VUAkllALiNEJŠI PROBLEMI Z REFORMO SO NASTALE NOVE RAZMERE IN NOVI ODNOSI, VENDAR ... DAJMO PREDVSEM KRITIKI PRAVO MESTO IN VSEBINO Pri nas ne prihaja do političnih problemov zaradi tega, ker komunisti in občani ne bi raziimeli politike, zapisane v programu zveze komunistov ter v sklepih in stališčih VIII. kongresa ZKJ, III. plenuma CK ZKJ in IV. plenuma CK ZKS. Politični problemi so nasta-jali in nastajajo pri nas predvsem tedaj, ko organi družbenega upravljanja, občinske skupščine in uprava ter družbeno politične organizacije zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov niso zmožni dovolj hitro kon-kretizirati in uresničevati idejnega programa VIII. kon-gresa ZKJ. Težave se kopičijo vedno takrat, ko v premagovanju objektivnih ovir, ki so v družbenem razvoju samem, ne uresničujemo dovolj do-sledno tistih načel, sklepov in resolucij, ki so bile spre-jeti in javno razglašeni na podlagi širokih razprav v partijskih vodstvih, v vod-stvih družbeno političnih organizacij in v predstavni-ških telesih. To spoznanje stalno izpri- čuje politično razpoloženje občanov, zlasti proizvajal-cev in komunistov. Pravza-radi tega moramo biti ko-munisti v prihodnje bolj kritični in odločni do vseh tistih, ki sodijo, da prihaja do mnogih problemov zato, ker preveč potiskamo v ospredje družbeno samo-upravljanje, ker idealizira-mo občane in proizvajalce, ker je preveč demokracije itd. Za večjo moralno - politično odgovornost posameznika Večja materialna podlaga samoupravljanja, delovanje načela dohodka, uveljavlja-nje delitve osebnih dohod-kov po delu, večja stopnja zavesti občanov in proizva-jalcev itd., skratka nova vsebina socialističnih odno-sov (v materialnem, moral-nem in humanističnem po-gledu) pogojuje številne razprave o raznih deforma-cijah ter sprošča kritičen odnos do njih. Kdor sprejme članstvo v zvezo komunistov, sprejme tudi njen program. Organi-zacijska disciplina znotraj zveze komunistov je pogoj in porok njenega dela, nje-nega boja, kajti ZK je or-ganizacija, ki se bojuje. Ru- šenje notranje discipline pri uresničevanju sklepov po-meni rušiti akcijsko enot-nost ZK. Za obstoj te enot-nosti pa je vsak član mo-ralno politično odgovoren. Komunisti ne morejo in ne smejo sprejeti teze, ki trdi, da kdor dela, dela nuj-no tudi napake in da je prav zato težavno govoriti o osebni odgovornosti, tem-več le o naši skupni odgo-vornosti. Menim, da so to-vrstna pojmovanja za ko-muniste nesprejemljiva, saj predstavljajo dejansko ne-vero v ustvarjalno silo in sposobnost ljudi, hkrati pa kažejo na to, da je treba priznavati in opravičevati vse, kar se v družbi dogaja. Koristna je le konstruktivna kritika Vedno več je kritike, pre-več pa se zanemarja njen idejni pomen. Zlasti je po-membno, da iz nje odstra-njujemo primesi malome-ščanskega izvora. Tudi za kritiko je namreč bistveno, iz kakšnih osnov izhaja in kaj hoče. Zavedajmo se, da samo kritika ni in ne more biti »odrešenik«, kajti samo kritika še ne bo obrnila za-dev na bolje. Zaupna kri-tika, polna subjektivistič-nih pripomb, pogledov in nazorov je prav tako druž-beno politično škodljiva. Enako tudi kritika iz sen-zacionalnih osnov in ko-mercializma, saj krepi konservativne poglede, češ da naša družba še ni zrela za javne razprave. Mnenja sem, da se mora-jo komunisti združiti v ak-cijo tistih sil, ki se pri iz-gradnji naše socialistične družbe borijo z ovirami na svoji poti. Razvijajmo samoupravno kritiko Dolžnost komunistov je, ustvarjalne sile občanov in da zlasti skupno razvijajo da bi se močneje in hitreje tisto kritično misel, ki izha- razvijalo samoupravljanje. ja iz pozicij samoupravlja- Ta kritika — udarja po nja, ki ima pred seboj ob- vsem, kar ovira večjo obve- čana, proizvajalca, člana ščenost in tesnejše stike ob- ZK. Ta kritika želi, da bi čanov, sproščanje človekove prišle do polne veljave pobude in večje možnosti za usklajevanje interesov po-sameznikov, — zavrača slab odnos do dela, razne špekulacije, izi-gravanje samoupravnih or-ganov, iskanje »lukenj« v predpisih itd., — se bori z moralnimi in drugimi deformacijami, ki smo jih podedovali ali jih porajajo sedanja družbena protislovja, — je po obliki in tonu kulturna, spričo dokazov (argumentov) pa neprijetna, ker — tolče po konkretnih napakah (ne posplošuje) in podira ovire, ki preprečuje-jo skladnejše odnose med teorijo in prakso, med be-sedo in dejanjem. V uvodni razpravi na občinski konferen-ci zveze komunistov, ki je bila 15. aprila letos, je politični se-kretar občinskega ko-miteja ZK LUDVIK GOLOB najprej pri-kazal potek večtne-sečnih priprav za to kcnferenco. V nada-ljevanju je osvetlil nekaj najpomembnej-ših problemov, ki jih objavljamo v izvleč-ku.