Domoljub V a ubij ani 22. aprila 1942-XX ^ 55 . š/ev. 17 Poveličane trpeče matere Najlepša beseda je matil In čim bolj svet z besedami slavi luatere, tem več je med moder-: nimi ženskami takih, ki se boje biti matere. Boje se biti matere zaradi trpljenja, ki je povezano z materinstvom. Moderni človek pa, ves zaverovan v svet in njegove užitke, se boji trpljenja, ker mu manjka duhovne moči in veljave. To prihaja od tod, ker je svet vnemar pustil evangelij in njegov nauk, ker bi se vsakdo na svetu rad le veselil in zabaval, pa nič trpel. Zato nam je krščanstvo s svojim naukom tako malo všeč, ker nam oznanja blaženost še le po žrtvah in trpljenju. — Pa vseeno ne moremo mimo trpljenja, ker je in ostane naš delež do konca. Kdor križ trpljenja rado-voljno vzame na svoje rame, mu bo v vstajenje, kdor pa ga sprejema s kletvijo, mu bo v pogubljenje. Noben sistem tega sveta te resnice ne bo spremenil in spravil s sveta, če je še tako zaverovan v ta svet in ne mara nič vedeti o drugem svetu, ki pa je naš končni in neizogibni delež. — Pred nekaj časa sem bral lepo sliko, ki jo je bil že pred več leti napisal tuj pisatelj. Naj jo podam tukaj, saj je tudi za današnje čase: Blaženi se sprehajajo po rajskem vrtu ter uživajo večno Lepoto. Z njihovih obrazov je že izginila groza zadnje sodbe. Nič zemeljskega ni več na njihovih obrazili, vse je plemenito in poveličano. Komor koli se ozro, povsod veselje, smeh, zadovoljnosti Njiiiova sicca so namreč mirna in polna milosti ter pokoja, saj bijejo tako blizu božjega varstva: V sredi raja se dvigajo velikanska vrata, ki skozi nje vodi pot v zaprt iii: skrivnosten prostor. Nepopisna krasota je okrasila že vrata sama. Na zlatem stopnišču, ki vodi navzgor k vratom, stoji angel z vencem vrtnic na glavi. V levici drži rdečo, v desnici belo vrtnico čudovite lepote. Nad vrati pa se blesti napis: »Le tistim, ki so na zémlji najbolj bridko trpeli, se ta vrata odpirajo.« Bleščeči sijaj teh vrat in tega kraja vabi k sebi blažene nebeščane. Vsi, razen majhnih otročičev, hočejo skozi ta vrata. Kako neki ne bi hoteli! Saj je na zemlji vsakdo trpel, in vsakomur se je njegova bolečina zdela največja. Toda angel dvigne roko z belo vrtnico in vsi se umaknejo: mladeniči, možaki in tudi mnogo žensk. Angel dvigne roko z rdečo vrtnico, in pred množico drugih žensk, mladih in starih, lepih in nagubanih, se tiho odpro skrivnostna velika vrata, skozi katera privre čudovit vonj in nebeško lepa godba. Blaženi padejo na kolena. Tedaj nekaj žensk, ki niso smele skozi, tiho vpraša angela: »Zakaj pa me ne smemo noter po tej poti, ki je nam prepovedana? Kdo pa so te, ki so smele?« Angel jih pogleda, njegov pogled je mehak in otožen ter poln ljubezni: »Matere so! To so matere, ki so rodile otroke ter ob tem dale svoje življenje! To so matere, ki so morale gledati otroke umirati! To so matere, ki so nekdaj imele otroke — pa brezčutne, brez ljubezni, nehvaležne, bolne, pohabljene, hudobne! To so matere, ki so bile bolj srečne, ki so še na svoji' smrtni pòstelji Bogu hvalo dajale za dobre ljudi, ki so jih one kot svoje otroke rodile! Nikoli ne bodo preštete bolečine in rane, ki jih materinemu srcu premišljeno ali nepremišljeno zadaja otrokova roka ali otrokov jezik. In nobena bolečina, tudi najhujša ne, nt tolikšna, kakor pa je bolečina, ki jo trpi mati z ljubljenim otrokom, zaradi njega in zanj« (Dalje na 2. strani spodaj.) ìiiiiiiiiiiiiiiiiiiìiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IIHIItlllllllllUH : Z )ju\jev&&a> Sej(na> Sejmi o sv. Jurju so nekdaj na Dolenjske) močno sloveli 0200022323235323010002014801020201000001000000010202000100000200000002000200480102900101025323239101000000534823000001000101004823235348235323230202020202000202 RAZGLED PO 5VETU Vojna poročita Vojna poročila preteklega tedna poročajo o učinkovitih zmasaii na vseh straneh. V severni Afriki so italijanske čete 11, t. m. vzhodno od Tminija vrgle nazaj angleški oddelek ter mu prizadele hudo škodo, saj se mu razbile 5 tankov ter zajele več protitankovskih topov ter vojakov. — Dne 13. t. m. so osne čete južno od Mekilija napadle Angleže ter jih premagale. V zračnih bojih ie pri tej priliki bilo sestreljenih 6 angleških letal. — 16. t. je bilo uničenih 9 angleških letal. V Sredozemskem morju sta bili pretekli teden od italijanskih vojnih sil potopljeni dve angleški podmornici. .Na Atlantskem morju so nemške podmornice dne 12. t m. potopile 12 ameriških ladij, dne 14. t. m. pa je italijanska podmornica potopila 3 sovražne ladje, ki so vozile petrolej, ter dve drugi ladji, skupaj 5, ki so imele 84.000 ton. Na ruskem bojišču, kakor poročajo uradna nemška poročila, so ruski napadi vedno šibkejši, nemški pa vedno hujši. Dne 17. t. m. je izšlo uradno poročilo, ki veli. da so Nemci od začetka vojne na vzhodnem bojišču sestrelili nič manj ko 20.467 ruskih letal. V zračnih bojih na zahodu so Nemci dne 17. t. m. Angležem nad Rokavskim prelivom uničili tt angleških letal. Na Tihem morju so Japonci spet začeli hude napade na Filipinsko otočje ter zlasti hudo napadajo otok Corregidor, ki je na vso moč utrjen. Dne 17. t. m. so Japonci začeli izkrcavati svoje čete na filipinskem otoku Panav. — Kitajske čete, ki branijo Birmo, zahtevajo naglo pomoč, ker se Japonci že bližajo petrolejskim vrelcem v Birmi. Nemčija bo povečala svoje trgovsko - brodovje Nemčija pri vseh naporih, ki jih izpolnjuje, da bi pospešila dosego zmage, pripravlja tudi načrt za izdelavo trgovskih ladij, ki bodo imele največji pomen v prometu nove Evrope. Med hamburški-mi in bremenskimi ladjarji potekajo zdaj važna pogajanja, ki naj izključijo sleherno domačo ladjarsko konkurenco, ki bi se izkazala za nevarno narodnim koristim. Hamburški ladjarji mislijo dati v delo dva prekomornika po 36.000 ton, več motornih tovornih ladij po 10.000 ton, ki bi lahko vozile tudi kakih 20 potnikov v enem samem razredu. Mislijo menda tudi na izdelavo kakih 12 mo-toniih ladij za mešani promet, ki bi lahko vozile tudi po 100 potnikov. Drugi ladjarji proučujejo možnosti, kako bi znatno povečali in izboljšali svoje ladjevje, in sicer tako, da bi dajali prednost ladjam za prevoz bencina, v kolikor bi to bilo možno, Vse te ladje naj bi bile namenjene v glavnem za promet z afriškimi in azijskimi lukami. Nova označba moke v Nemčiji Nemčija je že pred leti uvedla nov način razporeditve moke, pri katerem se posamezne vrste moke označujejo s številkami Tako pomeni označba pšenične moke s številko 1470, da vsebuje 1 ktf t» moke 14.70 gramov (1.47%) nezgorljivih «novi am boljša ie moka, tem manjši je ta odstotek, Čim bol) pa je žito kmleto, tem bolj se dvigne od- 1 «totek nezgorljivih snovi. Od 1. aprila so stopili v Nemčiji v veljavo novi predpisi glede izmletja Te matere, ki stopajo skozi ta vrata, so tihe Junakinje z zemlje, ki bodo smele bivati najbliže božjemu Srcu!« • Tako..?' je ,isti pisatelj zamislil poveliča-nje trpecth mater v raju. To je le jecljanje človeškega jezika, ki na zemlji nikoli ne bo mogel razumeti in dopovedati skrivnostne lepote poveltčanja tistih, ki trpe za druge, zlasti pa mater. Da bi skozi tista vrata šlo mnogo, mnogo slovenskih mater! Pa se nam ne bo bati * a naš tukajšnji obstanek! 2' žita. Po teh predpisih bodo odslej mieli v manjši količini finejšo belo pšenično moko z označbo 1050 (doslej 1470), zato pa bodo žito za krušno moko bolj izmleli in bo imela v bodoče krušna moka označbo 2800 (doslej 1470), enotna moka pa označbo 1700. Rieno moko bodo mieli v dveh tipih z označbo 1790 in 1800 Papeževa poslanica vsemu svetu Dne 13. maja bo vatikanska radijska postaja ob 18.30 prenašala poslanico, ki jo bo papež Pij XII. dal svetu ob svojem škofovskem jubileju. Takoj, ko bo papež končal, bodo vernikom vsega sveta oddali njegov govor, preveden v glavne je-rike. Na praznik Vnebohoda bo sv. Oče imel v vatikanski baziliki ob 11 tiho mašo za vernike iz svoje rimske škofije. Tudi mašo bodo prenašali po radiu. KRATKE V švedskem Stoikholmu je nmrl znani švedski pisatelj Ludvik Nordstroem. 150 ljudi je bilo pretekli teden ubitih na postaji podzemeljske železnice v japonskem Osakiju; sta trčila skupaj dva vlaka. Stoletnico svojega tiska je proslavila letos v marcu Bolgarija, 2216 milijonov prebivalcev živi sedaj v vseh delih «veta po podatkih nemškega letopisnega urada. ' V nemških vojaških bolnišnicah so redne športne vaje sestavni del zdravljenja. Huda nalezljiva bolezen črnih koz je izbruhnila v okrožju Villazona v Boliviji. Po Balkana potuje japonski general Ošima. Novo uspešno cepivo proti tilusu sta 0nuvljali, so se prikrajšani odjemalci pritožili. Tedaj so oblasti odredile pri njem preiskavo in našle večjo zalogo mesa, seveda dobro skritega, posebno pa telečjega mesa, katero je skrivaj prodajal za mnogo višje cene drugim ljudem. Zavoljo tega svojega prestopka je bil poslan pred naglo posebno sodišče, ki mu je odmerilo štiri leta tn en mesec za|K>ra in 11.000 lir denarne kazni. Kazen naj bi bila za zgled in svarilo vsem tistim, ki bi se podobno pregrešili, kakor se je ta mesar. d Film o življenju in delu sedanjega papeža. Ze nekaj časa izdeluje katoliška filmska družba film o življenju in delu sedanjega poglavarja Katoliške cerkve. Film bo skušal podati v nepotvorjenih barvah delo Cerkve v sedanjih težkih časih. Film bo dolg okrog 2000 m in ga bodo po vsej verjetnosti izgotovili ze do konca junija in ga potem dali v promet. d 710 let bo preteklo prihodnje leto, odkar žive v Ljubljani frančiškani. d Že zgrajene ln še nedozidane tržnice od ljubljanskega tromostovja do Zmajskega mostu so veljale mestno občino 2,285.000 lir. V tem so vračunani tudi stroški za ureditev ceste pred tržnicami in za ribnice, ki jih bodo izročili prometu čez nekaj tednov. ' d Za 80.000 lir je bilo ukradenih nogavic iz skladišča trgovca Silvija Casanna v Milanu. d Nad 12.000 poročnih in porodnih nagrad v znesku nad 16 milijonov lir je priznala pristojna oblast v dvomesečju januar-februar. d Oddaja mleka neposrednim potrošnikom. V občini Dobrunje in v onih delih vasi štepanja vas in Hrušica, ki so izven žičnega pasu, prepoveduje pristojna oblast od 15. aprila t. 1. dalje vsako oddajo mleka neposrednim potrošnikom v mesto Ljubljano. Mleko morajo oddajati v zbiralna središča, ki jih določi Pokrajinski pre- N0VI GROBOVI t Zlatomašnik Anton Lesjak V soboto 11. aprila je umrl v St. Jerneju zlatomašnik in duhovni svetnik g. Anton Lesjak. V St. Jerneju je bil župnik od 1902 do 1937 in s svojim delom močno vplival na versko-nravno življenje faranov. Prav tako se je takoj po prihodu v Št, Jernej lotil z mladostno vnemo prosvetnega dela ter je zgradil društveno dvorano, za katero je sam napravil načrte. Ustanovil je godbo na pihala. Spisal je zgodovino šentjernejske fare. Bil je dober gospodar in 32 let načelnik posojilnice, postavil je nova gospodarska poslopja. Kot goreč dušni pastir je na polju verske vzgoje začel z reformami evharističnega življenja in je v svoji fari vneto širil navodila papeža Pija X. Kapelico v Lurdu je dal zgraditi po svojih načrtih. L. 1937. se je preselil iz župnišča v Vovkovo hišo, a je še vedno rad pomagal, dokler je mogel, pri opravljanju božje službe. Njegova vedrost in šaljivost ter dobrohotnost ga je priljubila vsem, ki so ga poznali. Ljudstvo ga je spoštovalo in ljubilo, kar je pokazala lepa, številna udeležba pri pogrebu. Bolečine v nogi*je prenašal mirno in vdano in se lepo pripravljal na smrt. Vid mu je sicer popolnoma odpovedal, razum pa je ostai svež do konca. Bog mu bodi plačnik za vse dobrote, ki jih je delil župljanom! V Vodicah je umrl dolgoletni župan Franc Eroe. — V Št. Jerneju na Dolenjskem je ono soboto mirno v Gospodu zaspal zlatomašnik, dolgoletni šentjernejski župnik, duhovni svetnik g. Anton Lesjak. — V Savljah pri Ljubljani je odšel v večnost dober krščanski mož, posestnik in trgovec Jožef Trčenj. — V Belgradu je izdihnil zadet od kapi Slovenec Štefan Koprivšek. — Pfi sv. Jo-štu nad Vrhniko je odšel po večno plačilo tamkajšnji župnik g. Jožef Nagode. — V Podgradu je mirno v Gospodu zaspala Uršula Kirar roj. Mi-klič, mati g. župnika Franca Kirarja. — V belgraj-ski državni bolnišnici je odšel po večno plačilo Slovenec Ivan Šeruga, bivši delovodja apnenice Pečevnik pri Celju. — V Kranju so dejali v grob vdovo po lekarnarju Leopoldino Šavnik roj. Ju-govic. — V Valjevu je umrla Slovenka Frančiška Grošljeva roj. Dolenc. — V Ljubljani so umrli: bivši pešadijski polkovnik Ljubomir M. Živanoviči blagajnik Mestne hranilnice v p. Anton Šušteršič; višji policijski stražnik v p. Ivan Gerlica; Prijatelj Ivana; učiteljica v p. Julija Kuntih, čevljarski mojster Ignac Učakar, ga. Špeletič in Ivana Pavellta roj. Žagar. — Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bogi hranjevalni zavod. Oni, ki so prejemali mleko od mlekaric iz omenjenih predelov, dobe nabavne knjižice za mleko v pripadajoči mlekarni d Med poročnim obredom je postalo duhovniku slabo v Commacchiu blizu italijanske Ferrare. Ženin in nevesta sta morala čakati, da je prišel drug duhovnik in dovršil poročni obred. d 4000 starorimskih kovancev, v teži 12 in pol kilograma, so našli te dni v zemlji v bližini Drača. Stari so 1750 let. d Nadškof msgr. C. Margotti je imenoval za kanonika Bogomirja Berceta in župnika Ivana Pnierja. d Cene za seno so določene sedaj takole: I. vrste 65 lir v aprilu in 70 lir v maju za metrski stot; II. vrste 60 lir v aprilu in 65 lir v maju; III. vrste 55 lir v aprilu in 60 lir v maju; IV. vrste 40 lir v aprilu in 55 lir v maju. Najboljši in najcenejši slovenski tednik je »Domoljub« d Ogenj na Fužinah. Mnogim je znan mlin na Fužinah, ki bi bil oni četrtek 6koraj postal žrtev plamenov. Okoli 9 zvečer se je v strehi pokazal ogenj. Prihiteli 6o gasilci, vendar je pogorelo podstrešje mlina in stranski prostori. d Voluharji so povzročili letošnjo zimo veliko škodo po mnogih poljih in nasadih. V sadni trsnici kmetijske šole na Grmu so obgrizll nešteto plemenskih sadik, ki so sedaj uničene. Požrli pa so voluharji tudi precejšnje množine poznega krom. 1 pirja, katerega gospodarji zaradi prehitro zapad-! lega snega niso tnogli pravočasno 6praviti na 1 varno. , ■jtrap 4. d Ureditev položaja občinskih tajnikor. Časopisje poroča o novi ureditvi položaja občinskih tajnikov v Italiji. Razdeljeni bodo z ozirom na število prebivalstva v posameznih občinah na osem skupin, oziroma stopenj. Občine n. pr., ki štejejo prebivalcev od 8001 do 15.000, dobe tajnika pete stop. nje, ki ima začetno letno plačo v višini 14.700 lir in službeni dodatek 3.100 lir. Tajnik Še6te slopnje pripada občinam, ki štejejo 4001 do SOOO prebivalcev. Njegova začetna Ielna plača znaša 12.400 lir, službeni dodatek pa 23CO lir. Občinam do 1001 do 4000 prebivalcev pritiče tajnik sedme stopnje z začetno letno plačo 9700 lir in službenim dodatkom 1900 lir. Tajnike osme slopnje imajo občine, ki štejejo manj kot 1000 prebivalcev, z začetno letno plačo 6700 lir in dodalkoin 1600 lir. d Še nekaj nesreč. Pod voz je padla Milena Zaje, 4 letna hči posestnika iz Gor. Zadobrove in si zlomila nogo. — Krožna žaga je odrezala prste levice 23 leliiemu delavcu Slavku Kavšku iz Stične. d še vedno je v veljavi najvišje dopustni cenik za dimnikarska dela iz lela 1932. d Na sestanek Kaloliške akcije v Rim 60 odpotovali tudi patriarh Piazza, nadškofa Lavitrano iz Palerma in Boello iz Genove. Okros sosedov s Nekdaj grad — zdaj bolnišnica. Zgodovino-pisec Valvazor pripoveduje, da je zgradil grad na Golniku lela 1550 Georg Kreuzer iz Kranja. I'o smrti njegovih naslednikov je prešel grad v last plemiča von Oberburg Andre Benardina, ki ga je prodal plemiču Gallenfelsu. — Od 1860 do 1917 je imel grad 14 gospodarjev, potem je pa postal zdravilišče. Po razpadu bivše Jugoslavije je bilo zdravilišče za jelične na Golniku, čigar lastili k je bil oskrbovalni fond za vračajoče se bojevnike, razlaščeno. Vsa Gorenjska, ki šteje okrog 185.000 prebivalcev, ni iinela večje javne bolnišnice in zalo so preuredili zdravilišče na Golniku v javno bolnišnico. s Pod kolesa vagonov je prišel oni dan pri premikanju na kolodvoru Lesce-Bled sprevodnik tovornega vlaka Janez Jarkovič. Kolesa so mu odrezala obe nogi in je ponesrečenec podlegel poškodbam. s Nemci iz Ljubljane — nemški državljani. Pred lednom je deželui svelnik povabil na sestanek 12 v kamniškem okrožju bivajočih nemških opjantov iz Ljubljane in jim izročil kot prvim državljanske listine državnega ministra za notranje zadeve. s V Valjevo so prišli iz Smedereva: Avsenik Janko, Marija in Vladimir; Plajh Avgust in Jožefa in Ravhekar Avgust, Jovo, Jelena in Jana. Vsi našteti so prispeli v juliju v Valjevo, v avgustu so odšli na delo v veliko valjamo >Sartid< v Smederevu; ko pa je ta prenehala z delom, so se spet vrnili v Valjevo. s Najmlajši general hrvatske vojske je znani 39Vletn'k lelalslva Vladimir Kren. Star je komaj s Na ruski fronti je padel nemški polkovnik Scheidies, eden najbolj znanih nemških odliko-vancev. Boril se je že v prvi svetovni vojni. s Za poljedelskega poročevalca pri okrožnem načelstvu v Valjevu je bil imenovan inž. Ivan Pu-celj, profesor na tamošnji državni poljedelski šoli ln sin bivšega ministra Ivana Puclja. Kot tak ie postal gospod inženir tudi vrhovni inšpektor nad poljedelsko obdelavo za vse valjevsko okrožje. s Razne nezgode. Na cesti si |e zlomil nogo 41 letni tovarniški delavec Franc Mihelič iz Studencev. - S stola se je prevrnil in hudo polomil upokojeni železničar Ignac Gorjanc z Jeseriic. -? ,slrehe tovornega kolodvora v Mariboru je pade in se ubil 50 letni mizar Anton Potočnik. C" neki mariborski tekstilni tovarni |e stroj hudo poškodoval levico čistilcu Janezu Vilčniku. kR° e ' v katerem so kuhali svinlsko piče, je J^l, , Mar'la Kreneva iz Garanasa in podlegla opeklinam. - Ko je snažil sadno drevje Tnm!? n \ vosa 68 letni železniški upokojenec jeklom U3 nogo " Pr6ddv0ra pH Kra*u •» W fflf Ä »Ä s Za spomladansko setev je pristojna oblast 8 ?»skem nabavila 15.000 kg jarega icfme- B/t« ie Preskrbela 100 ton Tomaževe Ifi-M® lon «Pnenega dušika In 240 ton ka- * ANDREJ EINSPIELER * Duhovnik Andrei Einspieler ie bil med največjimi idealisti na Koroškem, obenem pa tudi največji politični in orgunizatorni talent svoie dobe med vsemi Slovenci. liodil se ie leta 1813. V Svečah v Rožu na Koroškem. Vse šole ie obiskoval v samem Celovcu, tako gimnazijo, licei in semenišče. Duhovnik ie postal 1837 in potem služboval v Seilt Juriju lia Zilji, v Zabnicah, tudi na Svetih Višarjah je bil kurat in spovednik, v Krki, v Šmihelu na znamenitem Gosposvetskem polju, potem zopet v Ziljski dolini, nazadnje pa ie poslal mestni kaplan v Celovcu in prav tam bil tudi mestni katehel in celo učiteli slovenščine na celovški realki. V Celovcu ie umrl leta 1888. Svojega pomembnega delovanja za narodno vzgojo in prosveto se je F.inspieler ličil že pri Ahaci ju in v Slomškovem krožku v Celovcu, deloma pa so nun j tudi vplivali Muršičevi čliinki, Vrazova agitaci ia in znamenita knjižica Pravil, ki jo ie napisal Matija Mnjnr Ziljski. Einspieler se je odlikoval kot učitelj, prosvetni delavec, nabožni piasteli, člnnknr, politik in organizator koroškega kulturnega in prosvetnega življenja v sredini prejšnjega stoletja. Kot zgledni duhovnik se je vse življenje boril za pravice Cerkve in naroda, še posebej za pravice slovenskega iezika v Cerkvi, šoli ir. uradu. O vsem tem ie pisal odlične sestavke in članke v najrazličnejše liste zlasti v letih svobode tiska od 1848 do 1850; tako ga najdemo v koroški Cnrinthiji in liublianskih Novicah ter Sloveniji. Ko je v dobi Bachovega absolutizma od 1850 do 1860 zopet bila zatrta svoboda tiska, ie moral Einspieler prenehati s pisanjem političnih člankov in obravnavanjem iavnih stvar ter se posvetiti vse boli prosveti in vzgoii našega naroda. In res ie začel objavljati v Janežičevi Slovenski bčeli 1. 1852. članke o vzgoii in načinu poučevanja. Nikakor pa se Einspieler ni zadovoljil s tem, da bi pisal v tuje liste; sam ie ustanovil svoj časopis, znani Šolski priiateli, ga skorai sum pisal in napolnjeval njegove strani zopet s članki najrazličnejše vsebine, deloma vzgojne; deloma tudi čiste leposlovne in umetniške, vse pa namenjeno predvsem našemu preprostemu ljudstvu na deželi in naši slovenski mladini. Za ta svoi list ie pridobil tudi veliko število sodelavcev, večinoma ne s Koroške, marveč s Kranjskega, lako Andre ia Praprotnika, Matijo Valinv-ca, Frana Jerišo, V. Kurnika, Josipa Štefana, poznejšega znamenitega fizika na Dunaju, in druge. Sam pa je bil nasprotno med največjimi sodelavci Antona Janežiča, zlasti pri Mohorjevi družbi in skoraj pri vseh njegovih listih. Ko ie 1861 zopet zavladala v Avstriji večja politična svoboda je bil Einspieler med prvimi I Slovenci, ki so tukoi začeli nadaljevati svoje javno delovati ie iz leta 1848. Ponovno ie postavil vse že prei navedene zuliteve in dodal še novih. Tako ie zahteval Zedinieno Slovenijo v okviru avstrijske države, ki pa naj se uredi v zvezno državo z deveterimi samostojnimi deželami. Tudi se ie z vso silo zavzemal za samo-upravo dežel in celo občin. Te svoie nazore ie objavljal in razlagal najprej v svojih listih, pj. sunih v nemškem jeziku, kakor: v Glasovi iz Notranje Avstrije (1861—1863), Dravski pošli (1863—1866). Koroškem listu (1869—1876). Koroškem ljudskem glasu (1876—1883). Vmes pa se je odločil tudi zu izdajanje lista v slovenskem jeziku in ga nazval Slovenec, ki ie izhajal od 1865—1867 ter ga ie urejeval spretni urednik Janez Božič. Ta »Slovenec« ie izhaial v Celovcu, njegov najpomembnejši ljubljanski dopisnik pa ie bil France Levstik. Kar ie Einspieler v vseli teh listih oba invi ini glede javne in politične ureditve našega ozemlja v okviru avstrijske države, vse to jc poslalo osnova znamenitega mariborskega programu iz leta 1865. Pomembno ie tudi Einspielerievo versko delovali je. Prav v svojih listih je javno poudarjal in zahteval potrebo, da duhovnik vpliva ne samo na cerkev, marveč tudi na šolo in na vse iavno življenje, kajti »/e na podlaqi vere ie-možno zgradili osem političnim in socialnim zahtevam pravilno skupnosti; ker ie vera najboljše sredstvo za ohranitev narodnosti, ie vezal obstoj slovenskega naroda s katolištvoin, ki ie vsem pravično. V poznejšem času ie Einspieler v Celovcu ustanovil časopis Mir, za urednika pa si je izbral časnikarja Franceta Haderlapa. Časopis Mir ie izhajal najprej le trikrat nn mesec, pozneje pa je postal tednik in ie prenehal šele med prvo svetovno vojno. Tudi ta Einspielerjev list ie bil glasnik niegovih teženi in želja vseh koroških rodoljubov tistih dob. Einspieler sam pa ie ob koncu sodeloval tudi v ljubljanski ni Slovencu. Odlično in pomembno ie tudi niegovo živo politično in iavno delovanje. Bil ie namreč izvoljeni poslanec v koroškem deželnem zboru in ie tamkaj zastopal kmečke občine velikovškrga okraia. Kot poslanec ie sodeloval v najrazličnejših odsekih deželnega zbora, bil pa ie ludi v samem celovškem mestnem svetu odlični svetovalec. Tako ie Einspielerievo delo zlasti v zvezi s Slomškom, Muiarjem in Janežičeni rodilo zelo bogate sadove tako v prosvetnem kakor javnem življenju. Toke sadove rodč samo véliki idealisti v svojem delu za preprosto kmečko podeželsko liudstvo. s Mladinska okrevališča so uredili na Bledu fn v Kranjski gori. Vsakokrat bo za dobo 4 tednov prostora za 90 otrok. V poštev pridejo samo otroci gorenjskega industrijskega delavstva. Razgovor je nemški. s Sadno drevje bodo posadili na muslimanskih pokopališčih v Sarajevu. Uprava je že prejela sadike iz državne drevesnice. s Sprejeti v nemško državljanstvo. Na obmejnem ozemlju v Brežicah in v Savski dolini so oni dan izročili kočevskim naseljencem nemške domovinske listine. 8 Knjižnice za kmete. Srbska vlada pripravlja posebne knjižnice za kmete in ostalo podeželsko ljudstvo. Knjižnica bo imela v svoji zalogi vse knjige, ki so potrebne za kmečko izobrazbo in narodno gospodarstvo. — Med drugim bo srbska vlada izdala posebne knjige za gojitev in pridelovanje krompirja, sončnic, konoplje, hmelja in breskev. .. , 6 V ."»JJ? na vzhodni fron« je padel nemški pesnik Hans Corger. Opeval je svojo kmetsko domovino in dijaško dobo v Pragi. 8 Požar je nastal na domačiji malega posestnika Ignaca Mašere v St. Ilju v Slov. goricah. Je vse zgorelo. s 700 gasilnih društev je zdaj na ozemlju Koroške m Gorenjske. s Poseben tečaj sa nemščino se je začel pred kratkim v Predosljih pri Kranju. Na tečaj se je prijavilo 300 ljudi. s Za liter mleka je določena v Zagrebu najvišja cena 7 kun. s Cas za menjavo kovancev po 50, 20 in 10 din je do nadaljnjega podaljšala Srbska narodna banka. s Zadosti semenskega krompirja za vso državo imajo na Hrvatskem. Prodajajo ca po 5 kun kilogram. s Stanje kmečkih dolgov v Srbiji se je zelo znižalo, ker kmetje lahko dobro vnovčijo vse svoje pridelke in tudi priduo odplačujejo svoje obveznosti. s Pri podiranja drevja v gozdu je oplazila veja 60 letnega Janeza Storeta iz Komende ia icu močno poškodovala hrbtenico. LMlMMliE CL Invernlzlo: ZA NAŠE MLAJŠE (Dalje.) »Da, le govori zdaj; «amo da ne boi rekel Kakšne neumnosti.« »Ilotel bi vas samo vprašati, kako bom mogel v hišo, ki je ne poznam?« »PouSil te bom; bodi brez skrbi,« je veselo dodal Kruljavec. »V oni vili stanujeta dve ženski: gospodinja in služkinja. Pravijo, da je lastnica silno skopa in ima v železni omari shranjeno bajno bogastvo, ki si ga ne upa naložiti v banko.« Kruljavčev obraz je bil krut. Plezaček je čutil, da dobiva kurjo polt. Kruljavec je nadaljeval: »Toda starka nikoli ne odreče miloščine in predvsem rada pomaga otrokom. To nežnočutnost ima tudi njen čuvaj, strahoten pes, ki lahko raztrga človeka, ki pa se pusti milovati od otrok. Zalo sem skoraj prepričan, da bo starka, čeprav bo pustila mene pri vratih, spustila tebe na vrt in pes bo pritekel h tebi. Glej, da ga boš z ljubkovanjem pridobil ter mu tako ponoči lahko dal zastrupljeno jed, da ne bo lajal. Razume se, da moraš na vsako vprašanje, s katerim se bosta ženski obrnili nate, odgovoriti s kimanjem. Toda poslušaj vse, kar ti bosla govorili. Ce ti bosta dovolili stopiti v hišo, glej, kje so stopnice. Opaž j vse, razumeš?« 1'lezačkovo srce ni več utripalo od strahu, marveč od upanja. Oh, ko bi se zares mogel vsaj za trenutek znajti na samem z gospodinjo in služkinjol Kako je od srca prosil Marijo, da bi mu izkazala to milost, medtem ko so se mu oči lesketale od nove luči! Z vnemo, ki je ugajala Kruljavcu, je odvrnjl: »Da, razumem popolnoma. Labko ste mirni. Znal bom delati čudeže v svoji vlogi neme deklice. Če mi bo uspelo priti v hišo, mi bo zadostoval en sam trenutek, da bom videl, koliko ključavnic in verig je pri vratih, so li stopnice kamnitim ali lesene in če so kakšna okenca na vrt, skozi katera bi mogel zlesti drevi in odondod splezati do vrat ter vam odpreti. Oh, saj znam opraviti s takimi rečmi.« Ta zadnji stavek je izrekel zlohotno in s pomenljivim nasmeškom. Kruljavec ni sumil, da je dimnikarček slišal razgovore z Rudijem, in je pripisoval te besede dimnikarčkovi prezgodnji lokavosti. Zato ga je navdalo veselje ter ga je objel. »Izbornol« je vzkliknil. »Bolj si zvit, nego 6em si mislil. Toda dobil boš svojo nagrado. Za zdaj ini torej ni treba nič več pojasnjevati. Lahko odideva.« . Povzpela sta se po kamnitni strmini in se znašla pred dolgim obzidjem, ki je bilo obra-ščeno z bršljanom in drugimi zelenimi plezalkami. Sredi grmičevja so bila vratca, o katerih je govoril Rudi, ki so se odpirala na stezico in skozi katera ženski najbrže nista nikoli hodili iz hiše. Pročelje vile je bilo na drugi strani in odondod nisi imel samo veličastnega razgleda, am- Eak so bile ne daleč od tam skupine kmečkih iš; ženski po tem takem nista bili popolnoma osamljeni. Plezaček je opazil skupine hiš, se dotaknil Kruljavčeve roke in mu pomenljivo namignil. Zlikovec je skomizgnil z rameni. »Precej daleč 60,« je rekel s tihim glasom, »ne bodo nam delali sitnosti. Kmetje trdo spijo. Razen tega pa je gotovo, da bi se ne ganili iz hiše, če bi zaslišali kakšen hrup od zunaj. Strahopetci sol« Stopala bia vzdolž zidu in se znašla pred ograjo, pritrjeno na dva stara stebra, ki sta imela na vrhu priostrene konice kakor tudi obzidje naokoli. Na eni strani je visela ob ograji železna verižica. Kruljavec je potegnil za njo in zaslišalo se je oddaljeno brnenje zvončka. Skoraj v istem hipu se je oglasilo besno lajanje psa, ki je planil proti železnemu okrižjii ograje in hotel popasti Kruljavca za suknjič, če bi inalbar ne bil pripravljen na nagli odskok, bi njegovo meso raztrgali buldogovi zobje. Plezaček pa je brez strahu položil svojo majhno roko besnemu psu na glavo. Ta se je takoj pomiril, čeprav je še vedno renčal proti Kruljavcu in ga postrani gledal. Zavohal je bil malopridneža. Isti trenutek se je razlegel glas stare gospe: »Stoj, Lev! Tiho, Levi« Dimnikarček je zagledal skromno oblečeno gospo, z izredno prikupnim in dobrim obrazom, ki so ga venčali beli, še gosti lasje, ki je prihajala po stopnicah iz vile. Približala se je ograji, Kruljec si je snel klobuk, ga proseče pomolil proti njej in medtem blebetal: »Lepo prosim vbogajme, dobra gospa, nesrečnemu pohabljencu, ki mora vzdrževati 6iroto nečakinjo, ki je bolehna in nema.« »Nema, ta krasna deklica? Ubožica! SlišiS, Lev?« Videti je bilo, da je pes razumel, kajti njegova debela glava se je sklonila proti železju ograje in prijazno povohala Plezačku roko. Se vedno je renčal proti Kruljavcu, ki je dodal: »Da, dobra gospa, ta sirotica je zares nesrečna! Pa če moram k temu še povedati, da ji vse dopoldne nisem mogel dati skodelico juhe!... Popolnoma je onemogla. Zase ne prosim ničesar, toda imejte usmiljenje s to ubogo, nemo deklico, dobra gospa.« Plezaček je proseče uprl svoj pogled v starko, medlem ko je njegova roka božala psa, da je bilo gospejino srce ganjeno. Vzela je izpod predpasnika sveženj ključev in se pripravila, da odpre ograjo, z besedami: »Naročila bom za deklico nekoliko juhe z jajcem; vi pa, dobri človek, počakajte lam, kajti Lev bi vas raztrgal, če bi skušali stopiti noter. Tudi vam bom poslala nekoliko mesa in kruha ter kozarec vina.« Kruljavec je že sedel na tla, s klobukom med nogami. »Bog vam povrni, dobra gospa! Ne bom se premaknil od tod. Grilina, poljubi roko dobri gospe.« Ograja je bila odprta samo toliko časa, da je mogel otrok skoznjo; polem jo je gospa takoj zaprla, sicer bi se bil pes vrgel na Kruljavca. Pes je kazal zobe in renčal, ker se ni mogel rzdivjati. Ni se odmaknil s svojega mesta, da bi bil na mah pripravljen, če bi se Kruljavec skušal približati. Ta pa je momljal skozi zobe: »To mi boš poplačal drevi. Lahko renčiš, kolikor drago. Zagodla jo bova tebi, kakor tudi tvoji gospodinji.« Medtem je gospa odvedla Plezačka proti hiši. Skupaj sta stopila po stopnicah, ki so vodile v vežo, iz katere sta prišla v obednico, kjer je neka XI'"''- 3 ženska približno iste starosti kakor gospodinja^ ravno pripravljala mizo. Ko je zagledala otroka, ki ga je gospa držal« za roko, je vprašala: i' »Kje pa ste dobili to dekletce?« »Nema sirotica je, ki je prišla prosit vtxx gajme,« je odvrnila gospa. A zdaj, ko ga Kruljavec ni mogel več ne vb deti ne slišati,-je Plezaček spregovoril s tresočiij in zaskrbljenim glasom: »Ne, nisem nem in tisti šepec ni moj si Tudi nisem deklica, ampak deček. Oh, gospa, ma Mati božja me je poslala semkaj, da vas šim, a vi po svoji strani rešite mene I« »Kako? Kako?« sta vzkliknili ženi v strab in radovednosti. Sedli sta na divan in potegi Plezačka k sebi, ker nista prav razumeli, kaj hotel reči. Deček je hitro povedal, kdo je in na kaki način je prišel s tistim zlikovcem, ki skupaj drugimi namerava drevi z njegovo pomočjo pril v vilo, da bi oropal gospodinjo. Gospo in služkinjo je prevzela groza. »Ohl Ubožec, ubožec mali I Tebi bova dolžnj zahvalo za svoje življenje!« je spregovorila starfl gospa. »A kaj bo s teboj, sinček moj, če izvede^ da si govoril?« »Ničesar ne bodo izvedeli. Povedal vam bom, kaj mislim storiti. Toda za božjo voljo, pošljita" Kruljevcu hrane, da ne bo začel sumiti ali s« naveličal čakati. Povejte mu tudi, da mi je, ko seoJ prišel noter, postalo 6labo in da me je gospa odf vedla v spalnico, kjer zdaj pijem juho. Storite Ut hitro I« Služkinja je ubogala in odhitela. Vzela je velik kos kruha, reženj mesa, nekaj salame, steklenico vina in je stekla ven. Rekla je) gospodinji in Plezačku, da lahko svobodno govorf rita, češ da bo ona zadrževala Kruljevca. Plezaček je imel tako čas, da 6e je dogovoril o vsem potrebnem z gospo, ki je, ker je imela v hiši telefon, mogla ukreniti vse, da predrzni zlt» kovci ne bi mogli uiti zasluženi kazni. Bila je %elo odločna ženska, ki ni poznal* strahu. Ko je okrepčala in osrčila malega dimnih' kar ja, ga je s pravo materinsko nežnostjo priželil k sebi v naročje, ga poljubila in ga nato odvedla nazaj h Kruljevcu, ki je bil pri vsem dobrem vint1-pri vseh dobrih zalogajih, ki jih je dobil, in p: vsem kramljanju s služkinjo, ki ga je prosila, c ji je prerokoval srečo, vendarle nemiren zara. Piezačkove dolge odsotnosti. Toda ko ga je spet zagledal v spremstvu st; gospe, se je pomiril, zlasti še, ko mu je ta rekla: »Zares škoda je, da vaša nečakinja ne mora^ govoriti! Tako je ljubka in razumna! Vse hoč« videti, vsega se dotakniti...« »Ker še svoj živ dan ni videla toliko lepil in dobrih stvari,« je ponižno odvrnil Kruljevei »Bog in Mati božja naj vam poplačata vaše usm: ljenje, gospa!« Plezaček je odšel skozi ograjo. Služkinja pa je* morala držati Leva, ki se je skušal pognati n4 Kruljevca. »Pojdi proč!« je zaklicala gospa. »Ali ne vidiüj da je to dober človek?« »Lev se še vedno spominja tistega äepca, 1 ga je neki dan pretepel s palico,« je dejala slu: . kinja. »In ker je spet opazil hodulje, je mislil, d* je to isti.« Ženski sta se oddaljili od ograje, da bi odšli v hiSo, in potegnili psa za seboj. Kruljevec in Pie» začek pa sta spet stopala vzdolž obzidja in odšlf nizdol po kamnitni stezici. »No,« je spregovoril vprašujoče zlikovee, "ka sta bila že daleč, »mislil sem že, da te ne bo vda nazaj!« »Dovolil sem si krasno potegavščino 8 staro!« je odvrnil smeje se Plezaček. »Zavijal sem oči ia, se delal, kot da trpim, in zato me je na rokaft nesla v svojo sobo, me položila na divan in odšltf po zdravilne kapljice. Tako sem imel čas, da sentf vse pregledal. Ko sem si spet opomogel, sem ka* zal veliko zanimanje za razne stvari, ki sem jiK videl v sobi; zato me je starka odvedla po vseli sobah. Ko sem stopal po veži, sem videl malti okence brez stekla, ki se odpira na vrt. Zadaj zA vrtom so stopnice, po katerih je mogoče doseč| okence, skozi katero ne bi mogel drug kakor maA ček ali pa jaz.« »Pravi zaklad si!« ga je prekinil Kruljevec ■ odkrito dobrohotnostjo. »Ko bo Rudi to slišal, md bo jasno, da je mati Čebula imela dober nos. Nai načrt se mi zdi že kakor Izvršen. Ampak povel mi še to, kaj ti je dala stara, da si si opomogel?# (Nadallevanle orihodniič.l' 5» SSiül Iz zgodovine cerhvcnih orgel Orgie v Vodicah vzročile hrup in butanje. V cerkev tedaj še niso pustili orgel, ondi 60 imeli samo enoglasne pevske zbore. Ko je vladal Karel Veliki, so bilie orgle v nnših krajih že udomačene. Leta 824 je papež poslal meniha Georgiosa iz liizanca v Aachen 7. naročilom, no j ondi zgradi orgle. Od leta 827 je v Aaehiui delavnica za org'le. V naslednjih etoletjih je zraslo v Nemčiji vedno več orgelskih delavnic. Kmalu so prodrle orgle tudi v Anglijo in Francijo. V XIII. stoletju so imeli orgle že skoraj povsod. Namesto piščali iz železa oli bakra so začeli izdelovati cinaste, katere so «lo današnjih dni še vedno najl>oljše. Milunski cerkveni zbor je leta 15(i3 sklenil, da je v cerkvi 6o ino za orgle prostor. Tekom stoletij so strokovnjaki, med katerimi tudi Slovencev ne manjka, prvotno zelo preprosto sestavo orgel izpopolnili taiko, da ima-»"Kdor z veseljem posluša orgle, bo še z večjo vnemo poslušal božjo besedo.« V naše kraje so vesti o orglah pnšfle šele leta 757. Takrat je bizantinski cesar Konstantin Kopronyinos poslal Pipinu Malemu orgle v dar. Seveda so bile tedanje orgle močno drugačne od sedanjih. Uporaba vodenih rurkov v piščalih ni mogla dati lepili in jasnih glasov. Pa to tudi ni bilo potrebno, zakaj poglavitni namen orgel v tedanjih časih je bil, da so po- V prvih stoletjih v krščanskih ccrkvah ni bilo orgei. Vendar so rimski cestirji zelo radi posilušali to glasbilo, kadar so imeli posvetne aabave in veselice, tako na primer, ko so bile gladiators)ke borbe in dirke z vozovi, pn tudi pri poganskih plesih in v razkošnih sobanah rimskih plemkinj. Polagoma je obledel spomin na pogonski Jzvor orgel. Bizantinski mojstri so res mojstrsko spopolnili to glasbilo in so imele orgle v (Dalje.) >Lc čakajte, naj Se jaz eno zinem!« se jo oglasila Čenča nova Urša in stopila na prste. »Naj JJ pove Andraž, ie je res, kar nam je pripovedoval Matija. Andraž je bil že tudi v Ljubljani!« Berač se je preril h klopi, si s pegavo roko „Mladil p red i vasto brado, skomizgnil z ramami in izjavil: »Prav nič takega nisem videl v Ljubljani,« am „.Do bi Sli v Ljubljano! Ali veste, kam to pika in cika?... »Tega je ie dolgo, kar je bil Hudopisk tam doli.« sc je branil Mataj. »Pa pojdite sami tjakaj, bo6te pa videli, da je vse tako!« »Lejte, kako se uvija!« je vzkliknila Mica. »Vse križem blede in veriži, da bi se izkopal, pa se ue bo! Da bi šli mi v Ljubljano! Ali veste, kam to pika in cika? V izkušnjavo hoče izvabili ie nas I Poglejte ga, ceio smeje se nam, roga se Bani iz gole prevzetnosti, češ, jaz sem videl nekaj svela, jaz, ki sem najpametnejši med Telebanovci!« »Dobro jih reže Mical« jo je hvalil Ccnčanov Janez. >Le njo poulušajmo, njol Mica ima poseben dar zgovornosti. To moram reči, četudi sem ji že vrnil listi voziček detelje, kajne. Mica? Prav je, da smo bili vsi tiho in je nismo motili. Ne motimo je pa ludi zanaprej, da sproti ne pozabi povedati kaj modrega I« »V Ljubljani imajo tudi take trobente, ki pojo In igrajo kar same,« je povzel Matajev Matija iznova, »škatlico, ki sveti 6ama, sein izgubil med-potoma, trobento vam pa lahko pokažem!« 2d«|ci pa je prilezel Imi rogai trobenti na rob in jel razmikati perutnice. Privlekel je gramoton izpod pisane rute, gt) dejal na klop in ga uredil. Okrogla plošča se je jela vrteli iu iz zvočnice je zapel močau glas: Pridi Gorenj'c, z mrzle planine I Kakor okameneli in ukopani so poslušali Telebanovci .. V tem je otipaval hudomušni Hudopisk gramofon na vseh krajih in tako srečno spravil velikega črnega rogača iz robca v široko trobilo, ne da bi bil — razen Mice — opazil kdo kaj. »'lo je hudičeva trobenta!« je kričala Cen-čanova Urša na vse grlo in se prekriževala. »Ali ste slišali? Priliznjeni hudič nas hinavsko vabi v peklenski ogenj: Pridi «e greti« Zdajci pa je prilezel črni rogač trobenti na rob in jel razmikati perutnice. »Lejte ga, lejte ga, je že tukaj!« so vpili Telebanovci in delali velike križe. »Izpremenil se je v hrošča I Dajte gal Dajte ga, dokler ne vzra-sle v celega, pravega hudiča!« In padale so palice, motike In lopate po gra-molonti in ga razbile na žalostne kose. Rogač pa je srečno odbrenčal v svoje hrastje. Mica Kobacajka je svetlo pogledala po množici, razmaknila roke, jih prekrižala na prsih in povzdignila svoj glas: »Dosti dolgo 6ino potrpežljivo poslušali Matajeve kvantuze, zdaj jih pa ne maramo večl Bog ve, kaj bi nam hotel še vse natvestil Doma bi bil ostal kakor mi, pa bi bilo vse dobro. Kaj mora biti na vsaki kaši? Zdaj pa moramo kaznovali grešnika, ker nam je tako potuhnjeno ušel v Ljubljano, in pa zato, ker nas je hotel imeli tako grdo za norcal Cenčanov Janez je močan, pet gorkih naj da s palico hudo-delniku za pokoro j>o podplatihl Cesar je iskal, to je tudi iztaknil. Ali nI tako?« »Tako je!« so vikali poslušalci. »Le dajmo ga, le! Pa takoj I Mica je telebanovski Salomon. Zivio Salomon v kočemajki!« Mica je zlezla na tla in položili so obsojenca na klop. Cenčanov Janez je jel poleg ukaza izvrševali svojo nalogo in štel: »Ena, dve, tri...« »Presneto dobro pritiskaš,« je dejal Mataj, dasi ga ni bolelo prav nič, »pa saj bi jaz tudi, če bi imel jaz palico v roki in tebe pred sabo na klopi!« »Pet!« se je zmotil Cenčanov Janez. »Oha, Janez se je ušteli« je ugovarjal Malajev Matija. »Izpustil je celrtol Goljufati se pa ne dumi Bodite pravični I To ne veljaj nič, Janez začni od konca in štej natančneje! Štejte tudi vsi drugi!« Pomagali so vsi Telebanovci na glas in Janez je srečno izvršil svoje delo na debelih, močno podkovanih podplatih. »Zdaj naj nas pa Matija prosi odpuščanja in obljubi, da ne bo nikoli več tiščal v Ljubljano!« je predlagala Mica. »O prav rad, he, he I« je obetal Mataj. »V Ljubljano me pa že ne bo nikoli več. In prosim vas odpuščanja, da ne bo nobene zamere veC. Bodimo spet prijatelji I« Jako zadovoljni so se razšli Telebanovci po vasi, Matija pa je krenil z beračem proli Mata- )eV1Mica in Mataj sta se kmalu naveličala premišljevati, ali bi ali ne bi; poročila sla se jeseni in Andraž Hudopisk je dobil od obeh nagrado. Malajeva Mica je privoščila svojemu Matijcu vse najboljše, ker se je bala, da ne Izgubi še drugega moža. Kadar je naredil zopet kaj neumnega, je mod i o molčal, se skesano prijemal za uho in pohlevno na tihem občudovar ognjevito zgovornost Mice Matajke, vedno navdušeneza pravo pamet. Tako je v težjem strahu tn zakon-slii pokornosti srečno živel z ženo. Nikdar vei nI silil ne v črni ris ne v belo Ljubljano in daleč naokoli ni bilo nikjer tako zadovoljnega pa tako l^po debelega moža! kakor je bil Matajev Matija. Zaščita vrbovih mačic Dokazano je, da porabi srednje močna čebel-na družina na leto okrog 25 kg cvetnega prahu ali obnožine, ki je za zalego to, kar nam vsakdanji kruh. Če obnožine ni, se čebelna zalega ne more razvijati. Posledica tega so slabotne družine, ki samo životarijo in me dajejo nobene koristi. Naposled odmro. Če hočejo imeti čebelarji krepke čebelne družine, morajo gledati, da imajo spomladi dovolj hrane, to je medu, obnožine in vode/ Zato morajo skrbeti takoj v prvi pomladi za taka drevesa, ki dajo čebelam ne le obnožino, ampak tudi medijo. I'aka drevesa so vrbe. Slovensko čebelarsko «lruštvo je uvidelo veliko korist vrb za izboljšanje čebelne paše. Zato priporoča sajenje z živo besedo pri predavanjih, v »Slovenskem čebelarju« pa s primernimi članki. Blizu barjanske šole ima tudi nasad različnih vrb. Čeprav čebelarji visoko cenijo korist vrb, se vendar ne morejo odločiti za razmnoževanje in sajenje, dobro vedoč, da je njihov trud brezuspešen. Saj pridejo mestni ljudje, zlasti oiroci, ki na« lomijo cele naročaje vrbovih vršičkov in jih nosijo; domov za okrasek. Vršičke trgajo tudi revni ljudje in jih nosijo kar v butarah na trg, jih tam prodajajo in s tem nekaj zaslužijo. Na prošnjo Slovenskega čebelarskega društvi je izdal Visoki komisariat za Ljubljaisko pokrajino odlok z dne 4. aprila 1942, III. it. 747-1, ki pravi: »Da se zaščitijo rastline, ki so vaJne za prehrano čebel in ki zgodaj cveto (vrbej, prosimo, da' okrajno glavarstvo takoj razglasi, da je po § 155, veljavnega gozdnega zakona prepovedanje trganje vršičkov in mačic vrbovja. Prav tako je po § 3. zakona o varstvu poljščine z dne 15. I. 1875 izrecno prepovedano gori omenjeno trganje vej.« Čebelarsko društvo je še s posebno vlogo naprosilo mestno poglavarstvo v Ljubljani, naj naroči podrejenim tržnim organom, da zaplenijo na) trg postavljene vrbove mačice. Pri ponovnem postopku pa naj krivce primerno keznu e. Trganje vrbovih mačic so zaščitile vse kulturne države. Cepilna smola. Kako jo pripravimo ?; Vzamemo 1 kg smrekove smole, 190 g čistega.' špirita, 80 gr voska in žlico lanenega o.,a ali svinjske masti. V železni posodi raztopimo smolo, ki jo nato precedimo skozi gosto žakljevino, pride« nemo še vosek in zopet segrejemo. Nate odstavimo! in ko se nekoliko ohladi, primešamo laneno olje ali mast ter prilivamo nazadnje prav polagoma še špirit (seveda ne v bližini ognja, da se ne vname) ter stalno mešamo. Ko je zmes popolroma ohlajena, napolnimo z njo pločevinaste škatle. J Nesreča pri angleških manevrih 1 Pri nesreči, ki se je te dni zgodila v južni Angliji, je bilo ubitih 14 vojakov in častrikov, med njimi tudi en general, ranjenih pa je bilo okoli 50 častnikov in vojakov. Pri vajah uporab1 jajo namreč tudi prave bombe, da bi dali vajam čim bolj videz resnice. Neki bombnik je spustil lažjo bombo na ozemlje, na katerem je bilo ve-je števi.ai vojaštva. Zato nesreča. Tonka( mala Robinionka (Dalje.) Tako je živela Tonka po enem letu, odkar je prišla na otok. Toda vsega njenega kraljestva še ne poznamo. Poleg hišice in hlevčka si je zgradila tudi kapelico. Kar vstopimo! Na desni je kropilček (seveda brez blagoslovljene vode). Na dnu je oltarček iz gladkega kamena, ki ga je privlekla iz močvirja iu na soncu posušila. Na oltarju je prt iz sešitih listov, spodaj nazobčanih. Sredi oltarja stoji križ iz dveh kolov, povezanih s s robotom. Velike školjke, polne cvetic, krasijo oltar, iz tal pa poganja grmiček, poln cvetja. Strop tvorijo palme, ki se rahlo majejo v vetru. V enem kotu je naravna vdolbina, okrašena i lilijami in zelenjem. Vanj je postavila Tonka kipec Malere božje, ki ga je sama izrezala. Seveda je rabila za to dosti časa. Večkrat je znova začela rezati s svojim nožičkom, danes pa se ji je glava še precej posrečila, roke pa prav-nič. V plašču sta dve lepi gubi. V tej preprosti cerkvici, ki je vsa v cvetju, moli zdaj vsak dan naša Tonka, mala Robinzonka. CEZ TRI LETA 21. maja. »Zdaj sem že štiri leta na otoku — stara 6em 11 let in pol, zato menim, da sem že velika. Obleke so mi postale prekratke. Moje kraljestvo mi je za rojstni dan pripravilo lepo darilo. Zjutraj sem se sprehajala v vozu, v katerega sta bili vpreženi kožici zadnjega leta, zakaj vsako leto dobim nove. Kakih pet ali šest nain je sledilo. Zadnja pa je bila moja Kožica, na kateri je jahala Buča. Mahoma sem zaslišala divje kričanje iz gozda, izpregla sem srne in vsi 6ino šli gledat. Ptiči so se pretepali med seboj in neka posebno velika ptica jih je morila. Glasno sem začela kričati in roparica je zbežala. V krempljih pa je odnesla zelenega ptičj. Bučo sem navadila, da mi prinaša sadje, ki visi previsoko na drevesih in ga jaz ne morem doseči. Zato sein ji zdaj poniigni.la, naj spleza na drevo. .Vrnila se je z velikim mrtvim ptičem. Poslala sem jo še drugič na drevo in zopet se le vrnila z mrtvim ptičem. Bil je papagaj. Se tretjič je splezala kvišku. Slišala sem jo, kako se je pretepala, nato pa se je vrnila z majhnim znal" k' Pa je Še ŽiTel- Toda IetaU ni Ubogi revček! Sreča, da sem ga našla. Vzela eem ga za svojega in mu dala ime »Kokica«. Naučila ga bom govoriti, - to ie moje darilo za roj-•mi dan. Zelo sem vesela. 8' 1. julija. Zdaj nimam dosti časa, zato ne pišem toliko v svoj dnevnik. Žeti moram in za to rabim dosti časa, tudi sejati moram. Zomljo sem že zorala s svojim plugom, ki sem ga napravila iz lesa in školjk. Buča se dobro razvija Zelo je sladkosnedna in vedno hoče smetano z vanilijo, zdaj ko sem se naučila, kako jo delam iz mleka, golobjih jajc in posušene vanilije. Kokica dolgo ni hotela ponavljati za menoj, kar sem jo učila; včeraj pa se ji je zataknila nožica med kolesa in je začela vpili: »Buča. bodi 110 pametna!« Tega je nisem učila, toda večkrat ponavljam ta nauk Buči. Začela sem se smejati, zakaj Buča je bila vsa iz sebe in se je bala Kokice. In ko me je Kokica videla, da se smejim, se je začela še orna glasno smejati. Kako smešno je, če se papagaj smeje! Od lega časa ji jezik teče in vedno ponavlja: »Dobro jutro, Robinzonka, dobro jutro, Robinzonka k Ves dan klepeta, zaito sem jo začela učiti leipo pesmico iz svoje pesmarice: »Ena ptička priletela, ena drobna ptičica.« Se vedno noče nič drugega jesti kot zrnje, ki ga sama dobi. Vsa Kozičina družina je zdrava in se dobro počuti. (Nadaljevanje prihodnjič.) Iä narave Pri botri na zapečku Ljuba botreal V Domoljubu sem brala, da ie tvoi zapeček prav Korak. Ce ini dovoliš. boni tudi jaz prilezla gor. Veš, botrca, najrajši bi imela, da bi ti bila Nežka. To ime ie meni nniboli všeč. Iztuhtala in izračunala sem, da si slara 90 let. Ali res? Povei, če sem prav izračunala. Povem ti. da sem doma iz Brezja, v šolo hodim pa v Rožni dol. Sem vneta bralka Domoljuba in Vrtca. V Vrtcu mi najbolj ugaia povest »Morje ie prebrodil«, v Domoljubu pa »Tonka, mala Robinzonka«. Prav lepo te pozdravljam in vse prijatelje na zapečku! _ . . ,,, Povse Zwka. uč. IV. razr. Liuba Zinka! Ze zadnjič sem povedala svojim prijateljčkom in prijateljicam, da sem zapustila svoi zapeček in se preselila na Grič. Veš, gospod urednik iina sedaj prav malo prostora, komaj se še giblie s svojim listom, pa ie tudi meni rekel oni dan: »Draga botra, nič ne pomaga, ne boš se več mogla tako objestno šopiriti v listu. Le majhen kotiček ti bom še pustil, pa si pomagaj s svojim drobižem, kakor veš in znaš.« Tako sem morala zapustiti prostorni zapeček in se preseliti drugam. Sai mi ni bilo preveč hudo zanj, poleti bom rajši hodila na sonce, da mi bo ogrelo stare kosti, zapeček nai zdaj urednik kar sam varuje. Le za vas mi ie hudo. ker se boste morali stisniti in boste le j počasi prihajali na vrsto s svojimi pisemci. Pa : ni drugače mogoče. Kar božjo mast, ki se ii pravi potrpežljivost, vzemite v roko in se dobro namažite z nio. Boste videli, da bo šlo. Vesela sem, da rada bereš Domoljuba in Vrtec. Veš tudi jaz sem naročena na Vrtec in nii je list prav všeč. Prisrčno te pozdravljam, tvoja botra Nežka. Draqa botra! Tudi jaz sem se odločil, da ti bom pisal. Draga botra, ako nočeš iti k Olgi v Praproče, pa pridi k meni v Novo goro, tako pri lažna vasica je. čeprav je na hribčku. S seboj pa prinesi tudi daljnogled, da bova skupaj gleda a. Videla boš skoraj po vsej naši lepi deželi. Celiai te bom za roko, ker si že stara, da ne boš padla po hribčku. Nabral ti bom tudi vijolic, da lih boš nesla s seboj v Ljubljano. Veš, jaz bi rad Videl, da bi ti bilo ime Polonica, ker boš tako kmalu imela god. Lepo te pozdravlja Mirko Lavrič, učenec III. razreda v Prečni. Rešitev zlog. kvadrata: Radeče, dežela, ! čelada. ^ Hrast pripoveduje »Orožno zanimive reči pripoveduješ,« dé bukev, »povej nam pa še kai o koristnosti 6Vojih listov, želoda ia šišk.« »Hrastovi listi t Tudi lek 6e poslužujejo ljudje,« spregovori mo. dri hra6t. »Nabirajo jih konec aprila, morda še maja in v začetku junija, kasneje so že pretrdi, jih nato suše v senčnih krajih ter jih shranijo na zračnih prostorih. Iz listov pripravljajo čaj, m sicer vzamejo navadno eno pr. gišče listov na poldrugi liter vode. To vodo uporabljajo za izmivanje krvavečih ran, polagajo kot obkladke na rane, čire in otekline. Vendar zdravil, ne moči v li6tih ni toliko, kakor v lubju. Ce pa jemljejo čaj iz listov kot notranje zdravilo v islih pri. merih kot lubje, tedaj mu dodajo sladkorja, vina, medu ali kakega drugega osladila.« »Hrastov želod.« Ko nastopijo oktobrski vetrovi, 6e usuje z mojih vej toča želoda, ki ga ljudje nabirajo, da pripravljajo iz njega zdravilo in hranilo, |x>sebno v hudih časih. Moj želod ima namreč poleg čreslovine in grenke 6novi še precej škroba, nekoliko gumija, mastnega olja, pa raznih 6oli. Praženi želod je kair dobro hranilo in okrepčilo za želodec in prebavila 6pk>h. Največ ga upo. rabljajo namesto kave. Ko ga pražijo, morajo ljudje paziti, da ga preveč ne spražijo, 6icer izgubi škrob precej 6voje vrednosti, čre6lovina pa 6voje moči. Preden ga pražijo, je prav, da želod najprej drobno razrežejo, prilijejo vrele vode, kar napravijo dvakrat zapored, nato ga ohlade, posuše v peči ali na štedilniku, odstranijo dvojno lupino, ki ga ovija in šele nato spražijo. Dobro želodovo kavo znajo gospodinje pripraviti tako, da denejo na t liter vode 10—20 gr zmletega želoda. Ce je mogoče, naj dodado želodu polovico ali vsaj eno veliko žlico prave kave. Celo čokolado napravljajo iz praženega želoda. Zmletemu želodu namreč dodajo kakao in sladkorja. Kava iz želoda je dobra, če ima kdo 6labo prebavo, če pieša in če ima škrofeljne, zlasti pa otrokom, če imajo slabotne kosti. Taki otroci naj pijejo po trikrat na dan želodovo kavo z mlekom in sladkorjem ali medom, pa bodo trdni ko hrast. Povem pe, da naj, kdor uživa zdravilo iz mojega lubja, li6tov, želoda ali šišk, preden pije zdravilo, nikar ne jé česa takega, kar vsebuje beljakovine, naj ne pije železnatega vina ali 6tiovi, ki vsebujejo apnenec«. »Zakaj pa ne?« vpraša radovedno češminov grm, ki je čepel blizu hrasta in ga ves ča6 z občudovanjem zrl ter iztegoval 6voj vrat, da bi ga bolje videl. »I nevednost nevedna! Mar ne veš, da 6e belja. kovine, če pridejo v dotik s čreslovinami, sesedejo? Ce pa pride 6 čreslovinami v dotik železo, tedaj nastane črnilo. Zato morajo kuhali čaje iz mojega lubja, listov, želoda in šišk v lončenih posodah in ne v železnih,« odvrne hrast. »Povedati vam moram še nekaj o šiškah, ki jih opazujete na mojih listih. Kakor veste, nastanejo ti izrastki po ubodu drobne žuželke šiškarice. Najboljše šiške so alepßke šiške iz Male Azije, pa ogrske šiške. Te 60 brez vonja, močno vežejo usta in imajo precej čreslovine, sladkorja, škroba in hlapnega olja. Za zdravila nabirajo šiške v jeseni, ko 60 suhe tn ni v njih več ličink šiškarice. Te šiške zmeljejo v prah in zmlele 6hra. njujejo. S praškom posipajo čire, rabijo ga pri krvavenju v ustih, dlesni, no6u in celo za barvanje las. Tudi čaj kuhajo iz'šišk, in 6icer posebno, če se je kdo zastrupil e 6vinoem, bakrom, činom, strihninom ali opijem.« »To je torej,« konča hrast, »moje poročilo. Kakor vidite 6em prav koristno drevo m zaslužim spoštovanje in priznanje ljudi, ki me opevajo celo v svojih pesmih.« Za mlada risarja Nariši i eno poteiol 2. HUDOBAR IN PODGANE I. Mokrinov Miha ie bil posestnik kar do6ti velikega zemljišča. Toliko, da 6e mu ni bilo treba bati da bi moral biti kdaj lačen. Rad 6e je pobahal e 6vojo bogatijo. Zlasti še od tistega časa, odkar mu je linančna oblast naložila dohodninski davek. Drugi ljudje štejejo te sorte davek med nad-ležno6ti in zoprnosti in 6e mu 6kušajo kakor koli odtegniti in se ga odkrižati, če se ga le morejo. Miha tega ni nikoli storil. Pač pa 6e je rad javno bahal, da ima toliko denarja, da mora od njega da. vek plačevali. Siromak torej Miha ni bil. Poštenjak pa 6kozi in 6kozi. Samo za las je manjkalo, da ni bil poštenjak do 6ame popolnosti. Zakaj puška, ki jo je imel na steni, ga je le včasih toliko premotila, da jo je naložil na ramo in šel i njo čakat zajčka, če ne celo zajca. Tako je bilo tudi tistega večera, prav za prav tisto noč v zadnjih dnevih adventa. Ne bom pravil, katerega lela je to bilo, da bi pregoreči lovci še po smrti ne terjali od njega kakega povračila ali kakšne odškodnine. Zakaj Miha je danes že davno zapisan med rajnike. Divji lovec, lovski tat; to je bil Miha, pa samo inalo. Samo toliko, da je okušal veselje divjih lovcev. Prišla ie torej tieta lepa, jasna adventska noč. Kar sama je vabila na lov. Snega še ni bilo preveč, ravno za potrebo. Zvezde 6o migljale, kakor bi 6e igrale na nebesnih višavah, mesec je šele krog desetih pogledal, če je na zemlji vse v redu. Miha je čakal ugodnega trenutka, kdaj bo zajca premagala skušnjava in se bo (oliko potrudil, da 6C bo spuetil k Završnikovemu kozolcu pokušat, kak&en je bil tistega leta repnik. Ali bo za rabo »li n«? Zajec 6e bo prikazal, takrat pa pok! — in prihodnjo nedeljo bo na mizi že prijetno kosilo... Pa se je Miha uračunil. Zajec je prišel pokušat jesenski repnik. Pa ni imel Mihove ure in 6e je ravnal po svoji. Ko je prišel Miha na svoje mesto, j« bil zajec že kdo ve, kje. Miha je nekaj ča6a čakal, potem 6e je pa naveličal. Kaj hoče prezebati za prazen niči Poskusil je malo počiti. Pa ne zunaj, ne na prostem, ne na burji in vetru, poskusil je udreti v varno počivališče in prenočišče. Zakaj bi si pa nocojšnjo noč ne postregel! O sreča! vrata v prenočišče 60 se kar sama odprla. Vse je bilo priprav-heno. Mrva! Kar prijetno bo tukaj čakati do jutri! samo malo se je zaril v seno. Bo! Kar bol Zaspati se pa ni dalo. Ne zato, ker je imel "liha nemirno vest, ne zato, ker je prišel navzkriž * lovsko postavo; zaspati mu niso pustile številne Poiane, ki so tisto noč v tako obilnem šlevilu poiskale primernega prenočišča ravno v Simovčevi pristavi. »Čudno, prečudnol« je govoril in si mislil Miha sam pri sebi, .saj sem že nekaterikrat tukaj Prenočeval, ali toliko podgan kakor nocoj, toliko PWgan pa še nisem našel. Ali se bo vreme snre-"lcni,°. ali kaj to pomeni?- Miha bi bil rad zaspal, pa se ni dalo. Zakaj tudi pod njim — čudo čudovito! — je bilo vse pol. no podgan. Toliko, da so ga kar privzdigovale. »Kaj takega pa še ni bilo!« je Miha nerazumljivo mrmral m samemu sebi dofiovedoval. Kadar ie bilo le preveč, je z v6o jezo malo udaril in pobrskal po mrvi, da bi podgane pregnal in preplašil. Za ntkaj časa je bil mir, pa 6amo za nekaj ča6a. Pa ee je povzdigovanje spet od kraja začelo. Rad bi bil šel domov, pa si ni prav upal. Prvič zato ne, ker je ravno snoči videl iti na lov Ko-šanca, pravega in pristnega in zapriseženega lov. skega čuvaja. Videl ga je iti v gozd, vračati se ga pa m vidcf. Z njim bi se ne bil rad 6rečal, Vedel B namreč, da Košanec ne pozna nobenih špasov. rugič je bil pa Miha že po svoji naravi plašljiv tn bojazljiv. Ce bi ga bil kdo ponoči videl, kaj, če bi ga ovadil. Potov okoli gospode 6e je Miha ogibal in otepal na vso moč in še malo. Zato ie čakal jutra. Ko bo zjutraj šel proti domu, o, takrat bo ze našel izgovor, da 6e bo opral in izgovoril, če ga bo kdo 6rečal. Noč je bila dolga. Počasi 6o minevale ure in počasi 6e jt pomikal mesec proti zahodu. Ko bi bilo vsaj mogoče malo zaspali! Pri fari jc bila ura šele polnoči. »Oh, oh, oli, ni ga konca in ga ni!« je poln obupa vzdihoval Miha in 6e prekladal po 6enu, kamor se je zaril, da ga ni preveč zeblo. »Da bi bila ura vsaj že štiri!« To pobožno željo je ponavljal Miha 6am s seboj, kakor bi bil opravljal 6vojo navadno molitev. Nazadnje, po dolgem čakanju, je le udarila ura štiri zjutraj in Miha je eklenil, da odide. »Moja ura je tukaj. Zdaj pa moram iti,« je še godljal sam pri 6ebi in odhajal. Doma ga je pa žena že težko čakala. »Komaj si odšel,« mu je začela praviti, »komaj 6i odšel, je prišel mesar iz mesta. Vola bi bil rad kupil. Tistega iz kota. Pravil je, da sta 6i že nekaj v besedi. Naročil je, če ga das, da se daneß zjutraj pri njem oglasi. Ce ne, ga bo drugod i6kal.« Miha je bil volk na denar. Zato si ni dal dvakrat reči, naj gre k mesarju. In tudi pokazati ni hotel, da bi bil utrujen in zaspan. Ce ne, bi bil moral ženi na dolgo in na široko pripovedovati, kje in kako je snoči pričakoval" zajca ... 'Nadallevanle prihodnjič.) Zastrupljeni pašniki Ob svojih vajah s plini so švicarske čete ob začetku vojne v urijskem okraju v Švici povzročile veliko škodo tamošnjim pašnikom, kar pa je prišlo v javnost šele te dni. Plini, ki so povsod pronicali v tla, so zastrupili pašo tako, da je mnogo živine obolelo. Zaklati so morali nad sedem tisoč glav živine. Dognali so, da je bilo tudi rastlinstvo prizadeto in so morali zaradi tega precej pašnikov spremeniti v njive. Grozen požar v pragozdu V pragozdnem pasu južno od Manaosa, prestolnice brazilske države Amaconije je nastal te dni velik požar, ki ga je povzročila strela. Dolgotrajna suša omogoča plamenom, da se širijo čedalje bolj in plameni razsvetljujejo ponoči širno ozemlje na obeh straneh brazilsko-perujske meje. Neštevilne divje živali bežijo pred plameni in napadajo v svojem strahu črede In pastirska plemena. Ogenj preti tudi obrežnemu ozemlju, kjer rastejo kavčukovci, ki so danes glavno bogastvo Amaconije. Cela armada ljudi koplje pčdnevi in ponoči široke jarke, da bi omejila požar. »DEKLE Z BISERI« »OVČAR MARKO« »LJUDJE, 2IVALI IN BOGOVI« so tri lepe knjige »Slovenčeve knjižnice«, ki jih kupite, dokler jih je še kaj ! ZA FANTE OD FARE IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA v. Od nekdaj so študentje radi pili in se postavljali s cigaretami, z nežnimi brki in z dolgimi umetniškimi lasmi. To vrsto fantovskega uveljavljanja smo v našem društvu odklanjali. Res je, da v šoli nismo bili podjetnejši od drugih, navadni telebani pa le nismo bili. Mesto v skrivne gostilne smo zahajali v telovadnice in na izlete, prekipevajočo moč pa smo kazali rajši na tekmah, pa tudi v izvenšolskem udejstvovanju. Navada je, da študentje radi govorijo o »delu za narod«. Samo pri besedah pa Ie nismo ostali. Nedeljo za nedeljo smo zahajali med podeželska telovadna društva in jih učili lepih prostih vaj in srčne telovadbe na orodju. Bili smo navezani na takratno orlovsko organizacijo, po kateri smo imeli tesne stike med deželo in mestom. Naloge, o katerih smo se jxigovar-jali, niso bile visokoleteče. Nekateri so se navduševali za prosvetno delo, nekateri pa za oblikovanje slovenskega fantovstva s telovadijo in športom. Ce bodo fantie telovadili, bodo postali bolj odporni, bolj zdravi, vedri, samozavestni in srčni. Več smisla bodo imeli za snago in higieno, svojo moč pa bodo kazali v drznih vajah in borbenih športih. Če bomo imeli v vsaki vasi močno telovadno postojanko, bo nekoč manj pijančevanja in manj pretepov. Vedeli smo, da so fantje od fare neugnani. Poznali smo tudi njihove slabe navade. Draži jih prekipevajoča moč, radi bi pokazali svojo srčnost in preradi pogledajo v kozarec, ki jim zmeša glavo, da sprostijo vroče sile v prepirih in pretepih, ki so navadno čisto nepotrebni. Navidezno se zdi, da je vdanost Bogu nekaj, kar ni v skladu s pravim slovenskim fantovstvom. V resnici pa je to le navidezno. Fantje so v bistvu dobri, pa če tudi rajši postopajo pred cerkvijo, kot da bi stopili čez prag, če tudi gredo rajši v zvonik kot v procesijo. Kletev, ki jo slišite, in upornost starsem je navadno le posledica telebanskih let. V objestnih letih se fant sramuje rožnega venca. To vse pa je navadno fantovstvo. ki pa traja navadno le tako dolgo, dokler se mali pod nosom ne spremeni v prave brke. Proti lažnemu fantovstvu smo se borili v društvu in iskali podobo mladeniča, ki bo odprtega srca. ki bo čutil z zemljo in hodil ponosno po njej. Bilo je pred 16. leti, ko smo priredili svojo prvo mladeniško olimpiado — tekme za štajersko dijaško prvenstvo. Za zmagovalno vrsto so pripravili dragoceno darilo: vitek prapor na visokem svetlem drogu. Načrte zanj je izdelal Pino, blago so vezle članice, drog pa je skoval rajni Mencej v Ljubljani. Nič bogatega ni bilo na praporu, vendar smo ga imeli nepopisno radi. Vse na njem, od zamisli do izdelave, je bilo delo ljudi, ki so enako mislili in čutili. Tekme za prapor smo imeli kar na seme-niškem vrtu. ves je bil v cveth', takrat so ravno cvetele hruške in jablane. Toplp majsko sonce je ogrevalo trate, na katerih so se samozavestno sukale vrste in se premikale zdaj k drogu, zdaj k skoku in suvanju krogle. Vsi, ki so gledaii vratolomne vaje na orodju, skladne proste vaie in gibčne skoke s palico, so navdušeno ploskali in bodrili oddelke k čim podjet-nejšemu tekmovanju. Prapor si ie priborila mariborska dijaška vrsta, ki je bila najbolje pripravljena. Takrat je šlo tudi za prvenstvo posameznikov. Večkrat sem premišljeval, ali bi se ga udeležil, zakaj zdelo se mi je, da znam več ko drugi. Vendar, v mladih letih se fant rad postavi in skušnjava me je premagala. Takrat so mi dali lovorjev venec, ki se mi je zdel vse prevelika nagrada. Ko sem prišel domov na počitnice in stisnil materi roko, je dejala da je občutila prstan. V resnici pa so jo zbodli trdi žulji, ki jih dobiš na drogu. Pokazal sem ji tudi venec, ki je dolgo visel med svetimi podobami v domači izbi^ ln ko sem staršem povedal, da moram takoj v Ljubljano, kjer se bomo pripravljali za tekme t Rimu, pa še to, dn bom šel v jeseni najbrž nn visoko šolo za telesno vzgojo v Berlin, so bili prepričani, da se le šalim. PKlWi M ASV ETI NJT* , VUMMlU. < Ä- -N * X' VA1 _________V«* " * * »» ..3 01 Plin II Li ! m v* •i IVÜU latje >v'>ojtia wu ai ^ j 9 i A * + d ? 3 5 * 11311 P O ? 1 I I i k 114 k e i a i « v-., .v .Iv. < > v^vi.a, -a N> - -t 4 i' vVrV.* " ""1 . v-w.W^» Ni. Vaaä'.I *» l^U.v ..O » ivi*.« 0 V . 1 '.">'»1.' • as. >>. rt « tu «. »»i. x vWkn - 'tt ■» -i » •..«»•. ■« t *•>. M-iv. i« » tulili .„ fvW »t. t it v $rt t <ÌUÌ', -d ..-^».-kv. ? .v 4 »-,.A. M'9», N»j „ . »J V ». - MAe^jiii » -►jrfV - » . . » «Mi., »j • iv'/ -.li < i !■»->«;»• - •O > K v - > » "»UML.vJ •v.^c-.-u IH".', i tuero » » -"'-f ■ ui Jv«o iS« JwpHtb« », a.I«» : ««•« .»feraiiau texana»- •-'■-•»J.. — -'» « M« n««o insto. TJU ,-A tvz^meHU tira* TU i-rni«» a.....!« >» a eui M*Cf-< KÜ-JVKU. £1 11 , ,.. .-v» r i^nivirj. ia ■^••/•ia iu3sw i citm cr-jmìr.ixi. 't tu- .i,t « trdiv ìximzv*- kti^oxt jstiaoi*. vi « •v* ■y.-'aj-v tuvvtft* a * a ^kuùfl 'ä» a «r ae sus ^..ctft* -dj "l^tiÄHTJ il » -B »mm «uni., ai -a '«ut m Rji.«™» navate a. ' v « CÄlSfc »rr Ji».If 1 iti it t JT«J t: Ì l i ia ti i. i iii j, '.V iio« ;«™miJ "jui Ci ri i. ig T47 Is rmxsnh Hrbten «i ^«ArnOh ^a ^jvor •u,- -v juuj«1 r i^i^jJ r-eii. li » •c JUA;'.; i «iuawjivj na, -.ui»«.! • u -t.i JJÜ •♦> > i (f. i&u O Ufm» j.'a « , d -c ?.i'jt tramai •tucatüersfcif vj;uj ^ A.r..-»»!..! i*< '} ìn/nv e.rn. e, ..a- t-T ua,; / -il--. - rt '«.«i-i. T-f"?«a > i,i) (.;] i:l Ol^ J)«M;<4< MVli > «<4 >*- " «Milila-* «L >«*£•! I J»»" •»*. « -£...>..«, . U5»x4 S4. J- ijiiVs/v«, .j, s,«* vajiuv 'éii«» '» • ' -C« rtj, ilUl) Ml, i k .. ■ -H.I.I.W^ I« «Ott ik » 1 - »'««tiO J<. il» .UU ^ t.«^ ^ Si» J«» •» i»» -i*» »CU uihtMiu '« .tu iwj^uvu .i*»»i .«t-!»«.«*, ..a * vJv^. - i- i ^WXitilitt - t» ÙCtfMl tMl w '*w>y»«4,Wi, > tj u« » >*•»» i -, x c > a v mì ■ • .v» »-O* «OaMA« MtlM) '«-i^»» ^ -X,»»» A -J- -'ivj^a le^i Ml^vt*«,«, ; ° - 4%.. , Ö «J «MdikUilMki . '. -tt/ t-Sfcp - t-. mijp t \iurtr mvavt. ättOHta.'»* ^ '.-»»i.-»» .» moii:» J» -utue •»¥<•» . '-. u »»»t: ». ,VK»U . T- za» « -wCl . ?.. MnutdU *av.u Ku tmatd injcma m .^touan. laorao ii. r >4 »i,«., t». .»uff 'euiii j»r: a-m»m -y>vn*t .a» ■»- • »v miriHihU wtiiHiu. Hi-«M-i»iKi '-r««»»*- i Ui tMtt «itviiiiu vueutb. eucu U«P«-i • e>»> i u&auic i Milini t t» '»K»»»»'«a tzmssi} d !t»*o eritf«. u t mu d u 3uo»ul*aiil d n» a.uut'f. d ^ eilt "o^ei t rr^e* a aO i^tjtniau -ÄZttj«» 'UlliU «liif» viju, ju '2 ^ tue»«i in- ütyinujt a -« fltifitid i? t ar t«»td. ) Hrtu i n/tatitu iMi it**r, i mat d »rt» »iitw itr^» vrv i t» « ^»dUlUtt» ia^iSilvttTL ZMiftitiar «m r^» *ua a l-ttr - »IVIUIO« ' fttrtillt* r-tasrn tili?» .Titft«sü: j-tm«} itr rtmutui Ožsani? moiit y.fi -tprnviš jia^a » .iii laipr»! sdrrneš z nr^la -orio. r4er wrriüsa. a ih aato üiüe laiikoa. ^ rattefi ìajài. ih ToskroDid \ uorovo raztauino a mi«, m -»»kraiJtd znerffš T nrai '^miL .e iiaco safkmni © r»?«« i^tpr^t »oraviti ikroh z iia^a- U ^ )idi:o sviien«. raä ia )/j?ani n^Amaj 3 -otii» n 'ti 12: Hiaaid ioiie? 33 wairi, 104. er i* ie waiiii. 3->iem -toè 1 tv;ia. Mali oglasnik 7 ioiDuijuRii ;« -jrar-.inaio naii igjasi 30 lvz&.iitn. a lìcer naca "iati a ar« .lutò« j. UB u» MwMi» » tfitutTOaiii >«iasia a Lunišiii leseua — — r '=m muca c v ■lil .{jutv Lu '.«n igiin-om 1« irišteje .e n^iastu Laves. onaciii -r.-^ek j. — » xmiv«ie Mßaa» h, 3j'~ i .--[m losioiiucoTT lamcaikT ilat-aso wlovico nanj m KCasiii a5s«iooar»K(»ira -nai-aia. **nnMiM» s « laursj. M ir Tisru» uma tasema: a m cj > e ìanaja. au-1 oouzid» /Uflar.a r jo-aur:a ju-l. r ämrcei«. nzznvmr a iüa "A ^Oiéft: JHtìm. »rana. UiCia. t ar a. > r«?a -a. >idvi ji a. aaa . j .vcxao. crtva. a po ata ur"-v luč :vtK. "uatav* ixiua. arržA tnaiC'erw?Ka. 'oa "Jia-:om rrun322L xo® a «HlBčtti iiimti ire»» i ;oon :». jjvurri». :tuin;t «ua.v» znut •o. ;unaii:i troxu. vac. i irvano toorsk r: faiLi "xrä&lo ■Sjurrcì .i uMidil m tuuuv .j», to ur'..in. ua.. lAviiLiivL -i. ru->a '«nnitUh. inrncv« ruta »pt», :«r»w ujio rt rtipi mìahu vo-•;in« iau;.irr»HL .^vrttS »rt in^m. ^.duildutu ^nanwii mu ÌXis--U;SL t? to :3 « — r.r^:nuni •jau aitetu j. Ia: • I«m;x lau o tir" va i, joati ^«v Ja.r 'lilat 4atóm mi -(Hiil^ i :enom. ki. raj iuv. nv ^rrrdaj. ""litavm. aacevn 1'. i. jiusta rt l»,aui...ni. kvarni ini -ar nu m. I vat. mu r?i :rruaxn S ■ » .r. ia maiali ^r-'. t. iciAvr: ;o t n Hoier^.jitem. m lax erm — «cur.o iar •r-aaj. — '.fcuno a evtl.irrv ul jrr. ica. Taaiov r jj®ra.vt J®-aui.iu&* oa L 252. 'ir uni ^am a «i «. »«m» u aur i 'a^» '.rtu t* a o. umu nunjl '.u- • l, ** UtfctO ♦ •K« Jam-, irtv» «u-u i'iiittiv "xi"%-'•ua o* 'iiA ' 'uui »k a. ». »Tak^MVtfciJjt ««t nr» »riHjM-tUöU» Wo»- »n vvi •in^iicjmu o «J» :>juu 1C 'rt* t »WO. ilurttu •i 'frt^iV ,1« I. kv. .JUntVMi^vM cupiltt* va^cHjJt» 'Ovti»«». -u i Ivi .Nani cth» r o j»;: m oinniiusnt • T .'utuau io ics '88 lp t» trrjsiKi porrm •UBIAMC i 3 tnifc. Osirja«. leaaa r». it . faau OBnrHA ^ *«»mo. ^.uuijaoa» it UaaitMa ena ■fnitm tuiiil®* ^•»»o.» ^ :uravt J»" uuijtitia* !tiu t. Rrniu «liaf _ ...M. wa mi, fca.-..v:.'.»» tjÜO.O. It-u. ."u../..,. ..ito ».'r * • -ta. * ■ '«»m'» T- ■ r .OtMiauM. — EM t^nuni .'««ili — rmsukt -t tra» i . »■«alt. m -.,> »irvcn.ati, — >»eiO* i • o u iv s t - .i « t.i( c «,»«:» •t ~ VKiUKtvt M V" J .».l. • C.