VftjTtfJf BloTcnsld dnemflt ▼ Združenih državah. Velja sa tn leto.........$6.00 Za pol leta................ $3.00 Sa New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 lini Riov^tfvin * Alenki ffhs Urrtit BloveniaB Daily In the United States. lined every day except Sunday« and legal Holidays. HT 75,000 Keaders. IN TELEFON: 2878 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 147. — ŠTEV. 147. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 24, 1922. — SOBOTA, 24. JUNIJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. POLOŽAJ V HERRINU SE JE IZBOUŠAL KAPITALISTIČNI LISTI PRAVIJO, DA SO BILI UNIJSKI PRE MOGARJI PIJANI OD MUN&A JNA, KO SO NAPADLI SKEBE. ŽENSKE SO BAJE SRAMOTILE MRTVE. — OD LESTER ROVA JE OSTAL SAMO KUP PEPE LA — UNIJSKI URADNIKI BI BAJE LAHKO PREPREČILI. Hcrrin, 111., 23. junija. — Her-rin je ostal danes miren po divjih neredih, ki s« se završili vče. raj in tekom katerih je bilo najmanj sedem in dvajset ljudi ubitih ter neznano število ljudi ranjenih, ko je p»*t t is oh* stavku jo-rih linijskih premoga rje v napadlo približno pol stotine importi-ranih stavkokazov, ki so bili za-posljeni v I./e*jter odprtem rovu Southern Illinois Coal Company. Okrajni uradniki so trdili, da je .jamstvo proti izbruhu nadal)-nih neredov dejstvo, da ni v rovu nobenega človeka, ki bi ostal na delu in da vsled tega ni bilo treba mobilizirati tisoč mož državne milice za možno službo v tukajšnjem okraju. 7.a danes je bilo določeno preiskovanje glede napada, katerega ko vprizorili linijski premo-garji. katere je razjarilo dejstvo, da se jp imp^rtiralo delavre, katere označil mednarodni predsednik Lewis kot navadne stav-kokaze. T)o pozno včeraj zvečer pa se ni storilo šr nobenega oficijelne-ga koraka, da se preišče zadevo. Nobene velike |>orote se ni skli-ealo in nikake ar<-taeije izvršilo. 1'remofrarji po eestah Herrina so se baje javno bahali, da so ;;e vdeležili pohoda proti frkoibom, da so morili slednje, a ak- eije se ni vprizorilo proti njim. Splošno prevladuje mnenje, da se bo seznam mrtvih tekom današnjega dneva povečal. Petnajst irupelj se je baje obtožilo za vrat ter vrglo v neki bajer, — soglasno 7. izjavo nekega premoga rja napram porof-evah-u Associated Press in ozemlje, preko katerega so we vršili poboji, se ceni na petnajst kvadratnih milj griče vi tega ha zaraslepa ozemlja. I "gotovilo Frank Farrinsrtona, predsednika illinoiškega distrik-ta United Mine Workers, ki je bilo izdano v Cincinnatiju in v katerem se je glasilo, da ,je poginilo eelokupno število importi-ranih stavkokazov, čeprav je motril ugotoviti poročevalec Ass. Press le smrt sedem bi dvajsetih. Pričakujejo, da bo dospel Far-rington še danes zvečer v Her-rin. Izprva se j*- glasilo, da so padli zabarikadirani stavkokazi v boju proti unijskim premoga r-jem, ki so jih napadli, a pozneje se je izvedelo od premogarjev samih, da so se stavkokazi udali pri prvem napadu linijskih pre-mojjarjev. na kar se jih je povezalo v skupine od treh do šest;.h ter kruto masakriralo. Reklo se jim je, naj beže ter streljalo nato nanje iz razdalje par čevljev. Nadaljne zopet se je baje pomorilo z noži ali pobilo z krepeljei, a zadnje tri se je obesilo. Pozor! Sorodnike in znane« je zopet mogoče dobiti is starega kraja, ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. bobiti sorodnike in znanee iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdor želi dobiti koga iz starega kraja, naj nam piae za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena. FRANK SAKSER STATE BANK 88 Cortlandt Street : : New York Brez dvoma se ne bo nikdar izvedelo za natančno število mrtvih. Nikdo ni bil pripravljen preiskati bajerja, v katerega so baje vrgli trupla umorjenih in nikakih preiskovalnih oddelkov se ni organiziralo, da preiščejo gozdove. Vsi rekordi, tako oni premogarjev kot stavkokazov in delodajalcev soglašajo v tem, da se je za vršil masaker ter da so pomorili ljudi potem, ko so razobesili belo zastavo ter se izročili z orožjem vred v roke napadalcev. Številni so prepričani, da je bil masaker pravično dejanje povračila. Oni, ki so se zbirali zvečer na cestnih vogalih, so se baje sme jali in norčevali ter izjavljali, da bodo ljudje konečno vendar "spoznali, da se ne izplača zlomiti stavke v Wiliamson okraju. Vse. kar je ostalo od Lester rova je kup pepela, kajti napadalci so požgali vsa poslopja potem ko so jih zavzeli. Lester, lastnik rova, je baje prišel semkaj iz Chi-capa, a nikdo ga ni mogpl najti danes zjutraj. Šerif Thaxton je rekel danes zjutraj časnikarskim poročevalcem. da ima položaj dobro v ro-ka-h in da se ni bati nikakih na-daljnih izgredov. To je bilo edino ofieijelno ugotovilo, ki je bilo izdano danes zjutraj. V mrtvašnici je bilo danes zjutraj sedemnajst trupel j, a poročevalec Ass. Press pravi, da je videl v okraju v celem sed^m in dvajset trupelj. Ni znano, kaj je postalo iz trupelj. ki se ne nahajajo v mrtvašnicah. V gozdovih se je zapazilo jVeč sveže izkopanih kupov z>, ODLIKOVANJE VERDUN Slika nam kaže ameriškega pos lanika v Franciji Mvroni T. Ilerricka. ko izroča županu mesta Verduna ameriško kongresno ko !,iji»o za hrabrost. ŽENSKA OBLEKA V IZ MLAKUŽE 'POLICIJA NA SLEDU WARD0VIH SOBAH! VELEMESTA1 IRSKEGA KOMPLOTA 44 USTRELJENIH TEKOM ILLINOISKIH IZGREDOV GOVERNER JE UKAZAL OKR AJNIM URADNIKOM, NAJ POJASNIJO, ZAKAJ NI NIKDO SKUŠAL PREPREČITI IZGREDE. MILICA PRIPRAVLJENA NA AKCIJO. IZBRANA BO VELIKA POROTA, KI BO DVIGNILA OBTOŽBE PROTI VSEM KRIVCEM. V ljubezenskem gnezdu, katero je IV Parizu ie bila obsojena na 20- Policija izjavlja, da se je našlo imel Ward v New Yorku, so baje [letno ječo pesnica Besarabo, ki je tekom preiskave glede umora našli raztrgano žensko obleko. — Glede ljubezenskega gnezda, ki umorila svojega moža. maršala Wilsona zarotniške do-j kumente. Lcndcn, Anglija. 23. junija. Pariz, Francija, 23. junija. — ga je imel mladi Walter Ward, KJer ye zbirajo ljudje 111 raz-obtožen umora Clarence Petersa jprarljajo o novie. dajejo izraza na 120. cesti v New Yorku tdkom 'presenečenju tor obenem tudi ne- ,|Zavratni umor maršala Sir Hen-od^>tnosti njegove žene in otrok »"aliMiiu razr-čar.uijm da s,- je pro- r.v Wilsona je r.adel Anglijo prav v Canadi, 90 prišla včeraj, soglas- Wardo-ve obleke, ki so izgledali, kot da so razrezani. Drugi uslužbenci v hiši izjavljajo, da je sprejel Ward pogosto v enem dnevu pol ducata žensk. Večkrat je obiskal tudi Warda neki irunški v družbi treh žensk, ki so pozneje zapustile stanovanje preeej natrkajne. Ponavadi pa so ženske prihajale posamič in najbolj pogosti obiskovalci sta bili baj** 11 oka rdečela?« in neka ja he i ne nedolžna. Ona mora pl a vol a.s« ženska. | molčati. Jaz prevzamem eelo od Zagovorniki Warda skušajo — Jgovornost. jkot že večkrat omenjeno — po-| Obravnava se je končala s tem. (spešiti proces radi uboja Petersa, da je prašlo sodišče do prepričana, oziroma izposdovati potlačen je '>b- v nekem kovčegu na postaji v na kar najb°1-1 natančen na-Xantes pred d vem i leti. j''m moz,,e Povzročitelje zločina Tekom križnega zaslišanja je j in detektivi so včeraj zvečer na-trdila hči obsojene, Pavleta Besa-i P3d,i vsa znana pribežališča Sinn-rabo, ravnavi proti Lan-druju. je izključil javnost. Madarna Besarabo, katero je branil slavni odvetnik Moro-O afTeri, ki je zagovarjal tudi Landruja, ima za seboj kaj pestro življenje. Vzgojena je bila v samostanu ter živela dolgo časa v Mehiki, kjer se .ie poročila z nekim francoskim žurnalistom. Truplo prvega uvaža, ki je umrl pred sedmimi lf>ti7 so eksbumirali ter našli, da je umrl na ranah, prizadetih od strelov. PREJŠNJI VOJAK ZA VRATNO UMORJEN. Dublin, Irska. 23. junija. — Neki prejšnji vojak po imenu Waukegan, III., 23. junija. - -Geverner Small storil zgodaj danes zjutraj korake, ki naj bi sledili njegovemu povelju, da na i se takoj m o> d i tira tisoč mož državne milice ter jih drži pod o rožjem, da se jih odpošlje v Herrin, 111., če bi bilo treba. Ob polnoči je brzojavil geverner brigadneniu generalu Blacku da naj takoj skliče 13? infante-rij^ki polk ter konipanije strojnih pušk 130. in 134. p>!k? z dru-ir'mi takimi kompanijami, da se 1 pravi skupaj tisoč ter jih oiži v orožarni 132. p »'ka v e.igu, odkoder naj bi se *et<- odposlale, kakorhitro bi prišla od njega tozadevna povelja. Onvrrncr je dal navodila, da naj bodo te čete polno opremljene, kot za vojno. Sporočil ja generalu Blacku. da je dobil zanesljive informacije, soglasno s katerimi sta življenje in lastnini o-groŽena v bližini Herrin, okraj Williamson. Ob eni uri danes zjutraj b^zo-javil goveraer šerifu Me 1 vin Thaxtonu ter zahteval takojšen odjjoATor na brzoja^o, v knteri y^rosi za informacije glede položaja ter zahteva odločn) akcijo, da se prime feoj ljudi, o katerih se glasi, da so ubili se?t in dvajset ali več neunijskih delavcev. Ooverner je obenem tudi obvestil šerifa, da so čete pripravljene za vsak slučaj. X tretji brzojavki, naslovljeni na okrajnega pravduikn v Williamson okraju je zahteval tro-verner tskojšen odgovor ra prejšnja sporočila ^er tudi to. da naj se nemudoma spravi pred pravico ljudi, krive umorov. Sporočil je okrajnemu prav-dniku, da naj ga brzojavna ol vesti, če je Circuit sodišče okiv.ja v zasedanju in kakšne korake se je že storilo, da se sestavi vel'ko poroto. ki naj bi preiskala -a l^vo ter dvignila obtožbe proti krivcem. MANJ NEZAPOSLENIH V PENNSYLVANIJI. Lawless je bil umorjen tekom pretekle noči od dveh oboroženih mož. ki sta udrla v hišo. v kateri je stanoval. Ni znano, kaj je bil motiv tega umora. ! raj oborožena policija stražila dom lorda Carsona na Eaton tr-gll. I Maršal Wilson ie dobival kot se je izvedelo sedaj, v zadnjem •'•asu pretilna pisma od nepoznanih oseb in od zunaj, a jim ni posvečal nobene pozornosti ter tudi ni obvestil o tem policije. Pozneje je izjavila policija, da je bil razkrit komplot, kojega namen je bil baje umor številnih znanih oseb ter uveljavijenje režima strahovlade. Glasi se, da ima policija tozadevne dokumente v svojih rokah. London, Anjrlija, 22. junija. — Maršal Sir Henry Hughes Wilson, prejšnji načelnik angleškega generalnega štaba in do pred kratkim vojaški svetovalec ul-sterske vlade, je bil danes umorjen v bližini uhoda v njegovo stane, anje na Eaton trjru. Dva možka sta pričela stre-"jat' na maršala. *ki se je ravno vračal od razkritja nekega voj-nega spomenika. Zadeta od dveh krojrelj je padla žrtev na tla Na .cmrt zadetega so odnesli v hišo. kjer je umrl še predno so prišli poklicani zdravniki. Oba moža sta po atentatu zbežala. a policija, ki je stražilr. maršala, jima je bila takoj za r>e-tami. Oba sta bila aretirana. Eden teh je baje skušal izvršiti «»anio mor ttr se težko poškodoval s svojim lastnim revolverjem. Morilca sta neka James ConnoTlv in James O'Brien, oba bre^ naslova ali posla. Policija je prepričana, d* ima prava morilca v rokah, k^r ju ni izgubila iz oči od trenutka naprej ko sta zbežala. Vsi detektivi Scotland Yarda. ki poznajo irske razmere, so dobili povelje, naj takoj pričnejo iskati možne pomočnike obeh atentatorjev. Pri Connollv-ju so baje našli kopijo oficijelnega organa irske republikanske armade. Pri zasledovanju so bili policisti na slabšem, ker niso imeli nikakih revolverjev, temveč le svoje policijske krepeljce. S t^mi so napadli oba oborožena atentatorja in njih pogum se vsled tega primerno ceni. Kakorhitro je izvedela poslanska zbornica za atentat, se je od-godila. Harrisburg, Pa., 23. junija. — Nailaljno zmanjšanje števil,« nezaposlenih je razvidno iz poroeil državnega urada plede zapode-nja za prva dva tedna, meseca junija. Poročilo, ki je bilo objavljeno danes, kaže. da je znašalo dne 15. junija skupno število nezaposlenih 161.000 v primeri s 167.000 dne 1. junija. Zmanjšanje števila nezaposlenih je povzročilo izboljšanje v kovinarskih industrijah, v stav-Vdnstvu in splošni konštrukeiji ter v zaposlenju na farmah. BOLJŠE VIŠKI URADNIK POLETEL NA RAZDALJO TISOČ MILJ. London, Anglija, 23. junija. — M. Krestinski, ruski delegat na haaški konferenci, je dospel v Spandau na Pruskem po zrako-I lovnem poletu iz Moskve, tekom kalerega se ni ustavil. Razdalja je znašala tisoč milj. Krestinski, ki je ruski finančni komisar, se je nahajal v spremstvu treh spremljevalcev. ŠTEVILNI POGINILI VSLED NALIVOV. Bukarešta, Eumunska, 23. junija. — Dvajset ljudi je izgubilo življenje, ko se je odtrgal oblak v okraju Bistrica v Transsilvani-ji, — soglasno s poročili, ki po dospela semkaj. Na stotine hiš je bilo uničenih in na tisoče ljudi je brez strehe. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDErTEM OZEMLJU se potom naš« banke fBvrfiujejo aanefljivo, hitro in po nizkih cenah. Včeraj bo bile na&e cene sledeče: Jugoslavija: Razpoftllja na zadnle poŠte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad In "Jadranska habka" v Ljubljani, Zngrebu, Beogradu; Kranju, Celju, Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Saraje-u ali drugod, kjer U pa<5 za bitro izplačilo nalugodneje. 300 kron ---- $ 1.20 1,000 kron ____ $ 3.90 400 kron ---- $ 1.60 5,000 kron ____ $19,00 500 kron ---- $ 2.00 10,000 kron ____ $37.00 Italija in zasedeno osemljc: Razpošilja oa zadnje poflte In izplačuje "Jadranska banka" t Trstu, Opatiji in /adra. 50 lir----$ 3.00 500 lir .... $26.50 100 lir----$ 5.50 1000 lir____$52.00 300 lir ____ $15.90 Za poŠUJstve, ki presegajo znesek dvajsettisof kron aH pa ivatisoč l'r dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust. Vrednost kronam, dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja ae večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne reoe vnaprej. Ml računlmo po ceo V onega dne, ko nam 4oepe poe)~xil denar r rake. Glede izplačil v ameriških dolarjih glejte poseben oglas t tem listu. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Stmt N«w York, N Y. ^Advertisement) GLAS NARODA, 24. JTX. 1922 "GLAS NARODA" (•LOVUN IAN DAILY) and PubllaJt*tf fey Startni« Publishing Comp*mj LA Corporation^ ytANK tAKMH, Mtl«(irt LOUIS Dragi sotrpini, kdaj. bomo mi | num. Član dobi $1.18 tedensko tako složni, da bomo tudi mi takoj (tako dobivajo na Big Goal River-skupno nastopili napram njim in j ju, W. V.), torej mu pride dnevno da se jih bomo otresli kakor so se j skoraj IT«1. Ljudje božji, vedite,' Z IENEDIK, Truaurtr M CortlanOt »tract. th« Corporation and Addrum of Abovo offlcorai •orouah of Manhattan, Now York City, N. Y, "Otaa Naroda** lihaja vaakl dan lzv»amH nodalj in praznikov. oolo I«ta vatla ll* In Canada M Amorlko , Za Ntw York za celo loto sv* »ras •7.0« •6JO za pol lata m...« »3.50 »3.00, Za Inozamatvo za calo lata i7.«0 ........ >1.60 J za pol ^ta .......... tS.SC j oni nas ? Da pa ne bodo čitatelji mislili, da so si vsega tega premoga rji sami krivi, kateri »j šli delat tu v West Virgin i j i. Ne, temu ni vse tako! V več slučajih so kompanije zaprle premogorove že pred letom dni, a drugod s 1. aprilom. Premolar j i so bili brez vsa- I L A • NARODA (Vola« ot t h« Paopta) Day Except Sundays and IH«il€ay» Subacrlption Yearly W.tO Atvarttaamanta on Aoroemont. Dopial bra« podplat la oaabnoatl le sa prloMujajo. Denax naj ae bla*OTOl! po-po Money Order. Pri epremembl kraje naročnikov proelmo, da. so nam tadl praJAnjo bl-r»IlA£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. LAS NARODA Borough of Manhattan. New Y«rk, Telepkons: Cortlandt 287« N. Y. da s to podporo se ni mogoče živeti. Unija jim pa tudi ne more z večjimi zneski pomagati kot je dosedaj. Akoravno je sedaj tu v West Virginiji vse najslabše, se štorklja pridno oglaša v teh hribih. Ni prav dolgo tega, ko se je ogla-sila kih sredstev še pred 1. aprilom, pri družjui Mahne in ji pustila le-nakar je prišlo to izpit je. lnija|po deklico, katero so pa par dneh jim je res pomagala, toda prema-Ldnesli h krstu, ker so se bali zlih lo. Ponekod so dobivali podpore j duhov? ki stl-ašijo tu okoli. Za bona člana tedensko th> $1.00 in tra sta hi,u Marija pr]mo- $1.18. Torej polčlan je prejel 59^ i — . . - * ,J 1 - J oi ,ZI«-* 111 gospod Jakob S vele. Dekl-ei na teden, kar znaša dnevno Syaf.' Ali je mogoče materi nasititi otvo-\£ehmo vesel° življenje, gospe in ka z 81 :;<* dnevno: Sedaj pa malo!gospodu Mahne pa vse najbolje! poglejmo, kako je s polnim čla- Naročnik. TAJNIK WEEKS INP R OHIBICIJA Iz Slovenije. ~ ' besede, — pravi]nesli krsto Weeks, ki graja ljudi v kongresu, ker preveč pogosto pozabijo, da zastopajo narod in da je njih naloga dati izraza željam tega naroda. Weeks je mogoče glede nekaterih svojih nazorov starokopiten, vendar pa mu gotovo ni lastna želja, ka- na travnik in mj ga bali. Morilcu so baje . že na sledu. Ki je iz karske zagrizenosti odrekel cerkveni pogreb umorjenemu Sokolu, že se je zgodil podoben slučaj na' Jesenicah. Nr. tragičen način je! sončni svoje življenje navdušenj in marljiv Sokol Alojzij Trosi.! poslovodja tukajšnje Ciospodarske -Ul snuj,4jo «ovo politično m Organizacija epodnjestajerskih Nemcev, Nemci v Mariboru. < V! ju in Ptuj zadruge. Dasi je b'lo več kot ver- t'.inio društvo jetno, da je storil svoj obupen "-in boru, ki bo po sedežem vzgledu novos kul-! Marij d-} Peter Zgaga ž ————— f Velikanske so zmožnosti ameriških časopisov in urednikov. Pred kratkim so naprimer dognali, da je stalo Kolumba odkritje Amerike natančno $72oO. "loiiko mu je baje dala na razpolago kraljica Izabela. ko mu je ukazala: ''Pojdi in Ameriko razkrij!" * a * Ta svota nima na sebi ničesar privlačnega. Sedaj smo v židovski Ameriki vajeni drugačnih številk. Ali bi ne bilo lepše in bolj domače. sedanjim cenam in razmeram primerno, če bi zapisalo časopisje. da je veljalo razkr.r;/1 Amerike: $7249.99? * * * Ce se šečeš s svojo drago po samoti, v tihi noči in posežeš v žeji po uro. pa ti ona tiho pravi: — Tvoja ura je prehitra ■—; jT.* lahko brez skrbi ostaneš. žnjo naprej po parku hodiš. Če ti pravi, da prekasria Tvoja ura je. prijatelj. *e nagloma odpravi. Te«ra drži se nasveta. i j p;i četudi veš. da nikdar tvoja ura ni prekasna iia da nič ne prehiteva . . . ♦ * * * — Tvoj sosed je postal silno Šlugaalmmasha Ustanovljena 1. 1698 lKatnL Stehtata Inkerprr irana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Gbval Predsednik: BUDOLF PEHDAN, 9?» 3. 8t, Clrrelaad, O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 10«. rear) A Ta., Loralm* O, Tajnik: JOSEPH PISH^SR. Ely. MJrj». Blagajnik: GEO. L. BHOEICH, Mina. Blagajnik neizplačanih smrtni*: JOK N MOVEB\. 024 N. 2nd W. Dulutk, Min. _ Tifeml Dr. JOS. V. 6UAH2K, 8» E. Ohio »tzeet, H. 8., Plttrtnrgb. PM. NadwnJ M»«r: MOIIOB MLADIČ, 2003 So. Lawudale Ar«. Chicago, IIL FBANK SKBABEG, 4822 Waablngton Street, Denver, Cole. Pero to! edker, LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Mina. GREGOR J. PORENTA, 2912 Beacon Are., Seattle, Waafr FRANK ZORIOH. «217 St. Glair A^e., Cleveland. O. Xdrnlcvalnl oAor: VALENTIN PIHC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, DL ' PAULINE ERMENC, 63» — 8rd Street, La Salle. IiL v JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pneblo, Cole. ANTON CELARO 706 Jarkrt Street, Wankegan, HL (■ --J*?dno»1no nradiio glasilo: "Gla« Kuroda". Hg- — pognal si je kroglo v srce _ skega '•Kulturbunda" organizira-! bogat! hipni blaznosti, so mu vendar kljub vsem prošnjam trgovratn^ odklonil cerkven jwngreb. Zato pa mu priredili tem lepši pogreb njegovi sokolski bratje in sestre.' lo spodnj< štajerskt litičnem in Nemce v Da. pred tremi meseci je kulturnem oziru ter j odprl veliko trgovino, pripravilo tudi nemške kandidat-' —S kom vendar? V*e stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne po#ll]a< tro naj se poSilj-jjo na slav-epa tajnika. Vse pritoibe naj ae poSlija na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In *K>lniSka sptičevala naj se pcSilja na vrbov aepa zdravnika. Jugoslovanska KacolLSka. Je-Jnota a© priporoča vsem Juj;<«!oTanon m. obilen pristop. Kdor žeii postati iMim te organizacije, naj se zglari tajniku bljižnega društva J. S,, K. i Za ustanovitev nevib društev •e pa obrnite io» tajnika. No"o drufttvo ae lahko vatanovt a 8 člani ad članlcamL Razne vesti. Zmede na Portugalskem, fnarodov, dokler nista r*Ian Ante- Iz Lizabone poročajo, da i" po-'rika 5n liusiJa- Ak" I>il vziočila aretacija voditelja okto- Povabljena v Xv.v, liste za volitve. "Deutsche irenzwa'dvt' *. glasilo dr. Kamni- — 1. vetrihom. lile jbrske revolucije |in l-~> oheirjev v :nje in novo po ilonoela Coelho ■liko vznemirje- iti'-no situacijo. ki SO se zbrali z Jesenic in Javor-;v Radgoni, toplo pozdrav-- £rdom na vzh()(Ini straili nika. da spremi je jo skupno z mno-j ll':vo »ribanje spodnjeStajei- \ sUj Xew Y()rka so posebno pri.|Xadalje >tJ bile izdane tiralice za gobrojnim drugim ol»čiiistvom po-jRemcev m jih poživlja, naj ;, inhllVno VTnllils#1 ;r mI:1(i11(r!l Ibivšim ministrom Veijra Simoesom • bo povabilu odzvala s a bo sprejeta kot veh** ride tako; v svet Zvcz» bo Nem-narod »v, pogo jem, fila in da narodov. zadnji pot'.;1""11 strm\i<> svoje vrste. njegovi eljskega zbora su nre- jiu -m iviMu med sokolskim šjialii jem iz mrtvašnice It grobu, kjer I se j-* poslovil od Trošfa podstaro-! je sta jeseniškega Sokola Kavnik,]Za ! pevci gred se povrne1 mu zaneli v dov Vi-jI" za risanje na"'i ljubljene klobase i r. mladega zaj-jejega mesta. Neki mesar se je pa j polakomnil. ter začel mešati med i drago za j rje meso tudi konjsko j mrhovino. sno in Itereegovino kot uči-1 Pre<1 sodnli« sodniku na in ženska ročna dela ! vprašanj«*, koliko konjskega me- JjSičevo zbirko ' Narodni okraski na pirhih in kožuhih" odobrila pokrajinska uprava Nad zvezda- "a višjih ljudskih, strokovnih in: sa T' primešal, odgovoril, da či- tero go,jt* tako številni tovariši senatorja Capperja, da se nainree vsili narodu nezaželjene postave ter skuša urediti način njegovega življenja na nasilen način. Republikanski strankarski prijatelji tajnika Weeks mi"'. Ako bi bili duhovni gospodje '^"tdnjih šolah v Hosaii in IIerce-;s^° malo. slišali opazke, s katerimi >o se raz-lgovini. Pokrajinska uprava je pi i-' Koliko? — je hotel vedeti hajali udeleženci pogreba, bi pačj^adetim tšolam nakup knjige toplo j sodnik, uvideli, kako slabo uslugo na-'priporočala. Bržkone je to prva redili veri in cerkvi s svojo trdo-! slo venska šolska knjiga, ki je odo-Ni boljše agitacije zalbrena tudi za srbohrvatske šole. m senatorjem Riheirom tie Jdello. Uadi teli ukrtspriv je nastal spor celo v vladni stranki. Demokratska vet"* i 11 ;s zahteva. d;i se morajo izvršiti vse aretacije, ki jih je vojaška ol>hot sklenila. doeiin z; -hteva manjšina, da >•- mora naj-preje ugotovil: odgovornost za oktobrska rcvolueijo na [»^wllairi temelj !e 'nre>vka ve. Vlada ie Smrtna kosa. Y Hrastniku je umrl čevljarski moj-tt r Karel Zupančič. ---—i ADVERTISEMENTS l>i storili dobro, ee bi si zapisali za ušesa to. kar pravi vl-atno.stjo . ;J , , . i a "*->slo "proč od Rima , kakor je Lepo m zasluzeno priznanje za taKo postopanje. Nasilen ubegii kaznjenec ;ke kaznilnice v Mar kratkim pi^bej^iiil kaznje- je ju'c nee Ivan Kampl, ki se od tedaj potika po mariborski okolici. Dne i kofJl,ljh on, da bodo namreč gotovo izvoljeni pri prihodnjih volitvah kandidati, ki bodo izjavili, da hočejo nastopiti proti Volsteadovi postavi. Klečeplastvo, katero cvete v republikanskih krogih napram Antisalonski ligi ter zagovornikom Volsteadove postave, bo koncem konca le škodovalo republikanski stranki. Vsekakor pomembno znamenje je-, da se je ofieije-len član administracije izrazil na tak način. <> bi bila proliibicija res t<>, kar trdijo n njej pro-bibieijski matadorji. da je namreč izraz volje pretežne večine ameriškega naroda, potem bi si član administracije gotovo ne drznil izustiti kaj takega. Proliibicija je uveljavljena nia^ več kot dve leti, in odpor proti sedaj veljavni enforcement postavi je postal že tako velik, da so postali pozorni nanj celo vladni Zožnik Franc skerlec težko rain kongresni krogi, ki se sicer malo ozirajo na mnenjej^,, Xasihu-mu kaznjencu se je naroda, kakorliitro imajo enkrat silo v svojih rokah. j posrečilo pobegniti aretirana pa; delo našega zasluženega delav -a na polju narodne umetnosti. Kralj Aleksander je izrekel kr. Iz moške kaznilnice v Mar boruS^'1' -1 šoL?luh Kn-'ih iu v d kratkim nobeimil kaznje-iLJU»>l.iani za knjigo: Albert Sič "Narodni okraski na pirhih ki jo j t- šolska zaloga j dala ostre odredbi- za ohranitev — No. fifty-fifty. miru in reda. — Koliko? j — Vsakega pol. Enega konja Poljska in mala ententa. in enega zajca. j p(>|jsko časopisje razpravlja ob * * * priliki Pi!>udskega potovanja v lista nisem nikdar Bukarešto <> pomenu poljsko-ru- Skazovega eital — je rekel rojak. — Saj je Že njegov naslov "Edinost" v in sedanjem času nekaj strašno ba- i,, šolska zaloga 1 na I nega in ironičnega. 10. maja so ga opazili na Te/nu!l>okloniIa kraIJu' i,ot,>m P^rajin-; * * * z njegovo ljubico .Marijo Dratuša pke=a nametstmka za Slovenijo svojo srčno zahvalo. iz Kanmice. Nahajala sta se v Ro-j tovi gostilni. Orožnlška postaja v Teznu je bila o tem takoj obveščena. Proti večeru sta bila odpo-slana dva orožnika, da aretiratarlime m rmlnika v ^jnbljani iii( Kampla. Ko pa sta .stopila v go- Za-"ebu sUi LlklllJ^a in prevzame; i i hijihove po .-»ie rudarski odsek v Sa-; Svetloba potuje s strahovito naglico. Hitrejša je kot elektri- P° pc Ukinjena rudarska odseka. |ka" tema p,a 'acnkrat ^ ni —tanka. Rudarska odseka ministrstva' !u"!kdaJ ™zsvet- da ie p-ljsk. ! lila Skazove možgane. stilno, je Kampl nenadoma 'kIi dva strela iz samokresa in je bil Vsi slavni možje so bili mol- munske zveze. 'I udi opozicijonalni listi poudarjajo miroljubni značaj bukareškega sestanka. Ktlino ozka zveza nteii interesirauimi država-i j1;| 'j-mi no re zasigurati mir v vzhodni K v rop i na podlagi versailleske mi rovne pog^lbe. Tudi v Pragi j glavobol; prepričani o izrednem pomenu t'*- Imlrnih Poljski listi pšejo, eškoslovaška zveza le še vprašanje časa. Obe državi bo.sta v kratkem urerlili neznatne teritorijalne diference. Kakor hi Kot Indijanci v Manhattan. Meseca maja letji 1G2G je dospel Peter Minuit, ]»rvi generalni rav-I natelj nove holaiulske kolonijo f na ijtokn Manhattan, ua svoje me- f oo. Svojo upravo je začel s kupo-1 vanjeni oloka. Indijanski glavarji so sprejeli množino korald in drugih svetlih predmetov, v skupini vrednosti Mit. To je bila prva prodaja zemljišča v zgodovini New Vorka. Ko čitaino o tej pi'f>-daji \ se ne moremo vzdržati sme- oda. koliko ljudi .,.,; ,.w, , - -i nik inz. Pirnat je stopil zaradi ra/, oblast ne drzne nastopiti proti farmeriem. ki delajo mo-lnovali ženitovanje. Kakor običaj čan cider ter onim. —razven v posameznih slučajih ova-duštva. ki kuhajo sami doma svojo brozgo, s katero se počasi, a gotovo za*i|j*upljajo. Nevednega ali onega, ki s< udariti s kolom p<> glavi, in šele nato bo razumel [ karnarja ali prodajalca zdravil za Iro >e to uredi, ni nobene zapreke .Trinerjevo Grenko' Vino, ki uživa za sklep prijat^ljs-ke zveze med Ue k letni sloves kot zdravilo, ki . ^ obema državama. \ ^ vedno pomagalo. "Triuer- * ! jevo Grenko Vino se je izkazalo G oni pe rs Je bil zopet izvoljen Nemčija in Zveza narodov. j kot i/llorno zjravilo pri moji že- predsednika American Fede-. z oz?ron, na vpstif dallodčni bolezni ', nam je pisal Mr. namerava Nemčija pn«siti za spre-j Joseph Jagos iz Van Wert. Ohio, v enoinštiri- jt.m v 2vezo narr-dov. izjavljajo j 11. maja. Tudi vam bo pomagalo, deljeni državnim rudniškim obra- i desetič. berlinski vladni krogi, da Nemčija, VsTedtega poskušajte najprej Tri toni v Sloveniji in J.iosni. J Amerika delavska federacija nima interesov biti članica Zveze'nerja! »je zopet za enoinštirideset let na- Labor, zgodilo že no. so hoteli prihod svatov naznaniti s streljanjem. Posestnik Alojzij Razpotnik je i>očastil p rili od L dela nevednim, je treba s .^Janjcm iz puške. To- ' "ua komaj ie sprožil, je eey raz-j Komisija za iskanje novih rudni-1 za do vala. jT Dopis kateri pa izvzemši Ve^terlv VSI iu so Mahan, W. Va. (obrazen i h Amerikanoev in tudi Tukajšnja naselbina je obdana'n<>kaj črncev. Slovem-ev tam ni od visokih hribov, izmed katerih!več, ker, kar jih je bilo. so odšli drugega ne vid» kakor modro ne- proč. V tem Pant Creeku je kakih bo, obdano z belo-sivirai <»blaki.jlr» premogorovov Poletne sapice ti pihajo milo v počivajo tvoj dolgi, kisli obraz. Ptieice nam'Kii^^- Tu v tem Creeku prepevajo vesele se ti prikrade izjmmI že stare bu kve kos in ti zapoje svojo staro!bil° v letu 1912- Kingston melodijo. jin ^re»teriy se je organiziralo leta T 4. ,. j ., 1H19., a žalibog s« jim je tudi .se- i udi gospodje nam vedno pojo; . . . ' , , , . , .. daj vse razkopalo. Da pa !ie bomo "»s prav malo kratkočasijo z ... ... preveč krivični napram njim. sa pesmi. Tu in tam hili precej hudi boji. predno so se 'premogarji vsi organizirali. To je ! bilo in nas že ^taro pesmijo, kako borno del lali vsak dan v slučaju, da gTemo delati po "zmerni" ceni. Toda tukaj ni nobemfra. ki bi «el de-lati. Tukajšnji rojaki so si vsi s v est i zma^e. Žalostno se nam vidi, kako prihaja premog dan za dnem iz Kinjrrtona. Tam delajo večinoma ta letela ter mu je naboj strgal levo roko. Kaj napravi neprevidnost! kov v Sloveniji. Ministrstvo za šume :ii rude po-j Ije v kratkem v Slovenijo poseb-! , ....... . i no konusi [njakov, ki bo preis lili skušala najti nov* No£-o si je zlomila v kopeli. Helena Zahtevajo sedež rezke oblasti. Iz Laškega poročajo: Pri seji Starič. pekova žena iz Jne j). maja j0 sklenil na-š obČin-Flori.janske ulice v Ljubljani, trpi'sl:i odbor, predložiti merodajnim že dalj časa na protinu. Da bi si|mostom resolucijo, v kateri prosi, olajšala bolečine, se je šla kopat da naj se namesti sedež bodoče v "Slonovo" parno kopelj Vsled|Nrezke (okrajne oblasti za srez bob'.-ine pa j: je -podi^nilo in je j J^ko-Radeče v našem trgu. V ta padla tako nesrečno, da si je zlo--namen stavijo na razpolago po-inila desno n^o. Zanimivo je, da[lrebni uradni prostori. Ako bi se si je pr«l nekaj tedni zlomila isto,ostal junak večera, ter se udeležil prost»• debate, ki je završila od vseh strani. Sega zahteva da vprašajo pri našavea novice za vsako stvar najmanj desetkrat po vrsti; vrli trprovec je odgovarjal, kakor bi povedal \sakpot nekaj novega, mežikal tu in se muzal tam. češ to bi zijali, če bi ^mej reči vse kar vem* Xavzročii kupci odvetniki, uradniki in ostala elita naših piveev so padli po humanistu in njejrovein trrofu s požr«»šnostJr gladnih volkov: saj je znano, da I>olni dupline "Zelenega presič-ka" večer za večerom zjrolj skupna želja. izvedeti, kaj je novega • in prežvečiti, kar se je zgodilo čez d«;n; rebuljiea. klohasiea p> merice in druge okrogline natakarice Minke so le priboljški k tej duševni gostiji. Razbrzdane kombinacije, zoper katere je mo ral snoči naš dični Smučiklas povzdigniti svoj glas. so oživele \r-nova četudi je vsak priznaval, da je težko pogoditi pravo. Recimo, da ne gre baš za vseučilišče in je Pehlin nedolžen, kar si tiče klerikalnih splet "k: ali nekaj morn imeti na ve* če drznil počenjati stvari, ki jih svet ne ve in ne pozna? Z eno besedo, njegova grofovska istorija se je zdela srospodom skrajno sumljiva: nihče ni povedal na qrlas. da zato. ker so naši ljudje hudo za vidni posvet nje časti in odlike. Grof, ki >c pripelje v hišo / dvema paroma vraneev — bog-ve kako j.> prišlo na dan. da so bili -natanko vranei. ne belci! — jr vsekalcor velika živina ; mnri ne premor«« mesto dovolj sred nejših taketra obiska? Sleherni je čutil zapostavljenega ter -o a luhu primerjal s PolJinom. koliko bolje bi mu pristojalo krivit' hrbet pred vitkim eospodom. Ti< takšem fevdalec, ki se zaliva <■ sektom, ne da bi bil prej cvička pijan, ter govori skozi nos in sp" pri knetrinjah. bi babi! > p..li linovo tut ko? X ill če ni hotel pritrditi Brenčurju v tej r- ^i: »>I; kaj je bilo potegi re^ni™" ^ nestrpnostjo so čakali profesorja kdaj se pojavi sani in prejem dvojb oblike: toda ni ira bilo. ka kor bi jim hote natraial. T'ra 'v udaril; enajst; Smučiklasov stol je bil tndi Še prazen. Marsikdo sr je napil od srčne bolečine; pov sem hladan in trezen ie ostal sa mo profesor Bilban, ki je filo*of sko srebal svoje vino ter pikal vrržiko žn viržinko. ironično zmr da vaje z brkatim licem in zairi.Š ljeje nov. globoko um en odlomek svojega "Življenja stenic*'. Doz devno preti si o vi je med PohHno vim revolueijonarnim izbruhom in niecrovim občevanjem z aristo-krati je bil opredelil /.*> v prvem hinu kot "ineksisteten problem*' Heset minut po enajstih pa se je vendar prikazala na prairu o-gromne SmnčikT; -so^a postava-coste je bil imel, ki se ni^o znali izcrubiti o pravem času. Vseobče čuvstvo odrešenja je prešinilo navzoče; ako ne drosrega. je pr'. nesel vsaj merodajno mnenje, k a tereea se poprime jo vsi. pn na.i bo pravo ali krivo, Smučiklas jn takoj zaduhal nekaj posebneera. toda v svf»sti vi svojega dostojanstva je napravil ravnodušen o-braz in niti ni trenil r. očesom, ko so mu povedali nezaslišano zsrodbo. T.e drobna iskrica se je zbudila v njegovem pojrledli. žarela čimdalie svetlejo ter užirala nazadnje ves zaripli obraz, da je plesala sleherna gnhiea tolšče kakor oŠHben in prezirljiv plamen-eek; odvetnik je dobro znal. da polair?" v tem nasmeškom temelj javnemn mnen in c'lpde na profesorjev doživljal. Tn družba tra je razumela. Smehljaj pomilovalnega naulia se je razlezel krogin-krog mize: ubo^i. klavrni stari ki smeši pred grofom sebe in vso np fo družbo; ka j poreč* vebkr.š kal^o nas bo sodil po takem člove- ku! Šele ko so omenili snubitev ' mestom in še pred tujcem povr-je Smučiklas odprl zatvornice terlhu? Ako se misli grof kaj ogleda-bušil v takšen grohot, da so cing- ti med nami, bo kmalu spoznal Ijala stekla na oknih in kozarci j ljudi, ki imajo trdi tilnik in več ponosa v sebi. "Tako je!" so pritegavali znan ci ter dvigali čase. "Živel doktor na mizi : "Hali, hah. bab!" je hreščal sunkoma, udrhaje se po kolenih. *'Križ božji, ali se vam meša v i Smučiklas!" glavi ? Babe, stare, prifrknjen?. da bi vas stisto hudičev! Grof in Pohlinova hči! Kako naj postavi in lastnem spoštovanju. Odvetnik je milostno pokimal, čuteč, kako se dviga v njihovem takšnega tasta pred svojo obliza no žlahto? Hohohoho! -loj norci, da bi vas tudi —" Smeh ga je z vi "Le ne iskati pustolovnih raz-Iajr." je končal z važnim glasom. Vsi vemo. da je naš Peter bolj jal na stolu; sinel je v obraz in učen ko prebrisan: v nebeškem oči so mu lezle iz jam. Družba je stregla voditeljevo zmerjanje v svoja srca kakor blagodejno roso ter se pridruževala njegovemu smehu; kako pa. grof in Pohlinova hči! Javno mnenje je bilo narejeno. "Ali vam res ne pride na um' je povzeT Smučiklas. ko si je Temeljito poplaknil brio, "ali res niste zmožni izračunati na prste, da je budalost? Stavim, da gobez date že ves večer o tej kuharičini bajki — mislim namrev ženitev za kaj ostalo je druga reč...." In spretno je razjasnil istorijo. kakšna da je po njegovi sodbi. Visoko rod je, ki je včeraj lezel vanj v kavarni, pa nadašnji grof sta nedvomno ena in ista oseba kak ksaljestvu bo delal furore____In zdaj nam .ostane pol litrčka časa. da zinemo kaj o volitvah; kje si. Minkulja?" Dalje prihodnjič.) 100 miljtionov angleških funtov za Rusijo. "Daily Express' javlja, da namerava Anglijo dati Rusiji 100 miTjonski kredit. Za ta denar bi Rusija nabavila železniški materija! itd. v deželah, ki posojilo podpišejo. Na ta način upajo Angleži doseči znižanje brezposelnosti v Angliji. Slikar Alfred Floegel je dobil te dni najvišje odlikovanje Prix de Rome za svojo sliko "Godba". V New Yorku je živel v veliki revščini. Dan prej. predno je dobil odlikovanje in veliko nagrado, ga je gospodinja spodila s stanovanja, ker ji ni mogel plačati. Rojen je bil v Lipskem na Nemškem ter je star 29 let. V Ameriko je prišel leta 1914. Z velikim trudom se je kmalo priučil angleščini ter postal ameriški državljan. Z dobljernim denarjem namerava v svrho nadalj-nih študij odpotovati v Italijo. kako bi mogli kaznovati sleparskega gostilničarja. — Ivan naj gre na sodišče ter vloz." tožbo, da mu je gostilničar ukradel konja in mi vsi bomo nato nastopil kot priče, — je rekel neki izmed navzočih. Dokazi pred sodnijo so bili ne-pobitni in vse je kazalo, da bo gostilničar obsojen. — Visoko sodišče in jrospodje porotniki. — se je oglasil zagovornik gostilničarja, — jaz ne bom skušal braniti svojega ki i jen ta ter zanikati njegovo krivdo. Pričevanje je preveč temeljito, da bi bilo mogoče pobiti ga. — Spomnimo pa se da ima mož. ki naj bi bil obsojen, ženo in šest majhnili otrok, ki so popolnoma nedelžni ter bodo ostali brez pomoči, če se bo njih očeta in pre-hranitelja vrglo v ječo. Ali smem prositi za dovoljenje, di v pri zorim majhno kolekto za družino ob toženega ? Sodnik je dal dovoljenje in pričelo se je nabiranje. Sodnik je bil prvi. ki je prispeval deset rabljev. Odvetnik je sledil z enako svoto in nato porotniki in ostali navzoči. ADVERTISEMENT 5EVERQVA ZDRAVILA VZQRZUJEJQ ZrRAVJE V DRUŽINAH. Šaljive povesti iz življenja Židov. Poroča Jakob R*chman. V interesu biznesa. Nekoč, ko se je izprehajal Un- Uslužbenec v neki židovski vin-|!er de ^nden, ^ srečal kralj svo- ski kleti v nekem poljskem me-P6^ P"jatelja. ' Potem ko sta se pozdravila, je ako sta prišla v stike je vpra- italjanskih vojnih inva- stu je imel navado skrivati svoje Ko STa sf Pozdravila, je an je. ki ga pojasni čas; pre ko- «<*ov v Zadru. j dragocenosti za neki sod vina. ki j zldovsk^a „ „„ T» u,-.. , 1 . ta..i*___ .........ie Stal tik Oh riHn podanika, kam je pravzaprav na- sanje, ne se je Pohjin pf-ismolil k njemu Italjansko udruženje vojnih in- Je stal tik ol) zidu-in ga šiloma zavlekel na v svojlvalidov je sklicalo za 7. jtriija vi Nek°r'> Predno je odšel na kosi- brlog. da bi se posladkal vsaj en--Zadru četrti kongres, katereea se ,0' se je še enkrat llstavil Pred krat pred smrtjo v tako gospod- jWo udeležili zaslopniksi 2(X)0 or- shranibo ter zapazil v svojo ski družbi .....1 maku, Kdo bi zameril siro-Jganizaeij, ki štejejo v Italiji in tu- igra klovna pred vsem 'jezemstvu pol miljona članov. Nekaj iz zgodovi ne nacijonalistov. Ahmed Emid. urednik lista Va-kit. vodilnega časopisa v Carigradu. je odšel pred kratkim v An-je značaj in kakšna je sila nacijo jonalistov. da pregleda tam politični položaj ter iznad je. kakšen je za čaj in kakšna je sila nacionalističnega gibanja. To je naj- — Ime mojega učitelja v matematiki se je glasilo tako kot mo To je povzročilo dosti zmede. Nekega dni mi je rekel, da mora eden izmed naju izpremeniti svoje ime ter predlagal, naj dodam jaz še drugo ime k svojemu prvemu. da bi me lahko klicali Mu- bolj zanimivi interview, kar se 'jstafa Kemal mesto le Mustafa. To jih je kedaj vršilo z Muštafo Ke-Jje izvor mojega sedanjega ime-mal pašo. dušo nacijonalistične- na. -a gibanja. Ahmed Emin hej. kij _ Ko som dovršil to son> je graduiral na Columbia vseuči- 5el v vojaško v Bitnljll tor -f« — Ušču v New Yorku. poroča o svo- stopil nato v vojaško v^iliige 1 kl ^ ."spm,1.< ph utisnih na naslednji način: jv Carigradu ■ ^ — V družbi Adman lieja. ki naj | bi me predstavil Muštafi, sva' zvela voz ter se odpeljala proti i-, i ... . "1T.. ko. čeprav je ona aiscipnna sirn- ^ - ^lociin ™ vinn kiosku. v katerem živi pasa. Hiša rr i ^^ i.«:; ' glasno, ua je \ ino Kiaje\ ' ' " "" nega vinskega trgovca osundje- no, da se ga je dotaknil neki po- V višjih razredih vseučilišča veliko grozo, da je njegov drago-j ceni zaklad izginil. - Ker ni bilo onega jutra v kleti nobeneira tujca, je bil prepričan, da je izvršil tatvino njegov delodajalce. Manjkalo pa mu je poguma. da bi javno obdolžil svojega delodajalca. Razveteira pa tudi ni imel na razpolago nikakih direktnih dokazov. Nesrečni uslužbenec je potožil svoje gorje rabincu. kajti rabin-ci so bili na Poljskem in v Rusiji ne le svečeniki svoje naroda. — temveč tudi sodniki v manjših privatnih sporih. Rabinec je poklical lastnika vinske kleti v svoj urad ter 2ra pričel izpraševati slede drairoce-e. Trgovec je pozitivno in odločno zanikal vsako krivdo. zapr men jen. — Ne vem, — je odvrnil Mendelsohn. — Ti ne veš tega ? — je ponovil kralj. — Ali nisi nekam namenjen ? — Da. — je odvrnil modrijan, — a ne vem. kam. V očeh velikega kralja se je pričelo bliskati in odredil je aretacijo modrijana. Potem ko je preživel modrijan en dan v ječi, je pričela kralja peči vest. ker je dal vreči v ječo tako velikega moža. Brez dvoma je tičal globlji pomen v besedah mo-drijana in vsled tega je odšel kralj, da obišče jetnika. — Vidiš. Mendelsohn. — je rekel kraljevi obiskovalec. _ kaj se je zgodilo, ko si se Norčeval iz mene na tako frivolen način? — Ne, vaše veličanstvo. Jaz se nisem norčeval iz vas. Jhz v re- smo se pričeli zanimati za politi- nab:i Y sinag0fyi 0friHS, v katerem ko. Čeprav je bila disciplina s*rn-sra. smo vendar lahko dobili knji ire nacijonalistične vsebine kot so bile naprimer knjisre Namili Re- snici nisem vedel, kan? da grem. Naslednjega dne pa je rabinec sam obiskati nekega prija- telja. a sem se mesto tega znašel katero je dobil paša od prebivalcev Angore, se nahaja izven mesta, na krasnem zelenem griču, Ivigajočem se nad mesto. — Stopila sva v študijsko sobo paše ter imela petnajst minut r-a-sa, da si ogledava opremo, ki je bila kaj priprosta. Paša je stopil vobo. Bil je v eivilni obleki. — Stisnil nama je roko in nato sem ■•a prosil, naj *a.los»i potom mP- zavz(.|n v ve5ji manjši meri Iave nniasnila no radovednosti sveta glede nje-'stn0 oh1iko absolfttiz™. ^^^ - i inal beja in drugih. Čitanje teh knjitr je bilo prepovedano vsled pos^bneqra ukaza vlade. — Tajno čitanje teh knjig rc- gan in vsled tega-je postalo to »-i-no ničvredno kot pijača za pravovernega Žida. Ta objava je bila za vinskega trgovca kot strela iz jasnega ne- voiucijonarnega znaeaja nas K ba. Bil je izpostavljen popolnemu naučilo, da mora biti nekaj na- finančnemu poginu, pačnega v naši vladi. Dan na dan Ves zmeden in preplašen je po je naše nezadovoljstvo raslo ter j hitel k rabineu ter zahteval od irovega življenja in delovanja. , Vidiš. — je rekel rabinec ;ki je prevladoval vsepovsod, v po:mirajf _ dragocenosti so bile u-- Rojen .era bil v Solunu leta iitiki. družini, družbi in celo v kradenc. Tat, ki je hotel priti do : ^ ?l0J,šoli' nara 3*e razkril, da je ti si- nylh se je moral'dotakniti soda. o,e je bil usluzben pri carinskem stem proti interesom naroda ter Ti praviš, da nc veš ničesar o uradu v mestu ter hd Turek sta- bodoče prosperitete dežele. vsem tcm> Potem je moral ukra. rega kova. Po njegov^ smrt. sem _ Spoznanje tega dejstva nas sti dotigne stvari neki tujec in se vpisal v višjo solo v Solunu. ]je dovedlo do fn-a da smo pou".- kdo ve 5e ni biI m ^ poe brigal za privoljenje družine, sem se oglasil k sprejemni skušnji v vojaški šoli i v Solunu ter jo prestal. To je bilo završeno dejstvo, proti katet remu ni mogel nikdo protestirati. Na ta način sem vstopil v višjo vojaško šolo brez privoljenja matere. jrlavni pisec lista. — Nekaj časa ozneje so našo organizacijo razkrili tajni n ser ti Abdul-Hamida in vlada je dobila tozadevno poročilo. Ravnatelj 3r»- na. — Jaz sam sem vzel dotič?ie stvari. — Tvoje sedanje ugotovilo je v direktnem nasprotju s tvojim . ( prejšnim ugotovilom, — je rekel le je bd posvarjen pred ponovit-1 rabinee, _ ter je povsem moja y,jo takih dejanj od strani dija- stvar% r.e nai ga sprejmem ali ne. kov. a klinb temu smo nadalje- . , . , . -- , • , . . — Moj dragi rabi. — je pro- vali s svojim propasrndnim delom , ; . . , . , , , ' " .. . tal nesrečni vinski trgovec, s sol- skozi celo vseueilisko zivlieme. - - , -tr ^- - , zami v oceh. — — Ko smo zapustili sole smo T u i , , w ... , . Jaz bom popolnoma uničen. — obdržali organizacijo ter najeli i> - T- - , , , Pnpravlien sem priseči, da sem v ta namen neko sobo v nekem ' - • , , . . , . , v resnici tat. Ne vem. kako sem samotnem delu mesta. N?kecra__, . , ... . ,. ,, , , . . mogel to storiti, ane smo sreeali eloveka, ki te t*-• » * u i * • , . ,. . v , * _ j — Potem bom vzel tvojo prise- d.1 da K v st.5kah ter na, prosn ! _ . reke, rabinec 3 ^ pomoe,. Rekel je. da je star ar- ; , da v resnic, madni častnik in da nima mti __1 - . , , , , . . ticne stvari ter obljubil, da bo hrane, niti prostora, kier nt mo -,- T . T v, . . ,. * . 'vrnil svojemu uslužbencu dva- sre! spati. Pomagali smo ran ter i A j . , j , , . . , . kratno \n-ednost ukradenih stva- dovolil,. da je spal v majhni sob,, H kot 2aukazano v židovskem katero smo najeli za našo tajno ^^ družbo. Dva dni pozneje so bili j # # vsi clanl naše družbe aretirani ter, - ^ modrijim* ^rzeni v ječo. Tudi jaz sam sem i romal v ječo. Dotični človek je i Nemško-židovski modroslovee, Moses Mendelsohn, je bil intimen prijatelj kralja Friderika Velikega. jeci. * » * Bil je res car. IS SEVERA5 hair POMADE jzvrst^u, pripravi za ne^o las, idedIzdravilirj či&td* ' CENA ?5c Vprdfcijte >/ lel^drricifj. di zahtevo po **občinski in deželni avtonomiji s posebnim czirom Jiu etniške razmere in irovič jima daje lekcije sam. Ko*tja je našel mesto v oknu, ki ni bilo pokrito z ledom ter pričel gledati kukalom na okna hiše, v kateri je živela francoska družina. ^ 4 — Ničesar ni videti, — je rekel. Medtem pa je Aleksej Fjodorovič poučeval Sašo in Lido v Svetem pismu. Skoti zadnjih šest tednov sta živeli sestri v Moskvi in Laptev ju y nastanil z guvernanto v pritličju poslopga. Po trikrat na teden je prišel neki učitelj ir /nestne šole ter neki pop. Saša je proučevala Novi testament in Lida starega. Lida dobila nalogo, da se nauči storije do Abrahama, ki je hotel zaklati svojega sina v večjo čast božjo. — Adam in Eva sta imela dva sinova. — je rekel Laptev. — Dobro. Kakor sta se imenovala? Skušal si ju zapomniti. Lida, še vedno tako strogega obraza kot je bila ob slavni m P™"13«3111 narodi Francoza, ko je se kopal. - ^ bili izčrpani. Smatral je za! 'dolžnost francoske vlade, da z asi-' gura mir. Nadalje je protestiral' [ KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odpluje jo iz Hew Torka. d Ob sedmih sta odšla Julija in Kostja v Malo gledišče. Laptev je ostal sam pri deklicah. — Čas je že, da bi prišel oče, — jima je rekel. — Vlak mora imeti zamudo. Otroka sta sedela skupaj v veliki naslonjači in Laptev je hodil nemirno po sobi gorinc^ol ter se oziral na uro. Malo pred deveto uro je nekdo pozvonil in Pjotr je šel k vratom, da jih o*pre. Kakorhitro sta slišali znani jim glas, sta obe deklici pohiteli v vežo, ihte ter vshičeni. Pcnavrov je nosil eleganten kožuh, ki je bil pokrit z ivjem. — Počakajta za minuto, — je rekel obema deklicama, ki sta silili vanj. Nato je odšel v sobo, stisnil Laptevu roko ter rekel: — Ne bom ostal dolgo tukaj, prijatelj, jutri odpotujem v Pe-trograd. Obljubili so mi. da irs bodo prestavili v neko drugo mesto. Panavrov ni ostal pri Laptevu, kajti najel je sobe v hotelu Dresden. (Dalje prihodnjič.) proti mnenju, č-.sš, da so ljudje, ki hočejo imeti vojno; tudi A*ojna ni odvisna od neposredne človeške volje. Z ozirom na evropski kaos je smatral za svojo dolžnost, da ne izolira Francije in da ne povzroči nove vojne. Tudi napram Nemčiji je nastopal energično. Gornješlezijsko vprašanje je bilo rešeno v smislu francoske teze. Pustil je zasesti rulirsko ozemlfe ter mobiliziral en letnih, da pri-sili Nemčijo k izpolnjevanju nje nih obveznosti. Nadalje je zaslo-pal stališče konferenčnih pogajanj. Po njegovem mnenju so kon-Jference v sedanjem času neobhod- Razkol v komunistični stranki. Iz Moskve se poroča, da je skupina ruskih komunistov pod vodstvom Mlasnikova poslala komunističnim strankam drugih evropskih držav apel, v katerem sporoča Mlasnikov. da je razkol v komunistični stranki večji, kakor bi si bilo misliti, ter svari sodruge, naj ne posnemajo svojih nesrečnih ruskih bratov, ki so navzlic vsemu danes še bolj v rokah kapitala kakor so bili poprej. Apel je podpi-.sala skupina članov komunistične stranke, ki je osnovala svojo proti-boijševiško skupino. Iz Žrtve lakote. Rige na Letskem poročajo, je razsajala dalje in zahtevala žrtve, katerih je vedno več, tako da se je bati strašne epidemije tekom poletja in in jeseni. Zapadne države ob Rusiji so ogrožene. Jno potrebne. Dokler bo obstojala (zveza med Francijo in Anglijo, je J vojna izključena. Spominjal se je tudi razgovorov z zastopniki male entente V Genove bi »bil šel z načrtom aliance, da vstvari proti-btež neniško-ruski zvezi. Končno je izjavil: Deloval sem za svetovni mir in za veličino svoje domovine. Nemško ruska industrijska družba. V Moskvi se je ustanovila nem ško ruska industrijska družba, či-je glavnica znaša 30 milijonov Propaganda za neodvisnost Reke. Vodstvu Zenellove avtonomisti čne stranke je bil predložen na-papirnatih mark. Z nemške strani črt za propagando, ki naj se vodi sta udeležena Stinnes in Krupp, z ruske pa sovjetska vlada. Draginja v Avstriji. Kakor poročajo z Dunaja, so ce- v inozemstvu za neodvisnost Reke. Načelništvo sstranke je sprejelo ta načrt. Propaganda se bo vršila v obliki javnih predavanj, člankov v časopisju in raznih in da je v coni Krima doslej zabele-javstr. kron, a spodnje hlače 9000 ženili 60,000 slučajev smrti vsled avstr. kron. Svilene moške srajce lakote. 60 odstotkov mrtvih Zopet so potekle solze po licu Lide. Obrnila se na stran ter pri-'lasti ustreliti 117 otrok, ki so tr- čcla na»krat ihteti na glas. Kostja je skočil pokonci, zelo prese nečen. — Jaz hočem iti domov, — je ihtela Lida, — t papatu in pestunji. Tudi Saša je pričela kričati. Kostja je odšel v svoje stanovanje ter poklical Julijo Sergejevno po telefonu. — Moja draga dušica, — je rekel, — deklici se zopet solzita. Ničesar ne morem storiti z njima. Julija Sergejevna je prihitela iz velike hiše v ospredju, oblečena v domačo obleko ter vsa prezebljena. — Veruj meni, veruj meni. — je rekla s prosečim glasom sedaj eni, sedaj drugi. — Vajin papa bo prišel še danes. Poslal je brzo-jav. Seveda žalujeta za materjo in tudi jaz sem žalostna, a kaj je mogoče %toriti ? Treba je udati se v božjo voljo. Deklici sta prenehali jokati in Julija ju je odvedla ven na iz-prehod. Vse tri so se ustavile pri Iverskoj kapeli, kjer bo postavile sveče na oltar, pokleknile ter pričele moliti. Pri Laptevu so kosili med druge in tretjo uro. Pjotr je nosil na mizo. Ta Pjotr je opravljal najbolj različna dela. Stregel je pri mizi. hodil v skladišče ter raznašal tudi uradne listine Kostje. Zvečer je delal cigarete za eelo družino, odpiral vrata ponoči ter bil ob petih zopet na nogah. Nikdo ni vedel, kedaj spi pravzaprav. - — Božji blagoslov. — je rekel Kostja, ko je popil čašico vodke pred juho. Izprva ni Julija Sergejevna ljubila tega Kostje. Njegov bas, njegove fraze in način, kako je jedel. — vse to se ji^je zdelo prosfa-ško in trivijalno. Ko pa ga je pričela boljše spoznavati, se je počutila povsem domačo v njegovi družbi. On je bil odkritosrčen napram njej. Zvečer je dolgo časa govoril z njo z "zaupljivim glasom ter ji dal celo čitati novele, katere je spisal sam, čeprav je to dejstvo prikrival pred svojima najboljšima prijateljema kot sta bila Laptev in Jarčev. Julija je čitala te duševne proizvode ter jih pohvalila, da ga n.e raročar« in njega je to zelo veselilo, kajti upal je, da bo postal preje ali pozneje odličen avtor. V svojih novelah ni opisoval ničesar drugega kot življenje na deželi, čeprav je videl to življenje le ob redkih prilikah, kadar je obiskal prijatelje v kaki poletni vili. Ljubezenskim pnzorom se je v svojih novelah izogibal, prav kot da se jih sramuje. Rad pa je o-pisoval naravo, ter se posluževal pri tem visokodonečlh fraz. Njegovih novel se ni nikdar objavilo in dejstvo je pripisoval strogi cenzuri. Svoj odvetniški posel je ljubil, a kljub temu je bil mnenja, da je pisanje novel njegov najbolj važni posel. Prepričan je bil. da je resnično estetskega razpoloženja ter se je vedno nagibal proti u-metnosti. On ni niti pel, niti igral na kak inštrument ter sploh ni imel nobenega posluha, a je redno prisostvoval vsem simfoničnim in filharmonskim koncertom ter iskal znanstva in prijateljstva umetnikov in pevcev. x • Pri obedih in večerjah je imel navado dosti govoriti. — Čudna stvar je. — je rekel Laptev. — kako se obnaša moj brat. Fjodor. Rekel mi je. da moramo dognati datum stoletnice obstoja naše tvrdke, da bomo dvignjeni, če mogoče, v plemiški stan. To mi je rekel povsem resno. Kaj neki more biti z tyim? Priznavam, da sem vznemirjen radi njega. Pričeli so govoriti o Fjodorju in o moderni tendenci, da skuša zavzeti skoro vsak človek to ali ono pozo. Fjodor naprlmer je skušal izgledati kot navaden trgovec, čeprav je že davno prenehal biti to. Kadar pa je prišel ravnatelj šole. koje pokrovitelj je bil stari Laptev,- pa je Fjodor izpremenil svoj glas in svoje obnašanje ter se jedel kot avtoritativen človek, ________ _ ____ ^ .______ peli na neozdravljivi bolezni vsled zavžitega slabega konjskega mesa. Legar se neprestano širi. Nan-senov zdravnik trdi, da je vsa Ru-s ja infieirana. Nevarnost se razširja na poljsko in ruinunsko mejo vsled prihoda ruskih beguncev. Lansko leto se je Število slučajev legarja od 2*20.000 v januarju znižalo v marcu na 152,000, letos pa se je od 1S3?0 .slučajev v januarju zvišalo na 315,000 v marcu. Te številke pa še ne predstavljajo prave in resnične situacije Tudi ne blagu, zlasti perilu, v zadnjem,ormacij, ki naj se pošiljajo poli-Času neverjetno poskočile. Tako ti™im krogom v Franciji, Angliji stane moška srajca iz zefira 26.000 J Ameriki. Sedaj se zbira gradi- 9000 vo za to propagando, in to zbiranje dobro napreduje. — Vodstvo stranke pozivi je reško prebivalst vo, naj mu da na razpolago ves materijal o ptiču z dne S.marca. V kolikor se da sklepati iz poročil, prihajajočih z Reke, je prebivalstvo na Reki zelo navdušeno za ta korak. je stanejo 40 do 80 tisoč av. kron. Or vratniki stanejo po 1400. a kravate po 16 do 20 tisoč a v. kron. Lepo izdelana palica stane 120 tisoč avstrijskih kron. Cerkveni zbor v Moskvi. 'Sjeverna Komuna' poroča, da se cerkveni zbor ruske pravoslavne cerkve zbere v Moskvi avgusta meseca. Patriarh Tihon se ni odrekel svojega čina, ampak je samo do zbora predal svoja pol nomočja začasni cerkveni upravi, na čelu katere stoji škof Antonin (Granovski), ki je bil v carski do bi znan kot nasprotnik absolutiz ma. Patriarha Tihona so preveli iz čudovskega samostana v Don- kolera, ki navadno izgine po zimi, ski pri Moskvi. ADVERTISEMENTS. FRANCK MAURCTANIA RESOLUTE MINNEKAHDA PRES. POLK LA TOURAINI HOMERIC SAXONIA PR. MATOIKA ANTON IA FINLAND PRES. ARTHUR LA LORRAINE FINLAND AQUITANIA TUSCANIA MANCHURIA PARI« •EYDLITZ MANCHURIA P. GARFIELD CONT5 ROSSO ROCHAMBEAU MAJESTIC ORDUNA PRES. TAFT N. AMSTERDAM PRES. WILSON ZEELAND OROPESA ST. PAUL RELIANCE BERtNQARIA /AUBAN OLYMPIC PRES. MONROE NOORDAM LA SAVOIE O. WASH'OTON MAiJRETANIA ARGENTINA KROONLAND HANOVER » Jun. 17 Jun. - 27 Junija M Jun. ■ 28 lunlja M Jun- 1 Julija • t Julij« 1 Julija 1 Julija I Julija -1 Jullia 1 julija 1 julija • 4 ju'lja • B julija 6 julija 5 julija .S julija 5 julija 5 lullja - 6 julija • julija S julija ■ 8 julija 8 julija 8 julija 8 julija 8 julija 8 julija 10 Jun. II Julija 11 julija 12 julija 12 julija 12 lullja ■ 15 julija 15 julija 15 julija . 18 julija ■ 16 Julija 15 Julija 19 Julija — H a vrt • Chrbiura — Hamburg — Hamburg — Cherbourg — Htvrt — Cherbourg — Hamburg — Breman — Bra man — Cherbourg — Bremen — Havri — Cherbourg — Cherbourg — Genoa — Hamburg — Havre — Bremen — Hamburg — Cherboura — Genoa Havre — Cherbourg — Cherbourg — Cherbourg — Boulogne — Tret — Cherbourq — Cherbourg — Hcmbura — Hamburg — Cherbourg — Hamburg — H*T.burg — Cherbourg — ' Boulogne — Havre — Cherbourg — Cherbourg — Trai — Cherbourg — B' »men PRES. ADAMS CHICAGO SUSQUEHANNA LAPLAND ANDANIA ROTTERDAM HOMERIC LAFAYETTE OROPC8A HUDSON RESOLUTE MONGOLIA FRANCE P. VAN BUREN CARONIA MAJESTIC RYNDAN, VANDYCK AMERICA AQUITANIA PARIS YORCK MINNEKAHDA PRES. POLK SAXONIA , FINLAND CRETIO BERENGARIA RELIANCE P. GARFIELD MANCHURIA BEt-VEDERE LA SAVOIE ZEELAND PRES. TAFT SEYDLITZ LAFAYETTE KROONLAND PARIS PRES. WILSON LAPLAND ARABIC HANOVER 19 Julija — Cherbourg 20 lullja — Havre 20 julija — Bremen-22 julija — Cherl/ourg 22 julija — Cherbcjrg 82 julija — Boulogne 22 Julija — Cherbourg 22 jillja — Havre 23 JuitJ* — Hamburg 22 Julija - Bremen 25 Jul! Ja — Hamburg 26 Julija —• Hamburg 26 julija — Havre 26 iuljja — Cherbourg 29 julija — Cherbourg 29 julija — Cherbourg 29 juliia — Boulogne 2t Julij« — Hamb'i' g » Julija — Cherbourg 1 avg. — Cherbourg * «VB- — Havrg * avg. — Bremen 1 avgusta—Hamburg 2 avgusta—Cherbourg 3 avg. — Hamburg 5 avausta—Cherbourg 8 avg. — Genoa 8 avgusta—Cherbourg 8 avgusta—Cherbourg 9 avgusta—Cherbourg 9 avgusta—Hamburg 10 avg. — Tret 12 avg. — Havre 12 avgusta—Cherbourg 12 avausta—Cherbourg 1« avg. — Bremen 1t avg. — Havre 19 avausta—Cherbourg 23 avg. — Havre 28 avg. — Tret 26 avgusta—Cherbourg 29 avg. — Genoa SO avg. — Breme« ADVERTISEMENTS- Ali greste v stari kraj? Vaša vlada je pripravila knjižico oficijelnih informacij, ki vam bodo poslane brezplačno. Razprava proti revolucionarjem v Moskvi. Obtožnica, ki je bila vročena vsem obtožencem, obsega 800 strani. Obtoženih je 43 socialnih revolucionarjev, od katerih je 6 o seb na svobodi. ADVERTISEMZNT8 DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO OOVOREČI ZDRAVNIK ftPECIJALIST MCiKIH BOLEZNI. Meje etrofcn Je zdravljenj« akutnih In kronKnlh bolezni. Jaz earn te zdravem nad 23 let ter l nam ekuinje v ««ih boleznih i in ker znam etoveneko, zato vsa morem popolnem a razumeti In epogneti vaše bolezen, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravje, Cknl 23 let gem pridobil poeebno iNuinJr pri ozdravljenju metkih bolezni. Zato se morete popolnoma zaneetl na men«, froje akrto p« Je, da vee popolnoma ozdravim. Ne «dlaiajto, ampak pri dira limprej«. Jaz ozdravim za atr upi Jono kri, ma*uije In Mae po teleeu, bo lesni v grlu. Iz« padanje laa, bolečin« v *-oeteh, eter« rane; oelabe*oett živine >n be lex ni v mehu« Juledleah,Jetrah, želodcu, rmenlco rwmatlzem, katar; zlat« žile, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek: eredo tn„petcfc od dopoldne do I. ?opoldn'; v torek, Četrtek In eobota od S dopoldne do t. zvečer; v nedeljah 1« praznikih od lt. dopoldne do 1 popoldne. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in7vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA ■•ograd, Celje. Cavtat, Dubrovn^t. Erc«gnovt, Je lea, Kerčula. K eter, Kranj, Ljubljana, Marbc?» Mathevd, Sarajevo, Split, ftlbenlk, Zagreb. NEMŠKA AVSTRUA ITALIJA Trat. Opatija. Zadar. Dunaj. IZVRŠUJEMO httr* In f^jgl in NcnaftU Avetrijl tor ptefijlve mm vpscM pH lzplntiln g Jngeelnvlji, naUJU «glw v hi ■■ali Urah in Marjlh, 1Mb Rjcolh f* PRODAJAMO |>»hnt» In ieko&e vezne lutke nm vm krni« fee trn tm Me. (Vidi nonj kidanje para Ur gv.) Kndar m mm peta g gtaro deaovin« in gg nnhnjnto t New Yorko, w vm L* I* plačal«, ak« ge sglmdtto glede vreditve Vaših dmanrih sadež prt ravnateljstvu na če banke v pi i — nadstropju brat «zira na te, llatok pri nae all sto gn morfe knpffi drofje, pri ladnadil tanki lzranredn U Ma vaMka karto«! sa tm «m, ld gg *e ali gg Frank Sakser State Bank POZOR, SLOVENCI! Kdor hoče uživati prijetne počitnice, naj gre v zdrav in prijeten kraj. Dobra slovenska domača hrana. Za pojasnila pišite na naslov: Frank Birk, P. O. Box 472, Saranac Laike, N. Y. (24-26—6) jK.TE JE? Brat podpisanega je od-»el pred 12. loti v Ameriko in sicer se je nahajal v Sam Fran-eiseu, Calif. Ker nisem dobil že od leta 1911. nobenega sporočila od njega, ga prosim, da se mi zglasi, ali naj mi pa kak rojak blagovoli poslati njegov naslov. Ime mu je IVAN NOVAK pok. Ivana, star 32 let, rojen v Ga-brovici v Istri. Moj naislov je: Josip Novak, Materija Št. 12, Istria, Venezia Giulia, Italia. Pišite duties po knjižico, ki vam pove, kaj morate vedeti glede IKftovanja in jrlede parnikov Vnited States Lines?. Če <*li>o-tujete to leto. letujte gotovo pod nadzorstvom Strica Sama na j>ar-nikih United States Lines. Na vladnih parnikili boste imeli 11-dobnost. pa f-e v žamete kabino prvega, drugega ali tretjega razreda. Vnaprej plačane vožnje. Če plačate za svojega sorodnika Za prostore ali prijatelja v stari domovini vožnjo vnaprej, storite to i>otom Vr.ited States L'nes. Zagotovite jim dobro postrežbo in udobnost. Pomislite, s kakšnilu veseloin bodo stopili v fino kubino tretjega razreda, ko ukio videli čiste rjuhe napostelji. jedli najboljšo hrano v moderni, udobni jedilnici, strežen i od pozornih strežajev. Ali predstavljajte si te stvari sami zase, ko greste nazaj. Zahtevajte najboljše za svoj denar, naslovi te na. J UNITED STATES LINE Passenger Dept 537 F2 45 Broadwar. N*w York City Pišite po knjižico. Brez vsakih obveznosti boste dobili prosto po pošti, poln opis ladij, ki so v vaši službi. Pišite sedaj po brezplačno knjižico ter iz-vejte več glede vaših ladij. U. S. SHIPPING BOARD Passenqf Department 557 FZ. 45 Broadway. New York City Prosim, pošljite ml brez obveznost; vašo brezplačno knjižico glede potovanja ter tudi vsp informacije Klade parnikov United States Lines. N'aslov ................................ u. S. SHIRFMINQ BOARD Passenger Department 557 F2 45 Broadway, New York City Koristno in potrebno za vsakega! Dobili smo hnjigo: 'NASVETI ZA HIS0 IN DOK' Katera vsebuje sledeče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravaik Mlekantvo Perutninar Trtoreja Domača zdravila Kako se napravi različne dom* če pijač« Vseznalec ter Se mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. IS3 Stane 80 centov.* 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt 8t., New York [DSUuepUNF ^•Naravnost v Jugoslavj0VVg ZNANI PARN1KI. IZBORNK UGODNOSTI N« Imejte brezpotrebnlh stroškov In zamude. PRES. WILSON 8. juli.; 23 avg.1 ARGENTINA........ 15. julija j BELVEDERE......15. avgusta VnepreJ plačane karte za sorodnike ali prijatelje se lahko preskrbi pri blllnff parobrodnl agenturl ali pri PHELPS BROS. & CO., Generalni Agenti 2 WEST S..._c.. .vEW YORK Išee se JANEZ OBREZA iz Cerk nice pri Rakeku, podoniače Cip kovega Miha. Kdor cenjenih ro- J jakov ve za njegov naslov, sc prosi, da ga naznani njegovi se- i stri: Fannv Orena, P. O. Box) !)S4, Alexandria, Egx-pt, Africa, j Ako pa sani bere ta oglas, naj se sam zglasi na gori navedeni naslov zaradi dedseine, ker mu. je mati umrla. ((24-26—G) Hitra potniška služba i? New Yorka v TRST (preko Napol ja) z American Mail parnikom Dva vijaka 15.000 ton odpluje 1. JUL. in 18. AV6USTA Parnfk PHILADELPHIA je eden nai-hitrejših, največjih in najbolj razkošno opremljenih parnikov. ki vozijo med New Yorkom in Dristanišči Sredozemskega morja Prvi, druvT In tretji razred. Iz- j vrstne kabine tretjega razreda, za) 2 in 4 osebe. Drmti vina pri obedu, j Prodaja vnaprej plačanih šifkart. Zn cene in preskrbitev prostora vprašajte pri lokalnih agentih ali JOHN J. DWYER Gen. potniški agent new york naples line 15 PEARL ST.. NEW YORK CITY K. W. Kerr.pf, Gen. West. Pms. Agent 120 N. La Salle St.. Chicago, 111. Nogo si je zvila. Marija Golob, dekla iz Pavlove pri Kamniku, je nesla na glavi škaf vode. Na potu se je spodtaik-nila ob neki kamen, padla na tla in si zvila desno nogo. MU.S KATAR mehurja BODITE ZDRAVI -»or.Wj.jte (S.siUrr Kit > PREPRECEVALEC Sestavina moderne preiskave. Popola« prepreči. Va lek»rm»rji al >1 P.O. Bo» :<»w Tor^ ZA VAS DOLAR = ste pošteno fn hitro postretenl kadar rabite uro. zlatnino, arebrnlno, prstan, Diamond, dalje ako ftellte prav! glasni Columbia gramofon, slovenske plošče. In £e društvo potrebuje pravo svilnate zastavo, regallje, kape Itd,; Ce ae obrnete do znanega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošilja blago po celi Ameriki nad 16 let pa Ea nikdar «?iiall »tako nepravilnost. Poskusite me enkrat pa se boste prepričali. Pilite po brezplaCne cenike na > IVAN PAJK, 24 Main Su Conemaugh, Pa.