. brei otrok Pismena ponudb« pod »500 D« na ogl. odd. »Jutra«. 62234 Stanovanje komfortno. 8 sob. na periferiji me*t», « 1. novembrom oddam Ponndbe pod »Komfortno stanovanje« na ogl. odd »Jutra« 26209 Stanovanje •obe in kuhinje i&četa lakoma brez otrok oba ▼ službi, za 1 september — Ponudbe pod »v bližini »v. Krištofa« na ogL odd Jutra. 26164 Stanovanje v Mariboru •ddua radi odpotovanja onemu, ki bi nekaj pohištva odkupil. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26189 Stanovanje 1 sobo a kuhinjo takoj — Srosto. Tržalka cesta, odam Posredovalnica Dunajska cesta 7. 26293 Stanovanje frofooba. »oba, kuhinja, Trt, zamenjam i stanovanj™ S—4 job • pritfklina- mi. Ponndbe ogl odd »Jutra« pod »Takojšnja za-menjava«. 26282 Stanovanje komfortno. 8 sob, koipalni-ce, balkona ln vseh pritiklin. oddamo ta november r zadružni hiSi »Ptan in Doma«, Tria Ska cesta 28. Poizve ee Istotam. 26269 Tri dijake (-Inje) •M uradnice »prejme uradnika družina na vestno oskrbo d» Taboru Zdravo stanovanje ]n dobra hrana Naslov v ogl. odd. Jutra 26034 Dijakinjo k boljie htie vzamem ▼ oskrbo Ponudbe na ogl odd «Jutra» pod »Profesorska rodbina«. 26127 Dliak nliJeSolee ir olliJne družine ne sprejme n» stanova nje in hrano. «Mirje»'128 26128 Dijaka v Celja »prejme na "tanovanje u81-te!j=ka rodbina. — Vestna oskrba in strokovno nadzorstvo Ponudbe na Posredovalnico Hattig, Celie — Glavn) trg. 25854 Profesor, rodbina itanujoJa t bližini iol — •prejme 2 dijaka ali dijakinji 'n1ž;e5nlee> v oopolno oskrbo Pomoč pri učenj o NemSka francoska in an gleSka koDverzacija — Po nudite na oplaani oddelek «Jutra» pod mačko »Dobra vzgcja». 25915 Za dijakinjo Mea itanovanje ■ vto oskrbo, po motnosti t klavirjem, v eentru. pri boljti rodbini. lakcjinje ponudbe ■ navedbo pogojev pod »Odlitnjakinja« ns oglasni odd. »Jutra«. 2—3 dijake (-inje) sprejme uradniška drutina na vestno oskrbo te dobro hrano t eentru mesta, g električno razsvetljavo. — Ključavničarska nHoa t, II. nadstr. 86270 Dve dijakinji »prejete u&teljiea t no oskrbo na Kongrenten trgu «/U desno. »078 2 dijakinji v Celja sprejme uradniška družina. Vrt in klavir na rupolago. Cena primerna. Ena izmed dijakinj »e sprejme event. tudi proti dajatvam v živilih. Naslov t podružnici »Jutra« Celje. 26319 DUaka(injo) Vrsjms učiteljeka družina n« stanovanje in dobro hrano. Con trum mesta, pomoč pri uionju. Ogleda *s dnevno od X. do 2. popoldne Naslor t ogl. odd. »Jutra« 26316 JugosL družina t Grazu •prsjM dijak« M prihajajočo loUko leto. Krasna leg«, park, telefon, domača kuhinja. Pismena rpratanja ped »Jugoslavija« na Annon ceneipeditlon Glaeer, Graz, SchlOgelgasse 1. 86966 Dijaka vrame t dobro oskrbo profesor F Gasparln, Krekova ul 14, Maribor. Prilika za francosko ln nemško kon-verzacijo. 26047 Dijaško stanovanje i vjo oskrbo Za brata in sestro iščem v bližini trgovske akademije«. — Ponudba na upravo Jutra pod »brat ia sestra«. 26085 Dva dijaka v Kranju sprejme t popolno oskrbo boljša družina. Klavir na razpolago Kranj, Kokrško predmestje 86, rila. 26087 Boljša rodbina sprejme dva dijaka t dobro oskrbo. Elektrika, klavir, inštrukcije, nemška konver-zacija. Naslov t ogl. od. Jutra. 26071 Dijaka Ii dobre kmečke hiše sprejmem na dobro, domačo hrano in stanovanj« Vpraša »e: Ljubljana. Gallusovo nabrežje št 7, n. (Sv. Jakoba nabrežje.) 26201 Sobico s vso oskrbo (klavir), blizu učiteljišča, išče dijakinja. Na«lov pove oglasni odd. »Jutra«. 26173 Tri dijake sprejmem na stanovanje in hrano ali brez hrane Marija Frec«, Društvena ulica. Novi Udmat št. 1& Ljubljana. 26224 Tri dijake (-inje) sprejmem. Vsa oskrba Klavir Naelov t ogl. odd. »Jutra«. 26215 2 lepi sobi i elektr. razsvetljavo in posebnim rhodo«m, v bližini Tehn. erednj« šole, oddam Naslov v ogl. odd. »Jutra« 26257 Dijake 1» boljših družin sprejmem z vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26255 Dijake sprejme boljša rodbina t vestno oskrbo. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 26256 2 dijaka nižjih razr»doT, i« boljše družine, sprejmem na hrano in stanovanje. Stroge nadzorstvo in pomoč pri učenju. Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. 26248 3 dijake iz boljše hiše sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v ogl. odd. »Jutra,« 26249 2 mlajša dijaka sprejme starejši zakonski par bre« otrok. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 26282 3 dijake (nižješoloe) sprejmem t tso oskrbo. Cerkvena ulica 15 26236 2 dijaka sprejmem t m oskrbo. — Osna »meriva. V vedku sta. Naslov t OgL odd Jutra. 96287 Dijakinje bolJSe qmjB>e uradnUka rodbina r sredini mesta. Hrana dobra, klavir, elektrika, zdravo stanovanje. Naslor r ogL odd. Jutra. 86157 Dijaka ▼ Mariboru »prejme ma stanovanj«, hrano in v domač; pouk profesor H. Maribor, Puškinova uL «. «8184 V Mariboru sprejmem rojenko nižjih infkov Dretij&a* ulfea leti 21-n. levo 86188 Sostanovalko ali dve dijakinji o«, dijake sprejmem takoj t tso oskrbo. Klavir na razpolago. Naslor r ogl. odd. Jntra. 26156 2 dijakinji ali nradnioi sprejmem t vso oskrbo. Naslov r ogL odd. »Jutra«. 26241 Sobo čedno, »uho. • posebnim vhodom, teko) odda Anton Maver, Ahaeljeva 5. 86098 Boljša rodbina sprejme dijaka (nižjeiol-ca) r dobro oskrbo. Naslor r ogl. odd. »Jutra« 26217 Dijakinje v Mariboru »prejmemo na stanovanje in hrano Gorup. Maribor, Aleksandrova c 44-H. 28149 Sobo oddam boljši uradni* ali dijakinji tik gorenjskega kolodvora, Medvedova ulica 8/1 Bokalie. 86141 Mesečno sobo meblovano, • posebnim vhodom, slsktr. razsvetljavo, t eentrm mesta oddam samo solidnemu gospod« Naslor pore oglasni odd. »Jutra*. 20016 Kot sostanovalca sprejmem gospod« Naslov v ogl. odd. «Juir»». 80858 Sobo • •epsrlr&ntm vhodom sr. z hrano išče r bližini kolo-drora uradnik za takoj al: pa pozneje. Ponudb« n» ogl. oddelek pod »Separira-no 860«. 28020 Prazno sobo iščem. Ponudbe n« ogl odd Jutra pod »Snažno«. 88114 Sobo reHko, elegantno no, r I. nadstr ode koj le mirnemu gospodu — Naelor pove ogL odd »Jntra«. 26208 Sobo lepo opremljeno, i elektr razsvetljavo, takoj oddam le mirnemu gospodu. Na-slov pove ogl. odd. »Jutra« 86306 Opremljeno sobo žeH gospodična i •eparira- nim vhodom po možnosti t celo oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod j»Me-blovana soba«. Prazno sobo za »hranjenj« pbhlštra rnem r najem. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod — •Soba«. • 26205 Opremljeno sobico čisto, išče solidna gospo-'lična Ponudbe pod »Pose ben vhod« na ogl. odd. — »Jutra«. 26212 Opremljeno sobo lepo, ev, tudi • brano, oddam samo boljšemu gospodu ozif gospodični, na razpolago klavir in kopalnica Kclezija »Vila Kana-ria«. 26264 Solnčno sobo elegantno, oddam takoj samo starejšemu odličnemu gospodu. Naslor r ogl od. »Jutra«. 26252 Sobo z drema posteljama, • souporabe kuhinje, Iičem • 1. septembrom Ponudbe pod »1. september« n* ogl od »Jutra«. 26250 Mesečno sobo veliko, opremljeno, i 8 posteljama. elektriko In posebnim vhodom, t sredini mesta, »čem. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod šifro »Točno plačilo«. 26233 Dljake(-!n!e) nižjih razredov srednjih šol ■»prejme v pooolno oskrbo učiteljska družin« v neposredni bližini vseh srednjih »ol Strogo nadzorstvo, pomoč pri pouku. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26308 2 boliš! gospodični sprejmem na stanovanje. — Naslov r ogl. odd. »Jutra« 26226 Prazno sobo prostorno, i posebnim vbodom, i elektriko tn parketom oddam samo solidni gospodični Naslor pore ogl odd. Jutra. 26137 Sobo ali kabinet čist, tračen išče solidna gospodična r smeri proti gl. kolodroru Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Soba ali kabinet«. 26153 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma ali zakonskemu paru. Flori-janska nlica St. 16. 26196 Opremljeno sobo g posebnim r hodom ln elektriko oddam. Gerbičeva ulica 7. 28195 Sobo snažno, separirano, i trn, oddam gospodični. — Naslov r ogl. odd. »Jutra« 26278 Sobo s pooebnlm vhodom In električno lučjo oddam eni ali drema osebama. Franko-panska 18. 26268 Opremljeno sobo elegantno, s posebnim vhodom. v sredini mesta, oddam. Naslov t ogl. odd »Jutra«. «6307 Prehrana Gospodično ejmem na boljšo hrano. ot t ogL odd. »Jutra« 88827 sprejm< Naslov Na Dunaju stanujoča fina družina m« do lSletao deklico t popolno oskrbo te nadzorstvo. Stanovanje nasproti SchOn-bnmna Podrobnosti ss sredo: Kranjska gora, rila Zn-ptnčiL 88108 1737 Dopisovati •vrbo ženitve SeB iično prijetne .1, lepega taačaja in . menite duš« Istotsk manjši obrtnik srednjih let. Cenj ponudbe as ogl odd. »Jutra* pod «plemenita». 86118 O i nnaajo-to pis- Kočevje Pridem v petek, soboto sli ponedeljek. Iskrena, vroče --Tvoja M-s. 86321 Prijatelja dobro sitni ranega. Ml starejša dama. Ponudbe pod »Inteligent« na ogl. od. »Jutra«. 86030 Mlad Inteligent simpatičen te resen, Ieli dopisovati s odkritosrčno devo. Mladenke, prijetne zunanjosti, naj rpošljejo cenj. naslor po motnesti t sliko na ogi. odd. »Jutra« pod značko »Das hohe TJed dsr Liebe«. 26278-a Samica stara 40 let, Išč« znanja t solidnim starejšim gospodom Ponudbe pod »Prihod, njost« na ogl. odd. »Jutra« 26-272 Trgovec s dobro vpeljano trgovino ter premoženjem 1,000.000 Din, 88 let star. mirne narave, žel] znanja v svrho ženitve. » simpatično, ve--ole tn marljiro goopodii □o do 28 tet staro Dota dobrodošla, vendar U pogoj Samo resne ponudb« t natančnim opisom razmer in slik«, katero poJ ttrogj tajnostjo vrnem, na oglas oddelek «Jntra» pod Iifro •Jesenski cvet». 25938 inteligentna gdč. srednje »taroeti • premoženjem Din 60.000.— r gotovim ln z popolno »premo 2 »ob bi kuhinje, se želi vsled pomanjkanja znanja v svrho takojšnje ženitve seznaniti z gospodom državnim uradnikom ali trgovcem. Le resne ponudbe na ogl odd. «Jutra» pod <2eniter 143». 85972 Star samec • premoženjem te želi priženiti z enako tamico ali vdovo, preprosto žensko s hišo in kakršnokoli obrtjo, gostilno ali trgovino, najraje na deželi Besne ponudbe je poslati na ogl oddelek »Jutra« pod »Jesenska sreča«. Drž. uradnik vdovee, 42 let star. z drema 5- in Sletnima fantkoma, želi v svrho takojšnje ženitve znanja z gospodično ali vdoro z nekaj pre moženjem Besne ponudbe pod »Sigurna bodočnost« u oglasni oddelek »Jntra« Zabavni večer s plesom priredi Godbeco iruštro Gradaščlca r gostilni »Amerika« na Giincah 88199 Srna mlada, popolnoma domača in lepa psica črne rolčje pasme, 8 me-secer stara, zelo ceno naprodaj. Ponudbe na upravo pod «Srna». 88124 Foksterjerje mesec in pol stare, prodam Naslor r oglasnem oddelku «Jutra». 25910 Pisalni stroj prrovTsteo, malo rabljen — kupim. Naslor pore oglas, oddelek «Jutra». 25882 Pisalne stroje amerikanske »Bemington« prodaja na obroke J Gu-stlnčič, Maribor, Tattenba-cbova 14. Zahtevajte eenike 86145 Mizarski stroj retaini ln as rezanje čepov (Zapfenechneid- und Scblltamaschine), malo rabljen. skoraj nor, kompleten, poceni prodam Istotam prodam mizarsko železno peč Poizre se r tovarni J. J Naglas Trnorski pristan št & 85288 Dleselmotor najnovejšega sistema 18— 16 PS. rabljen, r brezhibnem stanju kupim Cenjene ponudbe t natančnim opisom n« 8ollnc Anton, Sr. Jurij ob jul. železnici. 88088 IMATE ŽE RADIO? Ako ne, ti ga lahko nabavite na ugodne mesečne obroke potom Kreditne zadruge detajlnih trgovoev MT v Ljubljani, Selenburgova ul. 7/1 "^Mi ki Vam daje nabavne kredite za tvrdke Fran Bar in Radioval, Ljubljana. oiOBOBoaoBotoBoaoioioaoBoacaio ° RODITELJI! Parni kotel rabljen, popolnoma r dobrem »tanju, r velikosti 4000 mm dolžin«, 1800 mm v premeru, s vsemi zraven spadajočimi aparati, kurilno garnituro g notranjo kurjavo (Flammrohrkeesel) 18 m kurilne površine ga 5 Atm. pritiska, te radi preureditve ugodno proda. — Kotel se lahko v obratu ogieda. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 86373 Obvestilo. Nacnanjam s. občinstvu, da zopet nadaljujem čevljarske obrt r delavnici Nori Vod. mat 17 Za obilen obisk te priporočam J. Tkavc, čevljar. 88167 Odeje vata, Isdelovanje. popravila in eufanje. Bolna ul. 19. 86219 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji rrrar-nl r Jugoslariji: Tovarna motvoza tn vrvarna, d. d., Grosuplje tri Ljubljani — Komisijska zaloga- Frane Palme. LJubljana. Gospo-* vnuka cesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 Korošk« 8. Maribor: 881 iztjuMjfnč Izgubilo s« Je pokrilo sa stojnleo-Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi r ogL odd. Juti*. 26162 Boljši zakonski par .šče idealnega botra prvemu detetu. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dušer-nost 129«. 26129 Katera veletrgovina bi dala hišnemu in gemlll-possstniku manufak blago r komisijo *kem« turno Naslov v" oglasnem oddel ka «Jutra». 88083 Mlekarna večja, U bi ustanovila prodajo svojih tsdelkov na eni najprometnejših ulie v Ljubljani, naj javi svoj naslov ogl odd. »Jutra« pod »Mlekarna«. Preklic Opozarjam A. občinstvo, da g. Frane Pogačnik, Sv Lenart r 81. Goricah, ni i« od 28. febr t. 1 več moj potnik ter nima pravic same prevzemati naročila tem manj plačila aU predplačila. Ivan Zale-■na Stanežice 89, Ljubljani. 26281 tel, Iganjarna Stanežice 89, St. Vid pri Dražba Osebo, katera je kupila m dražbi dne 9 avgusta v ljubljanski zastavljalnici — starinsko brošo in obesek z verižico » biseri, prosi lastnik, da blagovoli sporočiti svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nenadomestljiv družinski t] min«. Vreče nore ■ rabljem vrst ter iuto za embalažo 'ms v s d o o v tal o? Mirko Mlakar lahllana Slomškove i TriciklJe • »krtnjloo te laplsaa trti ke, ta prsTažanJ« blaga pripravne ga trgovce, pekarn« in mesarija, izdeluj* »Tribnna» F B. L., LJubljana, K ar lovska testa 4. «6 Lisičje, polhove kože in vas druge od divjačine kupuj« te taneeljivo dobro plača D Zdrarlč, LJuhlja oa. Florijanaks ulica it. 0 47 SELITVE r atest« ■ as detel«, urokom« Is oajeeneji* Slovenla Transport Ljubljana, Miklošičeva essts M '-lefOB « «718 9' m oglejte zalogo krasnih braošivalnih (trojer najnovejše iznajdbe moderne tehniko Na U (troj (trate popolnoma enostavno vsakovrstno blago oašltks is čipke t sikcak šivom, vo tete vssenine, gumbe is gumbnios Pouk v vezenju brezplačen. — Prodaja tudi na obroke Ceniki franko «fribuna» F B L.. Ljub-liana. Karlovska šesta A ««a^a»BnaMBe Klovirie in harmonije no onrolie tn posodo, svetovno najbolj šs Steinway. BolzeL BOten iorfer. FOrst«« Stingl »rt-rinal ste dobite te t Toliki zalogi ia isberi strokovnjaka tn btriega a i i teliš »Glasben* Matice* ALFONZ BREZNIK LJablJua, Mesta) trg H J poleg magistrata), 162 oaMBH»r*«itaaK«> h Din 150. po povzetju 160 Dbi Zlmnice matraes), postelja« arste. telscns oosteje 'gloiljhre, jtomans, dlran« te tepet nišks Izdelke nudi oajeen«)' Rudolf Radovan tapetnlk Krekov trg itev. 7 ipole* Mestnega doma. du 3®em@@eeee@@@e MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce« za obrtnike, za peke, za mesaric, za industrijo Ircr 4 Din vs množina večja na razpolago po n^odni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. ALI NE kupuje vsako množino „ALKO" 964 d. z o. z. Ljutoliana-Kolizej Okrog 1000 m že rabljenih dobro ohranjenih 9874 t r a č n i c sistem XXIV, ali XXIV a, kakor tudi desno in levo kretnico sistema XXIV a kupimo takoj. Ponudbe pod „XXIV" na Aloma Company, Ljubljana. NajoanfrMuo prelužuo reat, da J* nafta dobra »praga Id m&ti, poep* Alojzija Divjak »oproca nadzornika pr. aa Jeseolcafc t petek, doe 16. t n. po dolgi motat bolezni, bo-guvdano preminula. Pogrefc drag« po4rodotce bo ▼ po-nedeUek, dm 20. t. m. ob 2. ari pop. iz mrtvašnic« dri. bolnice na poteop*-Ii55e k Sv. Križu. V Ljubljani. 18. avgusta 1928. Žalujoči ostali. Kupujem antikvitete staro pohištvo, slike, porcelan, srebro, kristal figure, miniature itd. 9626 Ponudbe na ogiasm oddelek .Jutra' pod .Antikvitete". Poslopje ca 1000 m1 pripravno za tovarniško obrt na periferiji mesta Ljubljane, kupim in plačam takoj. Samo pismene ponudbe pod „Ta-Kojšnje pla ilo" na inseratni oddelek Jutra. Posredovalci _izključeni._9872 Fiat auto delavnica sprejema vsaka popravila Bencinska sesalka, olje in masL se priporoča Ivan Oblak, poprej Triumph-auto Ljubljana 7, Celovška oesfta 38. 9668 •talno vsako množino kOStdlljCV69d taninskesa lesa, smrekove skorje, cele In zdrobljene. smrekove hmeljeve droge, rabljene dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najviijih cenah proti akreditivnemu plačilu. lae FRANC OSET Sv. Peter v Sav njski dolini. KUPUJEM t r o j n i k a iipraSanega, ve8fega ključavničarskih popravil Išfte za svojo lokomobilo 45 HP tovarna v bližini Ljubljane za 1. september. Stanovanje, luč in kurjava v tovarni. Cenj. ponudbe * navedbo plače pod .Absolutno trezen" na oglasni oddelek .Jutra". 9843 2 elegantna nova avtomobila STUDEBAKER 6 dllnderska ter 1 eleganten nov 6 sedežen ADLER avto oddani po zelo ugodni ceni ter pod jako ugodnimi dolgotrajnimi plačilnimi pogoji. O. Žužek. Ljubljana. Tavčarjeva 11 industrijsko poslopje v £jubljani 80 m* pisarniških prostorov, 375 m* delovnih prostorov, vpeljana eK ktrična razsvetljava, stik za električni pogon, vodovod, telefon ODDAM s 1. oktobrom 1928. VpraSa se telefon 2273. 9829 lovama POHIŠTVA I. L NAGLAS, TurlaSkl trs St. 6 priporoča rrok) veliko caloro vsako* vrstne** oohi&tra na?nliltl> 183 Heslairaiiia .Bavarski dvor' 31 Dunajska cesta 31 poleg glavnega kolodvora, povsem novo renovirana, se priporoča ljubljanskemu in potujočemu občinstvu. Točijo se pristna dalmatinska, štajerska in do« lenjska vina. — Mrzla in topla jedJa ob vsakem 6asu. — Vedno sve2e pivo v sodčkih. 9876 Važno V Stari Pazovi (Sremska oblast) centru žitne trgovine, v glavni ulici, •v n a«! • • i ■ i*vv< (za 50 vagonov hrane), košem za koruzo in kompletno urejeno, popolnoma novo, najmodernejšo sušilnico za umetno sušenje koruze (kapaciteta 3-4 vagone) z električnim pogonom. Žitna trgovina obstoji na tem mestu 35 let, a isto tako je uveden lesni promet. VpraSa se pri Štedionici, Stara Pazova. 9877a __ZAHVALA._ Za premnoge Izraze odkritosrčnega sožalja ob priliki prerane smrti naie nadvseljubljene soproge, mamice ln hčerke, gospe izrekamo tem potom naSo najprlsrčnejSo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, gdč. z glav. kolodvora, tovarišem pevcem hi godbenikom .Sloge* U so se poslovili od pokojnlce v rekordnem Številu ln vsem, prav vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami in se udeležili njene zadnje poti. Rožna dolina, 18 avgusta 1928. 9*c4a Žalujoči ostali. «JUTRG» K. m 1* :Ne3cIJ« T9.ym. f928 Lutzove peči in peči ^Monolit" Int. GUZELJ, Ljubljana Tn Jernejeva cesta B. Samotam Voithore male tnrbine in Confovi-TeL 8252 elektromotorji 142 © Strokovnjaki »o si edini v tem, da so „WE£K" fati« ln aparat! za rknhaTanJe najzanesljivejši. 134 Tovarnzaloga ,\Veck' pri tvrdki »FRUCTUS«. Ljubljana, Krekov trg 10-1 Celje: J. JAGOD'C. Maribor: K. LOTZ. LTRtt? ^ ubila stenice, bolhe, muhe ščurke, mravlje, molje ter v opče vso golazen v hiši, kot v poljedelstvu, vrtnarstvu, vinog:adni-Štvu, pii živini itd. Pojasnila daje brezplačno: Piretrin d. d. Zagreb, B-ceste 35 Do sedaj najcenejše tvedka v državi J Slciadisct 22< MEINEL & HEROLD fovarat ^lasuu ^ramuiunov io iurmouik R. Lorger MARS ti O R it. 101. A /iollM od Uin Mr. d. Koča« aarmonikfc oo Oiu str. famburice od Din S8-- d Oramoiom od Dir. 345*— Zahtevajte nai veliki Katalog, kate> vam no$>!emo *>reza!a£no. GRAZ, Korblergasse Nr. 42 £ telefon it 23—52. Edini privatni zavod za vse operativne. interne porodniške slučaje ki za ženske bolezni. Moderno ureieno. — Višinsko solnce, roerrttren diatermiia. — Zdravniki po lastni volji. — Zmerne cene. — Prospekt! na zahtevo. 101 JULlJLIL]miXPXCTl i HJUUt EP3 HJLlLlUi izpadanje las! izpadanje ia« a pleta m aajveSja nesreč* (a mlado in »tare V 84 tirat vam ■a redno to preprctioio Isginejo prbJjl garjiee. irbel. in« t in«. maščoba in nesnaga Neobhodno potraboo ta rsakogai jt za nego las iotion ESPARCETTE* »d dr. Oorraalne & Ole., Parit, ker takoj oifirarl spidennl« la« in lasje ponovno poienejo, mehki, gosti in lepi. Jamči no r«a k«mn u nst>eh Mnogo sahvalnie Garnitur* 60 Dm Centifolia koprnet tarod, Kaereb — tlica br. 87. — Zahtevajte breiplaJne ilnstrovmoe prospekte! 8 m i H izdelan iz letošnjih gorskih malin. — Vzorci in cfert- na zahtevo promptno — nudi po konkurenčni ceni i veiežssnjarna in izde o-- vanje setinih sokov. - St. lij v Slov. gor. Josip Ifšsi, Fefronopedin Telefon 28-14. Veletrgovina z orožjem, ntunlcilo hi na električni pogon urejena lastna puškarska delavnica. KA VELIKO. NA DROBNO. Priporofiani lovcem in preprodajalcem svojo vettko in bogato izbiro lovskih pušk svetovnih tvorne: BeLgijske »Focgeron« Fabrique Natio-caiie, »Neumatm Freres« nemške »Saner & Sohn, Sobi« te* avstrijske boroveljske (Ferlach) ter flo6ertov, avtomatskih piStol, samokresov, muni-ciie, lovskih potrebščin, vseh vrst razstreliv. Nadalje športne in mehanične stvari, ametalni ogenj, dvokolesa in njih dele ter vse ribiške potrebščine. Kralj. SHS prodaja smodnika. Prevzemam vseh vrst popravila, prenaredbe to nova dela ter jamčim zanje. Bogato ilnstrovan cenovnik pošljem brezplačno vsakemu, ki mi za poštnino pošlje 3 Din v poštnih znamkah. Koncesijonirani preprodajalci to lovska udruženja popust. 97o4-a Strokovna puškars&ca delavnica CIRIL JELENC, KRANJ v prostorih bivše puškarne •732 Zaloga p-vovrstnfh lovskih pušk, municije avtomatskih pištol ter lov. pctreb S čin. — Vsa popravila, ki spadajo v puškarsko stroko, se izvršujejo stiokovno Strokov n jaška izdelava puškinih kopit po naročilu in meri. BENZIT-NADMILO raztaplja vse vrste nesnage na kemičen način ter varuje Vaše perilo. Ako ste samo enkrat videli, kako hitro se da odstraniti z malo Benzit-Nadmila madež iz obleke — boste popolnoma razumeli, da raztopi Benzit -Nadmilo tudi mastne ostanke nesnage iz perila, ki ostane pri vporabi navadnega mila vedno v perilu ter postane vsled beljenja samo neviden. V bodoče perite samo z Benzit - Nadmilom! To milo raztopi vse vrste nesnage ter vse ostanke madežev odstranjuje in varuje perilo. razlla ta britje, izdelek Iz najfinejšega švedskega lekla tvornke »VIERASS« 1 VOOS D. SOHN, SOLINGEN o ao Zahteva) povsod samo .VIERASS* rezila, da se brijei s trajnim zadovoljstvom. — Kvalitativno na višku. — Cena samo Din 4'— po komadu. — Naročila za Slovenijo izvršuje: Glavno zastopstvo In skladišče: «BBH MIlana, Krekov trg 10 Čudovito nizke cene i Izbira velika. — DVOKOLESA norm od Din 1000.— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240.—. MOTORJI prav po ceni Pred nakupom d oglejte zalogo. — Prodaj« na obroke. — Ceniki franko — pri •TRIBUNA«, F. B. Ljubljana, Karlov* •ka c "sta St 4. 126fi aa Priroda Vas pozivlfe, da prevedete svoj dopust v gozdu ali na polju, na gorah ali ob morju, da se oduševljenl z ondotnim bivanjem čim bolj okrepčate. V svojem navdušenju pa medtem ne pozabite na najvažnejše, da pripravite in zagotovite blagodejno delovanje bivanja v prirodi s krepko hrano, ki jači telo, a da ga ne utruja z nepotrebnim balastom in ki ne veže telo na stalne dnevne obroke. Popljte zjutraj za zajtrk še iz svoje termosteklenice, ln isto tako na potovanju ali na izletih, skodelico f ki ima zelo prijeten okus, se lahko prebavi in predstavlja koncentrirano hrano, iz najboljših naravnih jedi. Ovomaltine se aa^lo pretvarja v zdravo kri, ki ustvarja telesno energijo, okrepčujočo telesno in duševno delavnost Dobi se povsod: -- izrežite in pošljite nam: -— P. nu Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec .OVOMALTiNEv ime in predime _ Stanovanje: _ Kraj:_ Družinska hiša ; prostim 5 sobnim stanovan em in velikim vrtom v Ma-iboru v bližini mestnega parka, v dvoru ima hiša 11 sta novanj za najemnike: obenem tuli velika ©pekarna združena s kmetskim posestvom na mestni meii, 24 otalov, arondirano, z izvrstno ilovnato zemljo ki zadostuje za de-setietja, se vsled družinskih razmer, tudi ločeno, ugodno proda. Posredovanje se ne honorira. Ponudbe naj se naslovijo pod ..S a m o proti gotovem plačilu' na anon-čni zavod Hinko Sax, Maribor. 9718 Ant. M. L (Koncesijonlran od ministrstva za trgovino in industrijo v ____Beogradu). NOVO! NOVO! Učni predmeti: Enostavno, dvostavno in ameriško kniigovodstvo: trgovsko računstvo; trgovska korespondenca in kontoma dela; trgo-vinstvo in meništvo; blagoznanstvo: trgovski zemliepis; lepo-pisje; slovenska stenografija: nemška stenografija; strojepisje; slovenščina; srbohrvaščina, nemščina; italijanščina (neobvezen predmet). Začetek, dne 3. septembra 1928 Prospekti In vpisovanja pri tvrdki Ant. Rud. Legat & Co.. Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. K natančnemu uvaževanju Opozarja se posebno na to. da le trgovski te5aj Ant. Rud. Legat prvi in edini v Sloveniji, kateri Je državno konce-sijoniran. Imenovani tečaj se torej ne sme zamenjati z drugimi oglasi pod »posamezni pouk< kateri vzbujajo mnenje, kot da so oblastveno dovoljeni Spričevala enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat bodo od zastopnika ministrstva podpisana in imajo torai državno vrednost >e nekaj materin tlet ljubezni v gojenju cvetUc » lončkih >rl nekaterih ljudeh. Imeli >oste lepo cvetje ako upo-a bi tate Kanlpos cvetlično i ranila iz dodanega oavo-lila se naučite pravilno go-iti cvetje. - Ovojček 12-5; in 42 Din. tire* vsake (kode sa rejo perutnine se uporablja ie 41- kt K oko prašek za iivino. c.t pridenete tedni piti le nai manjšo količino, se pozn. velik vpliv istega. Žival potone mesnata za peko in po jogto nese jajca. Najsigui nejie zdravilo proti živalskim ooleznlm Univerzalni vti-deluje kot blagoslov perutni-ti na dvorišču — Ovitek of 10 do 4o Din in 115 Din Prodaja se v lekarnah, drogerifah, trgovfoab » ivetMcaml in semeni Prod predplačilo r*xpo4ttJa-no fra&ko Po oovzetlo ne pošljemo L Suraaber Vem. Iarmacl|«kl la bora torij. Crvenha (SHS) Med najvažnejšimi izsledki je j zdravljenje golše in napetega vratu z jodovitimi zdravilnimi solmi Zna» j meniti dunajski učenjak in vseučili« stuje dopisnica in dobite ga takoj. AUGUST MARZKE, BERLIN. \ViImersdorf, Bruchsnlerstrasse 5, Abt 905. 8712 •t Paro Jrodarsko društvo LLOYD S&BHUDO" Redna, brza in udobna odprema v preko, oceanske dežele Samo ekspresne ladje kot; .CONTE ROSSO', CONTE VERDE", CON-TE BIANCAMANO" CONTE GRANDE itd. Jutna Amerika: do Biazillje samo 11 dni do Argentinije in Uruguaya samo 14 dni Brze in najudobnejše zveze s Severno Ameriko in Australijo Naročbe se takoj sprejemajo Točne In zanesljive informacije dajejo brezplačno: i36a Generalni zastopniki za Jugoslavijo Banaz A Rusko, Zagreb, Trg Kralja Tomislava 18. Telefon broj 2841 Brzojavi: Sabaudo, Zagreb, ter Ljubl ana, Dunajska c. 38, Lloyd Sabaudo. NESTLE-JEUA OTROŠKA UBOSCA DELA DECO KREF8CO IH SliOčNO ,1 m 3s.sn.mmm i| AJraiu ie Davorin Ravljeo. Izdaja za konzorcij cJutra* AdoU Ribnika t. 2* Narodno tukarno (L d kot tiskarn arja f ruto Jezer tek. Za Inaermtnt det Jt odgovursn Aloozii Novak. V$t f Ltabljaofc