Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. aprila 2020 - Leto XXX, št. 17 Živlenje je (de) ovakšo Sto rad dela, tisti dugo živé stran 3 AJDOVČKI stran 5 László Gróf (1933-2020) stran 6 2 Živlenje je (de) ovakšo Prva ali sledik de konec te more (kak gda nam šnjava na prsi sede) zavolo koronavirusa, dapa naš žitek več nede takšen, kak je bijo pred epidemijo. Dugo časa nemo več tak brezi skrbi šli na kakšen program, se vozili z busom, metrojem ali se vozili po svejti kak pred tejm. Moj kolega je istino emo, gda je pravo, ka lidgé že zdaj tak gledajo na tiste lidi, steri se okužijo (megfertőződnek) s koronavirusom, kak če bi kügo meli. Če rejsan je nišče nej kriv, če dobi te virus pa vsakši ga od nekoga dobi. V tej krizi srečamo trauje fajte lidi. Ništrni tak mislijo, ka je vse tau kauli virusa napinjeno, ka je té virus nej tak nevaren, nej bole nevaren kak navadna influenca. Tej se smegéjo tistim, steri nutdržijo tisto, ka je predpisano, nosijo maske in rokajce. Tau so tisti, steri se ti v bauti »v rit vlečejo«, kakkoli probaš ti držati razdaljo meter pa pau. Tej bi ranč tak šli na izlete v turistične kraje kak pred virusom. Če je kama ne pistijo notra z avtonom, sprobajo z biciklinom, če tak tö nej, te tretjič pridejo pejški. Druga fajta lidi se je trno postrašila od toga virusa pa se je tak v svoje hiše ali stanovanja zaprla, ka sploj nausa vö ne potisne. Naj napišem peldo z mojoga bloka. Poznanca, zakonski par, malo več kak 70 lejt stariva, že štiri kedne nejsta bila na zraki. Nej sem gvüšna, ka njima ta »izolacija« nede psihično več škaudila, kak straj, ka ta srečala koga, če bi šla malo na špancir v bližnjo gauško. Dapa tej lidgé se rejsan tak bodjijo, ka prekinejo vse osebne stike z drugimi lidami, z venejšnjim svejtom. Ta tretji probajo – kelko se da – normalno živati »nenormalno« živlenje. Če rejsan se držijo vsej predpisov, nji je zatok nej tak straj, ka bi nej vüpali na cesto, v bauto, v patejko ali na delo. Pogučavajo se z lidami, s sausedi, dapa so previdni, razdaljo mejter pa pau, dva mejtra probajo držati. Po nepotrebnom se ne izpostavljajo nevarnosti. V sterokoli skupino spademo, smo se vsi spremenili, vsi smo ovakši gratali. Malo se bojimo, malo ne zavüpamo eden drugomi, malo smo negotovi (bizonytalanok), ne vejmo, kelko je vse tau istina ali kelko nam ne povejo resnice. Ovakšo je gratalo naše živlenje, sploj tisti, steri živimo ob granicaj. Dosta lidi, med njimi Porabci tö, je zgibilo delo v Avstriji. Dosta Porabcov ne more več do svoje žlate ali znancov v Sloveniji, ka če bi prestopili granico, bi mogli, gda bi nazaj prišli, v karanteno. (Tisti den, gda sem tau pisala, so pa zaprli granico med Verico in Čepinci, ka prej nega prometa. Kak bi ga pa bilau med takšnimi pogoji?!). Zavolo koronavirusa najbole trpijo stiki med lidami. Dosta vodé de moglo dojstečti po Rabi, ka mo si brez straja rokau dali, se objeli ali küšnili, ešče več, ka vse tau pozabimo. Sploj gda pozabimo? Marijana Sukič Maske za matično domovino Po izbruhu novega koronavirusa je vodstvo Urada za Slovence v zamejstvo in po svetu na rojake v zamejstvu in po svetu naslovilo pismo s prošnjo za pomoč Sloveniji pri spopadanju s pandemijo. Kot smo že poročali, je Zveza Slovencev na Madžarskem ob pomoči sodelavcev Razvojne agencije Slovenska krajina organizirala šivanje 5500 pralnih zaščitnih mask. 3500 so jih razdelili v Porabju, dva tisoč, ki so jih namenili matični domovini, pa so v ponedeljek na mejnem prehodu Hodoš-Bajánsenye predali predstavnikom murskosoboške izpostave Civilne zaščite. Dogodku je prisostvovala tudi ministrica za Slovence v za- mejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. »Ne gre za število mask, movini kot naših Slovencev, rojakov v Porabju,« je pouda- Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch s Porabci ob predaji zaščitnih mask gre za njihovo izjemno lepo gesto, ki kaže na povezanost Slovencev tako v matični do- rila ministrica. (Podrobneje o tem v naši naslednji številki.) se Nova možnost elektronske izposoje slovenskih knjig Lepa slovenska beseda vedno mesto najde. Pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani verjamejo, da jo večina Slovencev izven matice pogreša in bi bila knjige v slovenskem jeziku zelo vesela. Tudi zato so se pri ustanovi odločili, da v teh nenavadnih časih, ko so običajne življenjske poti spremenile svoj tek, predstavijo projekt Širjenje slovenske besede med Slovenci po svetu z izposojo leposlovja v slovenskem jeziku v elektronski obliki. Slovence iz zamejstva in sveta vabijo, da postanejo člani knjižnice NUK, članstvo je zanje brezplačno. Z vpisom lahko prosto dostopajo do elektronskih knjig v zbirki Biblos, kjer lahko izbirajo med več kot 700 naslovi v slovenskem jeziku. Večji del zbirke predstavlja leposlovje - tu so slovenska klasična dela, nove knjige slovenskih avtorjev in prevodi tujih uspešnic, na voljo pa je tudi strokovna, znanstvena in poljudnoznanstvena literatura slovenskih in tujih mislecev oziroma raziskovalcev. V Narodno in univerzitetno knjižnico se lahko včlanite preko spletne strani »https:// www.nuk.uni-lj.si/splet_vpis«, pomembno pa je, da zraven svojega imena za poševno črto vpišete »/ Slovenci po svetu«. Označite tudi, da ne želite pre- RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, želi Narodna in univerzitetna knjižnica širiti slovensko besedo med rojaki in tudi s tem ohranjati zven Največja knjižnica v Sloveniji (NUK) zbira, ureja, hrani in posreduje slovensko pisno kulturno dediščino - njeno stavbo so po načrtih Jožeta Plečnika zgradili tik pred 2. svetovno vojno jeti članske izkaznice. Če na povezavi »www.biblos. si« vpišete svoje uporabniško ime, ki je sestavljeno iz akronima knjižnice in članske številke (NUKxxxxx) ter geslo, ki ga izberete ob vpisu, ste že med knjižnimi policami. Hkrati imate lahko izposojene največ štiri knjige, vsako knjigo največ 14 dni. S pomočjo projekta, ki ga finančno podpira Urad Vlade Porabje, 23. aprila 2020 domačega jezika na vseh celinah sveta. Obilo slovenskega gradiva je na voljo tudi v prosto dostopni Digitalni knjižnici Slovenije na naslovu »www.dlib.si«, ki nastaja pod NUK-ovo streho. Knjižničarji verjamejo, da bo v bogati ponudbi vsakdo našel kaj zase, zato vse Slovence izven matice vabijo, da postanejo člani NUK-ove družine. -dm- 3 100 lejt Mlinarne matere Sto rad dela, tisti dugo živé Njé sem proso, aj mi dneva, depa zdaj so nej mogli. čista v glavej.« malo pripovejdajo od - Velki sto ste mogli Ranč tak kak mi, steri smo matere. meti, gde je telko paulak, smo tö nej šli, gda je - Magdi, gde so se namlajšov leko kauli mama rojstni den mejla, zato raudili vaša mati, selo. ka skrb mamo na njau, neškegde so gorrasli? »Velki sto smo meli, mo, ka bi betežna gratala. Kak»Moja mati se je v fajn je bilau, gda koli ka je zdrava, zato imunŠtevanovci naraudismo vsi, ka nas je bi- ski sistem je več nej taši, kak la, tam je gorrasla lau, pri stauli sejdli, da je človek mladi. Nej baja, pa v vesi se je oženitašo gnesden že tak vej tau vse tamine pa te vsi la, tak ka vsigdar je nega. Te je srmastvo vküper mo leko svetili drage v Števanovci živela. bilau, depa baukše je mame rojstni den.« Osemnajset lejt je bilau kak zdaj. Kak - Kakšno zdravdje majo stara bila, gda je mlajši nišo špilo smo zdaj mati, gda so stau lejt njena mati mrla, nej meli, depa mi stari? potistim se je oženismo se brezi špila tö »Nikšo vrastvo njej nej trbej la pa te k Mlejnarni brati, ona tak pomalek vse znali špilati.« prišla.« - Kelko vnukov si taopravi. Edno bajo ma, - Mejla je sestro ali majo tetica Mariš- tau ka težko čöja (sliši), nika brata? drügo nej.« ka? »Ona je sama bejla, »Štirinajset vnukov, Vašoj materi, tetici Mariški, nej mejla nej sestre 100. rojstni den Mlinarne matere so zavolo koronavirusa svetili v petnajset pravnukov želejm vse dobro, dobro pa nej brata, depa pa enga prapravnu- zdravdje, veseldje, najbola pa ožjem družinskom krogi ona je devet mlajšov tau, ka se vleti vsi mlajši, vnuka.« smo še nej mogli domau pridmejla, s tauga je eden mrau. ti, samo do Vépa. Gda smo na - Prapravnuk pa prapraba- ki, pravnuki pa prapravnuk Petdesetdrügoga, drügoga Hortobágyi bili, tam je nam bica sta se že srečala? gnauk vküper leko dobite, majuša, so nas vöodpelali (in- mlajšom nej trbelo v šaulo »Gda so lani doma bili iz Ang- gda te leko vküper svetili baternirali) pa petdesetšestoga odti, vsi smo doma bili, samo lije, te sta se srečala. Zdaj so bičin 100. rojstni den. so nas goraoslobodili, depa te oča je delat odo k ednoj dru- pa steli pridti zavolo rojstnoga Karči Holec žini. Tej so fejst vrli bili, nam so dosta vse zdavali, gda so kaj pekli ali tjöjali, oni so nam vsigdar nika poslali.« - Vas je že kelko mlajšov bilau, gda ste na Hortobágyi bili? »Pet nas je tašlau, Imi se je tam naraudo, Jenő pa na Vépa, sledkar pa te še Ani.« - Ka mislite, kak tau, ka so vaša mati taša lejpa lejta zadobili? »Ne vejm, tau gvüšno, ka dosta dobroga so nej meli, dosta Mlinarna mati s familijov najmenkše čerke Ani Mlinarna familija: oče, mati pa sedem mlajšov trbelo delati, dosta mlajšov bilau pa te še nej bejla niša socialna pomauč kak gnesden. Tau pravijo, sto rad dela, tisti dugo žive, leko ka v tejm je niša resnica. Če je tau tak, te mo dja tü dugo živela, zato ka dja tü rada delam. Prvin je djesti tü nej tak bilau kak zdaj, mesau rejdko smo djeli, kukrčan močnik, pržgano župo, tašo prausno djesti se je te tjöjalo. Te smo še bujcatjino glavau stjöjali pa tejsto smo tü Na njini den sta go pozdravila števanovski žüpan Sándor Fodor zeli. Če bi dja zdaj tašo na sto S sinaum Jenőnom pa hčerko Ani pa svetnica Edit Trajbar djala, tau bi mislili, ka sem nej Mlinarna Mariška, po možej Šömenek iz Števanovec, so se stau lejt nazaj 8. apriliša leta 1920 narodili. Tau je bilau po prvoj svetovnoj bojni. Gda je druga svetovna bojna bila, te so že oženjeni bili, v petdeseti lejtaj so je že kak kulake z mlajšami vred na Hortobágy odpelali. Dosta vse so preživeli pa trpeli pa itak so med tistimi srečnimi, steri so zadobili 100. rojstni den. Ob tej priliki je nji pozdravo šetavnovski župan Sándor Fodor, zavolo koronavirusa samo najmenša hči Ani pa najmenši sin Jenő sta bila zraven z družinov. Kak so drügi mlajši pravli, redno do vej sledkar svetili, gnauk vleti, gda več nede virusa, gda vsi mlajši vküper leko pridejo. Tetica Mariška se dobro držijo, sploj če gledamo, kelko so stari, zvün tauga, ka slabo čüjejo, nejso betežni. Zavolo virusa sem je nej sto gorapoiskati, bola sem se s črdjauv Magdinom pogučavo. Porabje, 23. aprila 2020 4 PREKMURJE Tü san ges doma V cajti, gda se več ali menje vsi držimo doma, človeki pomaga tüdi tau, ka prešte kakšno knjigo ali pa poslüša muziko, ka bar tak malo pozabi na nauvi koronavirus. Prekmurski mužikaš Mišo Kontrec je té dni vödau nauvo pesem, stere naslov je Tü san ges doma. Kak sam pravi, je idejo za njau daubo te, gda je prešto, ka mamo Prekmurci dosta uspešnih in eričnih lidi. Zatau ka jih je steu predstaviti, jih je vključo tüdi v videospot, v sterom med drügimi sodelüvlejo novinar Marjan Dora, Murin nogometaš Nino Kouter, pevec Vlado Poredoš, cimbalist Andi Sobočan, pisatelja Dušan Šarotar in Feri Lainšček, pevka Dorina Gujt, slikar Sandi Červek, psihiater Jože Magdič in kegljarka Marika Kardinar Nagy. Mišo Kontrec, steri je sam napiso muziko, pri besedili pa njemi je pomago Drago Horvat, je steu v video vključiti ške več lidi, ali, kak je zapiso, ga je »stanje, v sterom smo se znajšli, dojstavilo pri snemanji. Zatau, ka mam zdaj dosta cajta, vej pa moremo ostati doma, sam se odlaučo, ka pesem vseeno zgotovim in vam predstavim Prekmurje in Prekmurce, steri na različne načine pišejo zgodbe o uspehi«. Video, v sterom je notpokazano tüdi Prekmurje, si leko poglednete na youtube. Zanimiva je tüdi drüga zgodba. Luka Smolko je navdušeni športnik. In zavolo toga, ka je v zadnji kednaj v Sloveniji tak bilou, ka se je vsakši leko gibo samo v domanji občini, je 27-letni Odrančan nej meu dosta placa za svoje športne aktivnosti. Ali mladi Prekmurec je dokazao, ka če škeš, se vse da. V domanji občini, stera je s 6,9 kvadratnimi kilometri najmenša v Sloveniji, je prva en den prebežo velki maratron, se pravi malo več kak 42 kilometrov, par dni po tistom pa se je s piciklinom 13 vör vozo po odranski poštijaj in je v tom cajti vsevküper prevozo 333 kilometrov. Silva Eöry Benjaminu pomaga glasba Benjamin Sukič z Gornjega Senika je pred dvema letoma končal študij prometnega inženirja v Győru na univerzi Széchenyi. Magistrski študij je nadaljeval v Gradcu, kjer je januarja položil tudi zadnje izpite. Od februarja je zaposlen kot praktikant pri „Magna Steyr Fahrzeugtechnik AG & Co KG”, hkrati piše tudi diplomsko nalogo. Zaradi epidemije dela od 20. marca od doma. »Prazniki so bili zelo enolični. Kaj takega še nisem doživel, da na Gornjem Seniku ne bi bilo kresa na veliko soboto,« je povedal mladi izobraženec in dodal, da se je moral odpovedati veliko programom. Najbolj pogreša programe in srečanja ob vikendih. Benjamin spremlja na harmoniki gornjeseniško folklorno skupino, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem. V situaciji zaradi koronavirusa, ko skupina nima vaj in nastopov, ima več časa za glasbo, za muziciranje. Ob harmoniki si je nabavil tudi bobne. »Ko igram, pozabim na vse ostalo in uživam v trenutku,« je povedal Benjamin. LRH Izredne razmere, izredna iznajdljivost Pod Srebrnim brejgom … … na obej krajaj vüpanje se bidi. Vse bole kusto je, aj ta baja s tou korono dun na nikoj pride. Depa pravijo, ka mo tau v svoji buksaj eške dugo pounili. Ge resjan ne vejm, kak tou vögleda, ka té virus pejneze na nikoj deje. Leko, ka na tau eške gor pridem. Nej bi rad takše sprobo pa ranč tak nikomi ne želejm, aj na takše gor pride. Zvün toga lübezen na velke trpi. Zatoga volo vsi zalübleni, ka ne živejo vküper, prkunjavajo. Kunejo vse tiste lidi, ka so dva tedna nazaj prejk vikenda veselo na mourdje, na Bled pa vse takše turistične kraje mašejrali. Kak bi nej karantena bila razglašena, so se turizem šli. Slovenski prejgnji so zapovedali, ka lidge več ne smejo z enoga kraja v drugoga ojditi pa se voziti. Zdaj un do nje ne more pa una do njega ranč tak nej. Od toga je eden mladi zalübleni možakar na twiiteri svojo tragedijo napijso. -Skur eden mejsec sva se z mojo libleno nej vidla. Brodo sam pa li brodo, kak aj do nje pridem, vej je pa samo 30 km do nje ... Pa si zbrodim. Rolere si na noge dejem, tak vöglejdam, ka sam na rekreaciji. Takšo se v karanteni leko dela, če si sam gé. Vönajdem takšo paut, ka samo nisterni za njou znamo. Skur 10 km je dukša, kak je normalna gé. Den na paut. Kuman, kuman sam na vrej brejga prišo, tam je granica od mojga pa njenoga varaša. Vrag njigvi, tam so bili, policajge. So prajli, ka nazaj moram iti. Eške tau dobro gé, ka sam štrafa nej plačo. Gvüšno, ka srmaček nej sam tak zopojdo. Pravijo, ka lübezen vse granice leko podejra, depa pri njem se tou nej spunilo. Tak tö za muziko pravijo, ka granice ne pozna. Zatoga volo so se slovenski mukanti vsej farb pa žanrov vküperzeli. V živo se popejva pa igra na terasaj njini ramov, prejk facebooka, twittera, radionov, na teveni … Vsikši pa, prva začne pa zgotovi, povej: Doma ostante! Vse takše »doma ostante« v varašaj na jumbo plakataj se leko tapršte. Ge pa se pitam, kak aj tau nekak tapršte, če doma mora biti pa ostanoti? Leko, ka za tiste piše, steri doma strpeti ne morejo? Če malo ovak kaulak obrnem, dobro je. Tau, ka nouvi plakati se leko vidijo. Tak se vej, ka delajo, ka je drüknivajo, ka se dun nin pejnezi obračajo. Kak je pa na drugom kraji Srebrnoga brejga, tau ne vejm. Leko, ka me steri den prejk Čepinec ta do Verice pistijo, se v krčmej doj sedem … Nej, tau nikak nede šlau! Krčme so z oba kraja eške zaprejte. Brodim, ka si Porabci zvün krčme vejo nindri indri kaj spiti, vsigdar so vedli, kak bajo na lepše obrnouti. Od toga Srebrni brejg dosta vej prajti. Izredno stanje zaradi koronavirusa je prizadelo tudi verne ljudi v Porabju, prikrajšani so bili za vse obrede velikonočnega tedna, le po internetu ali po televiziji so jih lahko spremljali. Blagoslov velikonočnih jedi pa so verniki še posebej pogrešali, zato je bil porabski župnik Tibor Tóth iznajdljiv in je velikonočne jedi blagoslovil na prostem. V vsaki porabski vasi je določil več lokacij, kamor so družine, ki stanujejo v bližini, prinesle velikonočne jedi. Tako se je župnik držal tudi predpisov, vseeno pa je ugodil prošnjam vernikov. MS Foto: Cs. Šerfec Porabje, 23. aprila 2020 Miki Roš 5 ŽELEZNA ŽUPANIJA AJDOVČKI Dragi bralci! V naši prejšnji številki ste brali o Gregorjevem na gornjeseniški osnovni šoli. Ta dan so učenci s pomočjo učiteljice asistentke Valentine Novak pekli tudi pecivo, ki so ga ponudili svojim sošolcem. Osmošolci vas z naslednjimi besedami vabijo, da bi tudi vi spekli ajdovčke: »Če vas ni bilo z nami in bi se želeli posladkati z zdravim pecivom, vam osmošolci poklanjamo recept ...« AJDOVČKI SESTAVINE 150 g ajdove moke 30 g kakava 3 g sode bikarbone 80 g mletih orehov 100 g masla, zmehčanega na sobni temperaturi 80 g sladkorja v prahu 1 jajce 1 čajna žlička limonine lupinice 2 žlici ruma 1/2 čajne žličke cimeta v prahu 1/2 žličke pimenta v prahu 1/2 žličke ingverja v prahu NADEV 4 žlice marmelade iz grozdja (ali katere druge) KUHINJSKI PRIPOMOČKI 2 SKLEDI ELEKTRIČNI MEŠALNIK ŽIVILSKA FOLIJA PAPIR ZA PEKO PEKAČ POSTOPEK • PRIPRAVA V srednje veliko skledo presejemo ajdovo moko in kakav. Dodamo sodo bikarbono in mlete orehe, premešamo. V drugi, malo večji posodi stepemo zmehčano maslo in sladkor v prahu s pomočjo električnega mešalnika. Dodamo jajce, limonino lupinico, rum, ščepec soli, cimet v prahu, piment v prahu in ingver v prahu. Dobro premešamo. • POČITEK TESTA Mešanico ajdove moke in kakava postopoma dodamo k stepenemu maslu. Neprestano mešamo s kuhinjsko lopatico, tako da nastane homogena zmes. Testo za ajdovčke zavijemo v folijo za živila in postavimo za 30 minut v hladilnik, da se maslo nekoliko strdi. Na ta način jih bomo lažje oblikovali. • PEČENJE Pečico segrejemo na 165 °C. Z roko oblikujemo majhne kroglice in jih postavimo na pekač, obložen s papirjem za peko. Pazimo, da je med njimi dovolj prostora. V vsakega z ročajem kuhalnice naredimo luknjico. Pečemo 10 minut. Medtem segrejemo marmelado iz grozdja (ali slivovo/marelično ...) in jo spasiramo v kolikor je potrebno. Še vroče ajdovčke napolnimo z vročo marmelado. Postavimo nazaj v pečico za 4 minute na 150 °C. • SHRANJEVANJE Ajdovčke ohladimo. Stopimo belo čokolado, jo damo v dresirno vrečko in naredimo poljuben vzorec. Hranimo v zaprti posodi do 10 dni. DOBER TEK! Domau so prišle lastvice Štefi Dravec v »kuhinji« Tako smo se sladkali ob gregorjevem Porabje, 23. aprila 2020 Na srejdi aprila, gda se nazaj prinesejo lastvice, gda rauže začnejo cvesti, je že rejsan sprtolejt. Ta mala stvar se daleč odnese (odleti), aj leko prežive zimo, depa gda je že lejpo vrejmen, nazajpride, zato ka tau je njegvi daum, tü pri nas ma gnejzdo. Kak priletijo lastvice, njigvo prvo delo je, ka gnejzdo vredvzemejo ali si nauvo naredijo. Zato, ka na žalost se večkrat zgodi tašo, ka lüstvo prazna gnejzda dolazmlati. Tak je tau v Železni županiji tö, najbola pri nauvi ramaj, gde neškejo, ka bi gnejzdo meli na stenej. Tau lüstvo sploj ne vej, ka gnejzdo nej slobaudno dolazmlatiti, če se zvej, velki štraf se leko plača za tau. Lastvice so pa tak pa tak vse zaščitene (védettek). Zakon vöpovej, ka lastvic nej slobaudno bujti, mantrati, mautiti, najbola te nej, gda v gnejzdi male majo. Nej zaman, ka so taši zakon naredli, vej pa že sploj malo lastvic mamo. Strokovnjaki pravijo, ka nji je za dva milijauna menja, kak nji je prvin bilau. Tau, ka nji je tak malo, tau vpliva na nas lüstvo tö, zato ka lastvice sploj dosta haska delajo. Vküppoberejo najbola mijé pa vse druge taše male stvari (živali). Edna lastvica dočas, ka je pri nas, en kilogram mijé pogej, če nji je za dva milijauna menje, te dva milijauna kilogramov müj je več, stere do lüstvo mantrale. Tak ka lastvice velki hasek delajo za nas, ka mi sploj ne poštüjemo. Gnesden je že malo ovakši pogled na tau, v več mejstaj že umetna (mesterséges) gnejzda naredijo pod strejšnice, tak probajo lastvice nazajčalivati. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Vlada odpravila obvezno nošenje rokavic Vlada je na dopisni seji spremenila Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah, s čimer je odpravila obvezno nošenje rokavic na zaprtih javnih krajih in ga nadomestila z obveznim razkuževanjem rok. Odlok je začel veljati 15. aprila. S spremembami odloka sta ob gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju, kjer se izvajajo storitve iz 3. člena odloka, ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih ljudi obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobna oblika zaščite, ki prekrije nos in usta) in razkuževanje rok. Razkužila je dolžan zagotoviti ponudnik storitev. Umrl je Alojz Uran Umrl je Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit. Ljubljansko nadškofijo je vodil od leta 2004, po petih letih pa je odstopil in se upokojil. Uran je uradno odstopil iz zdravstvenih razlogov, pozneje pa se je izvedelo, da je od Svetega sedeža dobil navodilo, naj se umakne iz javnega življenja. Po dekretu Kongregacije za škofe v Rimu je moral pozneje zapustiti Slovenijo ter je živel in deloval v Trstu. Leta 2015 je Uran od Svetega sedeža prejel dovoljenje, da se po bivanju v tujini lahko vrne v Slovenijo, kjer je opravljal različne pastoralne dejavnosti in pomagal pri življenju lokalne Cerkve. Zadnja leta pa je njegovo zdravje vedno bolj pešalo in omejevalo njegove dejavnosti. Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno goro. Študiral je na teološki fakulteti in bil 29. junija 1970 posvečen v duhovnika. V škofa ga je 6. januarja 1993 v Rimu posvetil papež Janez Pavel II. Ob posvečenju si je za škofovsko geslo izbral geslo: »Da, Oče.« Sin gorenjesinčarskoga škonika László Gróf (1933-2020) V Oxfordi na Engleškom je v 88. leti starosti mrau gospaud, šteroga oča je biu škonik na Gorenjom Siniki od 1932-oga do 1934-oga leta. Držina Gróf je bila doma v arendi pri lotaroši Páli Koltayni, v iži gnešnjoga kulturnoga doma. Oča, Sándor Gróf, je biu škonik pa kantor tö, vodo je pevski zbor in goslare. V cerkvi je domanje slovenske cerkvene pesmi spejvo in igro na orgole. Plebanoš so bili tistoga ipa gospaud Vince Koósz. Mati Jolán Pap je svojoga sina rodila v Somboteli. Monoštrski padar István Frühwald gi je tau tanačivo. Februara 1933 je biu veuki snejg, za toga volo se je oča z materdjov odpelo v Monošter z veukimi sanami, štere so vlekli konji. Od tistec sta se pelala v Somboteu s cugom. Na cugi je bilau tak mrzlo, ka so bila aukna nutzmrznjena. Doma je ostala samo tri lejta stara sestra Marika, na štero so skrb meli Rozália Fancsali z Erdelskoga, lotaroša Koltay pa njegva či Kornélia. László Gróf se je naraudo 23. februara 1933 zvečer v pau ausmoj vöri v sombotelski špitalaj. Kak so Lászlóni stariške sledik pripovejdali, je lotaroša Koltay rad emo maloga Lacina. Dostakrat se je šeto z njim v lejpom gračenki kauli iže (toga gnes več nega). Eške svojo palco ma je v roké dau. Gda sta trüdniva gratala, sta dojsela pa vküper »štela« novine. Iz te mlašeči lejt je gorostalo par kejpov tö. Dvej sestri sta se eške narodili, tak je mati štiri deteta rodila. Edna sestra je, na žalost, samo tri lejta živejla. László Gróf je 2011-oga leta gorpoisko gorenjesinčarsko šaulo, cerkev in kulturni dom in je biu rad, kak lepau je bilau vse obnovleno. Najšo je stube gnešnjoga kulturnoga doma, na šteraj je kak mali pojbiček dostakrat sejdo. Lejpa krajina se ma je tö trnok vidla, če gli je dosta odo po cejlom svejti. Ka vse je delo, gde vse je odo te mali pojbiček, šteroga je v 78-om leti starosti srce vleklo nazaj na Gorenji Sinik? Grófova rodbina je že v 17. stoletji živejla v Sárvári. Sándor Gróf je, kak škonik, vandrivo po cejloj Madžarski. Tak je prišo za dvej leti na Gorenji Sinik tö, od tistec pa v Piliscsabo. Sin László je odo v šaulo v Piliscsabi, v Budimpešti in Sárvári. Že kak pojbiček je najraj gledo nape (zemljevide). V drügoj bojni so dosta trpeli mlajši z materdjov v Jánosházi in Sárvári. Oča je samo po bojni leko prišo za njimi iz Piliscsabe v Sár- vár. Tam je tö škonik biu, držina je donk v veukom srmastvi živejla. Laci bi se rad v Kőszegi včiu za sodaka, depa za- László Gróf (1933-2020) volo srmastva si je mogo takšo meštrijo vöodebrati, s šterov je leko krü slüžo. V Pap Jolán, Gróf Sándor, Gróf László, Gróf Mária na Gorenjom Siniki »fabriki mlejka« (tejüzem) v Sárvári so zvekšoga zmauče redli, tam se je včüu in delo. V sombotelskoj farbriki je biu že menši prejdjen. Depa na kraci je mogo rukivati v Zalaegerszeg. Kak sodak se je leko spravlo z malanjem nap, ka je že kak pojbiček rad delo. Gda je dojzristo, je üšo nazaj delat v Somboteu. 1956oga leta je v Pešti vövdarila revolucija. S Sombotela so Peštarom mlejko pa zmauče pelali gor. Depa po 4. novembri so prišli Rusi v Somboteu tö. ÁVÓ pa je Porabje, 23. aprila 2020 poštrafo tiste, šteri so pomagali revolucionarom. Laci več nej sto v takšom rosagi živeti, pa je odskočo. Z ednim kolejgarom sta pri Kemestaródfa prejk Pinke v Avstrijo prišla, od tistec pa v England. V Englandi je László Gróf delo kak küjar, kopo kuln in djarke, odavo je sladoled in kireče mesau. Tresti lejt je emo svojo firmo, s svoji autonom je kireče mesau vozo. 1960-oga leta se je oženo, tri dekličine so se njima narodile. Brž se je navčo engleški, vogrsko materno rejč pa je nüco kak tolmač. Leta 1964 je začno zbirati madžarske štempline pa nape, dosta je piso o tome v novinaj. Leta 1985 je blüzi 60 nap Ogrske in Erdelskoga iz let med 1520 in 1850 šenko muzeji v Sárvári, gde se leko poglednejo na razstavi in v katalogi Carta Hungarica. Zavolo zbiranja stari nap je eričen grato in so ga tak fejst preštimali v Englandi, ka so ga gorvzeli med kotrige Royal Geographical Society (Királyi Földrajzi Társaság). V mladi lejtaj se je – zavolo bojne – nej mogo tadale včiti. 50 lejt je biu star, gda je začno štanderati na univerzi v Oxfordi lokalno zgodovino (helytörténet) in je 1987oga leta diplomiro. Diplomsko delo so ma vödali v knigaj (1988), iz štere pa je un predavo na univerzi. O tome je piso, kak so se ženske v Englandi navčile iz slame vsefele delati in iz toga živeti. V Oxfordi je edno madžarsko drüštvo, v štero je rad odo, pa eške za miklauža se je tö naravno, ka bi male mlajše razveseliu. Nape je nej samo zbiro, liki je je lüstvi rad nutpokazo, predavanja je emo v Englandi, na Madžarskom pa na Erdelskom. S padašom, arhivarom Györgyom Feisztom iz Sombotela, sta 15 lejt ojdla na Erdelsko in mejla več kak 200 predavanj. Šport ga je tö brigo, dvajsti lejt je bil trener (tornaedző). Svojivi dvej čeri od trej je tö treniro. Gda je László Gróf v penzijo prišo, je grato arhivar (levéltáros) pri fiškališaj. Tadale je zbiro nape, vandrivo po Erdelskom in eške več odo domau na Madžarsko. Tak je prišo 2011-oga leta na Gorenji Sinik tö, gde je 1933-oga leta kak malo dejte naredo prve stopaje svoje duge in dalečnje poti žitka, štero se je končalo 6. aprila 2020 v Oxfordi na Engleškom. Naj počiva vu meri! (Kejp na 1. strani: Mali Laci na stubaj gnešnjoga kulturnoga doma.) Marija Kozar 7 Aleksander Ružič »Bejži, Djouži!« Tistoga augustoškoga večera, da sta Pišta pa Djouži tanta vö po prašnatoj pouti šla, sta nikak nej mogla naprej znati, ka de se njima tou zgoudilo. Sparina je komaj te začnila popüščati, da se je sunce ta za Babji kot skrilo, zato ka je cejli den tak prpejkalo, kak da bi v peči najbole süja bükova drva gorela. Bousiva pa v kratki lačaj sta poplate ta po süjon pejski pa šodri brüsila in vidlo se njima je, ka si kaj ne vejta začniti. Že od maloga sta bila pajdaša, zdaj pa, da njima je začnilo pod nouson prvo perdje poganjati, so njima več nej samo decinske norije po glavi ojdle, leke sta si že kaj zmes začnila tolmačiti, kak je štera v šoli že kaj okrougla v bedraj gračüvala ali pa če je že šteroj fajn začnilo prsa napinjati. »Djouži, ešče malo, pa de musaj v zadnji klas v šoulo iti. Meni se glij ne da,« je bole kak pajdaši Pišta san sebi mrnjavo pa tanta proti mejseci gledo, šteri je glij te kak ena velka rdeča krugla vö od borovi špicov na Zazdinon brgej začno gledati. »Meni tö nej. Ali zdaj mi je že nikak bole, kak da san mali bio. Najbole san najgerik za Micko. Že je skoron dva mejseca mimo, ka smo zadnji den v šoulo šli, pa so njej že te tak prsi štrikaš vö tiskale, tak ka zdaj more ešče se bole napnjeno biti,« je pajdaši gučo Djouži pa ga je malo na skrivoma pogledüvo, zato ka je znao, ka se Micka Pištiji tüdi vidi. »Djouži, znaš, ka pride nouva školnikojca,« je nazaj pravo Pišta, kak da bi nej čüjo, ka njemi je Djouži od Micke tolmačo. »Nouva školnikojca,« je na mesti stano Djouži. »Kak znaš?« »Etan pri Črdaškini, da je zadnjo ižo mašin ta odpravo pa je bio adomaš, so si moški gučali. Prej je z Bosne. Pa z njov pride mož. On de nouvi v kasarni. Zatou, ka de od vsega mou pa trbelo granico dobro paziti, ka štoj prek ne vujde.« »Ka ne praviš! Pa ešče kaj več znaš?« »Pa nej dosta. Ona je Milena, za njega san pa pozabo, kak njemi je ime. Eti pri nas takšoga imena nega. Pa ta v šouli laknivala.« »Stoj,« je v ton Djouži potegno za rokav Piština. »Gledaj, posvejt je v šoli.« Oba sta stanila kak prcvekaniva, te je pa Djouži po tjuma pravo: »Odiva bliže, leko va kaj vidla.« Kak lisici sta se proti šouli vküp potegnjeniva vlekla, ali se je nika nej dalo videti. Tü pa tan se je samo notri po steni kakša senca potegnila, drügo pa nika. Že sta bila pod oknon, skoz šteroga je lampaš vö na trato meto rdečo svekloščo, ali se je itak nika nej notri vidlo, zato ka je okno bilo previsiko. »Ferenge nega gor. Ti mi na cigajnsko lestvico stoupi pa pokuknjivaj, če boš kaj bole vido,« je Djouži naroučo Pištini. Pišta se je gor po steni potegno pa z enin okon na kükel notri pogledno. Meo je kaj videti, zatou je oka doj z glažojne nej djao. Djouži, šteri je Piština že žmetno na rokaj držo, pa tüdi radovednost njemi je nej dala mejra, zakoj se ne more Pišta doj z okna odkeliti, je pajdaša püsto, ka je nakla spadno. Friško sta se pod steno potegnila, Pišta je pa Djoužiji na vüjo zašepetno: »Nagiva sta! Kak da bi se zdaj poroudila. Pa ka delata …« Ali je Pišta nej mogo dokončati, zatou ka je Djouži gor skočo pa zapovedo: »Zdaj pa ti drži! Ka mo jaz tüdi vido!« Djuoži se je naraj gor potegno, ali je od okna nej mogo vkraj. Te so njemi pa začnili prsti doj po glažojni iti kak da bi je krč zgrabo, za tistin pa se je ešče doj od okna začülo: »Aj, aj! He, he …« Tou se je moglo tüdi notri vpamet vzeti, zato ka se je naednouk začnilo vö čüti lejtanje po srtele, natou so se pa dveri odprle. Djouži je doj skočo pa začno leteti tan ta proti grabi, ge so stare jablane bile zasajene, pa je Pištiji nazaj kričo: »Pišta, bejži! Vpamet sta naj vzela!« Pišta je nej mogo v prvon ipi gor prijti, ka se je zgoudilo, zatou je ta proti sveklomi pogledno, gé je na pragi stao moški, ščista nagi, v rokaj pa je držo pištolo: »Stoj! Ko ide?« Pišta se je zdaj tüdi friško vküp poubro pa je začno tam ta za Djouživom proti grabi leteti. Da je od nadzar začüjo, ka je dvakrat pištola poučila, pa ga je tak straj gratalo, ka je nabrž več po lufti kak po travi skako. Naednouk ga je pa samo nika v glavou vdarilo pa odbilo in ga ta po travi lüčilo. V kmici se stepo pa za Djuživon skričo: »Djouži, bejži! Mené je že zavado!« Ali je Pištiji zato nika nej bilou. Friško je vpamet vzeo, ka se je v jablano zaleto. Malo se je po čeli pošlato, te pa proti doumi leto, kak so ga noge nesle. Doma je notri na dveri spadno, oča, šteri je glij ščeo ešče vö na dvorišče stoupiti, ka bi spat šou, njemi je pa pravo: »Pojep, da boš drügič za deklami šou, mene s sebov vzemi!« Porabje, 23. aprila 2020 ... DO MADŽARSKE Diplome brez jezikovnih izpitov Vlada (Ministrstvo za človeške vire) je – zaradi izrednega stanja – odredila, da se podelijo vse tiste diplome, ki jih študentje v zadnjih letih niso dobili, ker niso opravili obveznih jezikovnih izpitov iz dveh tujih jezikov. Odredba velja za vse diplome (osnovna in magistrska stopnja), ne glede na to, na kateri univerzi ali visokošolski ustanovi oziroma na kateri smeri je študent študiral. Velja tudi za vse tiste študente, ki bodo svoje zaključne izpite opravili do 31. avgusta 2020. Tudi pri letošnjih sprejemnih izpitih na 2. stopnjo (magistrska stopnja) se ne bodo zahtevali jezikovni izpiti. Država se pripravlja na masovne okužbe s koronavirusom Do 19. aprila so morale bolnišnice po državi pripraviti 32 tisoč 900 postelj (50 odstotkov vseh kapacitet) za sprejetje morebitnih bolnikov, ki so zboleli zaradi koronavirusa. V naslednji etapi se bo sprostilo še 10 odstotkov kapacitet, to bo pomenilo 39.500 postelj. Krizni štab je določil, koliko postelj morajo sprostiti v posameznih županijah. Največ postelj – 10 tisoč 13 – bodo sprostili v Budimpešti, najmanj – 810 – v županiji Tolna. Železna županija mora pripraviti 1124 postelj. Sprostitev postelj pomeni, da so bolnike, ki jih lahko negujejo doma, poslali domov. Krizni štab je zaprosil za sodelovanje družin, kljub temu je s tem odlokom povzročil precejšnje negodovanje v državi ne le med bolniki in svojci, temveč delno tudi med zdravniki. Nekateri direktorji zdravstvenih ustanov se s temi predpisi niso strinjali ali se niso takoj odzvali, zato jih je minister za človeške vire takoj razrešil funkcije. Na razrešitve so se zaposleni v teh ustanovah odzvali s protesti. 8 »Rano sam zdjibéjla mater, vse je namé ostalo …« Slovenci smo ijrašnji po tejm, sploj pri naši Varašancaj, ka smo radodarni, ka radi mamo goste, kak znance tak tajince le- - Kam ste odli v šaulo, kak ste se včili ali ste slovenske školnike meli? »Töj na Verici sam odla v šaulo, Držina Kern veselo doma pred svojim ramom pau gora préjmemo. Tau je nej ovak pri držini Kern na Verici tü nej. Lajnsko leto v adventi, brezi toga, ka bi znali naprej, ka pridem pa bi se rada pogučavala z njimi za medije, so me včasik nota zvali pa pripovejdali tak od svojga živlenja kak od vse kaj drügoga tü. Nika se njim nej midéjlo. Kristina Kern, po domanjom Pajčina,se je štirdesetoga leta narodéjla v tau rami, gde je gorarasla pa gde žive v cejlom svojom živlenji z možaum Jenőnöm pa čerdjauv Marikov. Njeni oče je pa béjo iz Slovenske vesi, mati pa töj domanja. - Kristina, kak ste živali s svojimi stariši v mlašeči lejtaj? »Sedem mlajšov nas bilau, dja sam najmlajša bila pa sam dja doma ostala, drüdji so pa odišli z dauma delo iskat po rosagi. Zdaj eške štirdje živémo, brat je v Magyarlaki, sestra Ilonka je v Devecseri, Margit je pa v Kanadi. Té je težko bilau, ka nej bilau pejnez. Vekši so slöjžiti mogli, eden je töj delo, drüdji taum, Ilonka pa Mariška sta bilé slöjžit v Varaši v enoj mesti, ka ovak bi nej meli djesti. Težko je bilau. Cipale smo tašne meli, ka so poplati leseni biléj. Gda so vekšim mali gratali, té sam ji dja nosila. Pa gvant ranč tak. Zato sam mejla, depa dja sam mogla največ delati doma. Krave sam mogla pasti, drüdji mlajši so se pa leko špilali.« gda sam sedmi klas vözopodla, sam več nej odla, ka sam štirinajset lejt spunila pa té nej bilau mujs tadale odti. Drüdji so se zatok bola včili, brat se je v Somboteli za šlosara, drüdji brat pa, gda je že delo v Pešti, se je za strugara ali esztergályosa navčo vö. Dja, težko je bilau, depa té nej tašna krepka šaula bila. Té samo šteti pa računati trbelo, dja sam tau vejdla, sama ne vejm, kak, ka me ništje nej včéjo posaba. Školnika sta bila Lazar pa niši Szabó. Dostakrat sam vejdla, ka bi trbelo prajti nazaj školnitji, depa vogrstji sam nej vejdla vöprajti. Ka sam gora vzéla, sam gora vzéla.« - Kak so vas stariške leko gora zranili? »Težko. Tau smo djeli, ka je bilau, kröj, kromče pečene, prižgani močnik. Dostakrat smo nej meli gvanta. Pa moj oče tü nej, nej tri-štiri pare, kumar en par gvanta je emo.« - Tau je pomauč béjla, ka ste meli za djesti, ka ste saméj pripauvali. »Ja, nika je bilau, depa dosta smo mogli tá odati, ka ovak nej bilau pejnez. Telko pejnez smo meli, ka smo domanji pauv tazodali.« - Paunite na tau kak dejte, ka ste glad trpali? »Paunim. Po nedelaj, trno na rejdko, je mesau bilau. Vejm, ka senau, mlejko, djajca, sildje, bujcatje pa vse trbelo dola dati državi. Té smo dosta grönta meli, vse v enom tali. Te je telko dobro bilau, ka divdjačina nej na nikoj djala njive, smo leko pripauvali, nej kak zdaj, ka vse ofondajo. Samo ka dosta trbelo dola davati. Dja sam gnak bila na marofi pa sam té telko leko zaslöjžila, ka so mati leko dola plačali porcije (davke).« - Kak ste delali na mezevaj, kakšno štjir ste meli, kak ste si pomagali z márov? »Te smo koséjli s kosauv na rokau, nej smo meli kosilnice. Vse smo mogli z motikov okapati. S kravi smo vozili gnoj na njivo, smo orali, sildje, nastalo, drva, vse smo saméj delali s kravi. Pa sadéjti ranč tak, vse smo méj mogli, nišoga mašina nej bilau. Mlajši smo tü vséj mogli delati, depa dja največ. Tau aj bi zdaj stoj vido, bi nej dau valati. Gda vekšo okapanje pa tašo delo bilau, té so prišli pomagat žlata, méj pa nazaj njim. Tau tak fejs dobro bilau.« - Zvöjn zvöjnašnjoga dela ste znautra tü mogli pomagati? »Ja, vse sam se mogla navčiti. Vejn, ka sam eške v šaulo odla pa sam že kröj mejsila, ka so mati nika nej smeli delati. Vse sam djaukala, ka bau, aj se mi der ne posreči. Vejm, ka je gnauk ranč mašin préjšo mlatit pa sam tü mogla kröj pečti. Depa dja sam tau vse vidla, ka sam materi dostakrat pomagala. Na peč se tü trbelo razmeti, kak trbej tjöjriti, kak dugo trbej pečti, aj se dobro spečejo kröj pa perecke, peč vö spucati pa vse. Dja sam se vse mogla navčiti, ka so mati nej mogli delati. Ovak bi nej meli djesti, te smo nej tjipüvali kröja kak zdaj. Sildje smo s kravi na Senik pelali v mlin pa smo té tak meli melo za kröj, perece pa za drügo djesti. Dino (ajdo) smo tü sami pauvali, dinsko djesti smo tü radi meli.« - Kak ste vi leko ladali telko delati, vej ste pa nikdar nej biléj krépka ženska? »Vej tak vsikši pravo, ka dja dugo nemo živala. Dja sam tü dvojčana (dvojčica) bila, pojbič je prej krepak béjo, dja pa söja pa sam té itak dja ostala, tak mi je pripovejdala materna sestra.« ženska je tisto. Dosta dela, preveč. Ona meni pomaga, dja pa njej, če kaj trbej okapati, te dja dem, ka cajt mam pa eške leko dém.« Pajčina Kristina v mladi lejtaj Zdavanjski kejp - S kim držite žlato, sto kaj pride do vas? »Večkrat pride brat iz Magyarlaka, prejšnji keden béjo ranč. No, v Varaši pa mam sestré čer, Mariko Végh, tista sploj dostakrat pride, zvekšoma vsakši keden. Ja, pa zdaj sam dobila pismo od sestré Margita iz Kanade. Prvim mi je dosta pomagala, depa zdaj več nej, ka je že starejša pa tü sama ostala.« - Ka pa töj doma v vesi mate kakšno žlato, na stero leko računate? »Nej, depa töj djéstejo Žöjlini, Györgyi, ona vsikši den domau pride k materi. Z njauv se dostakrat pogučavamo, trno dobra - Vi ste radi, če stoj pide k vam, tau sama svedočim. »Radi smo vsi, ja, ka té človek malo kaj pripovejda pa té vse pozabi, ka je lagvo.« - Kak vam kaj zdaj déjo dnevi? »Zdaj nam že baugše dé, vsi trgé smo doma. Kak vertinja zatok mam delo, malo mi čer tü pomaga kaj, vanej kaulek rama kaj tü taobredimo. Mezeve ne delamo, ka nej vrejdno pauleg divdjačine. Samo zdaj je pa tau baja, ka smo starejši pa vse bola slabejši gratali. Že ne morem vse tak včiniti pa flajsni biti kak pvim. Samo aj bar telko zdravdja mamo.« Klara Fodor Obnova cest v Monoštru Začela se je obnova več cest v Monoštru. Novo asfaltno prevleko bodo dobile naslednje ceste: ulice Hunyadi, Május 1, Ady, Füzesi in trg Széll Kálmán. Obnovitvena dela bodo trajala do konca maja. Izvajalci se opravičujejo za nevšečnosti in prosijo voznike, naj vozijo previdno. LRH Porabje, 23. aprila 2020 9 Kálmána Mikszátha »Dobri Palóci« - 3. Male čizme Vauske, sürkaste oblačne ronje so plavale nad krajinov. Vnoči je mogla veuka bojna biti na nébi, z déžom, vihérom ino obliskancov. Vseposedik se vidi njeni čemér, vejke na drejvaj so dojpotrejte, na listki pa travi se svejtijo dežine kraple, s cerkvenoga bregá mali potok dojtečé. Kauli rama gospauda Vőneki Jánosa stogijo cejle mlake, v gračenki Zákó Mihálya pa - vrnau zdaj je pripovejdala Mihók Magda - je voda eške ftičovo gnejzdo tö doj z drejve zaprala. Nad blatom se grauža megla, gausta ino bejla kak liki muslinov gvant, dim kumas leti z veški raurov, tau vse znamenüje, ka več nede deži, če rejsan je nébo eške čemerasto pa kmično kak obraz staroga Bizina, šteri vrnau potüldjeni vuja po dugoj poštiji z zidarom Szűcs Istókom. Kak je oča vküpspadnjeni! Nej je čüda, vej pa nevola ne odi sama k njemi. Čí mrgé, günci se nadüvajo, škedjen, oslica dojpogori, konje betjarge taženéjo. Dobro čüti tau »drügo« Božo rokau, če je že tisto baukšo nej mogo cejniti. Zdaj bi se že vrloga kazo pred njegvov svetov veličinov, obečo je, ka prej aucigamau s svojim bogastvom dobro včini, gda že njegvoga siná tö smrt pridiše. V nebesaj pa so ladno gorprijali njegvo oblübo. Zgaudila se je mala čüda. Gda so pelali Marijin kejp, šteroga je za cerkev küpo - se je pod vauzom dojvtrgno maust nad potokom Bágyom, konj je zgino, kejp pa kaula pa so na male falate razletejli. Lidgé so z gračenkov, za grajkami gledali, kak stapa v dugom köpeneki, svojo drauvno, plešivo glavau pa med pleča potegnjeno drži. »Csiba, samo vi nej,« prvo rejč vöpovej Böngér Panna, »donk vi ga ne bantivajte. Dojde ma, če ga Baug bije. Vej pa, düša moja, dajte en par priglinov pod koteu, tačas ka ge malo zgraužam.« »Té drva so mokra,« rejč prejkvzeme dovica Csupor Mátyása. »V mojom cajti so eške drva bole gorejla, Panna. Depa tau je Bizina delo! Vejš, ka se je snočkar pá zgaudilo?« »Brodite na kameni križ na cintori?« »Grom je v njega vdaro, düša moja. Vküp ga je spotro. Pa eške samo včera so ga za drage peneze postavili.« »O, o,« je zdihavala Böngér Panna. »Te gvüšno tádéta. Idi samo, mali Andris, pogledni, sinek, kama se obrnéta za kiselim stüdencom!« »Veško dejte« (tak so zvali pojbičeka z milim obrazom, šteri je nej emo nej očo nej mater) je küčalo tam na srejdi dvoriška pri kotli za küjanje marmelade, za ka bi ma leko vsikši nevoškéni biu, vej si je pa nej samo nogé pri odjni segrejvo (mraz je malo škipo), liki dobrosrčna Böngér Panna ma je dopistila koštavanje tö. Zdaj pa more zavolo staroga Bizina tamnjati tau veuko srečo! Brezi volé se je napauto za njima. Rejsan sta na cintor šla. Ženske so istino gučale, prelejpi redeči kameni križ je v dvej falataj ležo na žutoj travi. Gléj, kama so prišle zlate litere! »Baugi na diko postavo Bizi József.« Djenau pri literaj, pri križi ga je Baug s svojov strejlov na dvaje strau, kak liki bi pravo: »Nej mi trbej tvojo dičenje, Bizi József, nej mi je trbölo Marijinoga kejpa, tau mi tö nej trbej.« Stari človek je vkraj obrno svoj pogled z zemlé, gde je njegvi dar strejti ležo ino se je ranč nej pokisiu pogledniti na nébo, gde so tak fejst čemerni na njega. Njegve žalostne oči so se stavile na frnanci, kak liki bi bila njegva košarasta glava na srejdi med zemlauv pa nebesami. András se je naslanjo na edno drejvo, zdigavo je gnauk edno, drauč drügo nogau, šterivi sta se pogroznili v mokro, žmetno cintorsko zemlau ino je z veukimi očami nastrgavo prauti Bizini pa njegvoma padaši. »Pojva od téc ...« je pravo Istók. »Ka pa bau s križom,« je s tüjim glasom pito Bizi. »Vküper ga zakeliš?« »Gvüšno, ka nej!« je dau taupi valas Istók. »Ka je Boži prst strau, tisto človeči prst ne smej vküperdjasti. Vej pa, Baug vas je gorpoisko …« Staroma so zobgé šklepetali. »Če bi me samo gorpoisko!« je skričo britko. »Un že primeni živé, Istók, na vöke primeni!« »Trpeti je trbej, gospaud Bizi!« »Depa, daj valati, Istók, nej sem ge lagvi človek!« »Škrklavi ste bili, brezsrčni, gizdavi. Brodili ste, ka ste vi prvi na svejti. Zvün toga pa, pripoznajmo, vö ste ponücali srmake, tak ste svoje kinče dobili.« »Nika so mi več nej vrejdni ...« je raupo. »Zebé me, Porabje, 23. aprila 2020 trepečem. Lagvo čütenje mam. Kak liki bi mi nekak s prgiškov srcé stiskavo. Vej boš vüdo, pá me nesreča čaka ... O, ti vsemogaučni Baug, kak aj te pomirim?« Zapüstila sta cintor. »Hej, no!« je skričo Istók. »Vej nama pa je té škenec vsikdar za petami! Kak so njegve nogé redeče od mraza! Tak ajncvaj bejži od téc, vozgrivec!« »Ne ženi kraj tisto dejte, Istók. Tak dobro mi deje, ka ga eti pri naja vidim! Es poj, sinek moj!« Stari je brodo, ka leko s tistoga kmičnoga nebá gda koli pá edna drüga strejla vdari, depa samo te, če pojep več nede tam. »No, poj bliže!« »Aj samo odide domau,« je velo Istók, »vej ma pa včasik nogé zmrznejo!« »Zakoj si nej čizme obüu, pojbiček?« ga je na mili pito gospaud Bizi. »Nemam čizme,« je pravo pojep žalostno. »Zakoj ti je oča ne da zošiti?« »Nemam očo!« je dau ravnodüšen valas. Te ravnodüšne rejči so nika genile v starom Bizini. Kak de té gorraso, če eške lübezen ne pozna? … Tüoma je primlo rokau maloga Andrása ino ga pelo s sebov po glavnoj poštiji, vse do cerkve. Tam sta staupila v eden ram, na šteroga dveri sta bili namalani dvej čizmi z zlatimi comejrami, pod njima je pisalo: Šauštarski majster Filcsik István. »Vözmejrite toma pojbi edne čizme, gospaud Filcsik, na moj račun!« je pravo stari Bizi. Filcsik je pogledno frnanca ino pravo: »Mam edne vrnau takše čizme gotove. Stavim svojo bundo za eden nevolen prslejk, ka dobre baudejo.« Naprej so prinesli tiste male čizme, rejsan so dobre bilé: kak če bi je na pojba nogé vledjali. Mali jim je rad biu, na obrazi se ma je svejto veuki smej, veselo je tacko za starim v préklet. Tam vanej so pomalek preminauli oblacke. Gda je stari Bizi vö na dvoriške staupo, je na njegvi žalosten obraz sijalo sunce, nébo se ma je lepau smedjalo. Trava pri poštiji se ma je veselo poklonila, globka dežina voda pa ranč tak. Kak liki bi luft tö bole frišek biu, ležejšoga se je čüto. »Daj mi rokau, sinek! Tak fajn tople roké maš. Ali prideš k meni?« Pojep je z radostjov gledo čizme ino pravo: »Nazaj k marmeladi škém titi!« »Nej, ti prideš z menov. Gléj, doma sva že, tü živéva v etom rami s črepnjámi.« Pri dveraj ga je čako kočiš z glasom, ka so najšli vkradnjene konje, na trnaci pa ga je z veselim obrazom gorprijo padar, ka je prej njegvi sin več nej v nevarnosti. Stari Bizi je hvaležen gledo v nébo. Kak daleč je, pa donk tak blüzi … Z ednimi čizmami leko táprideš v ednoj vöri … novelo »A kis csizmák« (1882) na domanjo rejč obrno: -dmilustracija: -mkm- 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 33. Z vogrskimi braniteli je cesar nej lado sam Po peštarskoj revoluciji 15. marciuša 1848 je za en malo začnila delati prva neodvisna (független) madžarska vlada, štera se je trüdila, ka bi z Vogrske napravila eden sam svoj, varašansko-parlamentarni rosag. Do augustuša pa je konflikt z bečkim dvaurom sploj oster grato. vesnici Pákozd stavili rovačke šerege pod cesarskov zastalov ino Jelačića do Schwechata (nej daleč od Beča) nazajzagnali. Eške samo tam je je stavo prejdjen cesarske sodačije Alfred Windisch-Grätz, šteri je oprvim dojzbiu rabuko v Beči, te pa globko nut na Vogrsko vdaro. Revolucionarni rosag Madžarski huzari so več stau kilomejterov gezdili domau, ka bi se pridrüžili bojni za slobaudnost (kejp Károlya Lotza) Na konci juliuša so cesarski šeregi dojzbili revolucionarne taljanske čapate ino nazajvzeli Lombardijo z Milanom, tak je cesar Ferdinand V. brodo, ka je prišo cajt za obnovitev réda v Monarhiji. Avstrijska vlada je od madžarske terdjala, aj sodačka, vinešnja ino finančna politika pá vküpne baudejo, rovački ban Josip Jelačić pa je napelavo sodačko intervencijo prauti Vogrski. Vlada Lajosa Batthyányna se je nej mogla zglijati z dvaurom, zatok je na srejdi septembra dojpovödala. Eške tisti den je Jelačić s 30-35 gezero sodakami prejkstaupo Dravo ino se napauto prauti Pešti. Predsednik »državnoga domobranskoga komiténa« (Országos Honvédelmi Bizottmány) - ino tak prejdjen cejle Vogrske - je grato Lajos Kossuth. Ministri so začnili pripravlati branitelsko bojno: domau so pozvali madžarske sodake s tihinskoga ino vküpzazovali prostovolno sodačijo. Domobrani so 29. septembra pri se je mogo nej samo prauti avstrijskim sodakom braniti, liki prauti tistim srbskim, romanarskim ino slovaškim čapatom tö, štere je cesarski dvaur nahujštro. Na vinešnjo pomauč je Vogrska nej mogla računati. S svojimi 50 gezero sodakami je Windisch-Grätz do konca decembra prišo do Pešta. Domobranski komité je vösprazno varaš, državni djilejš se je spakivo v Debrecen, fabrika za pükše pa v Nagyvárad. Vogrski sodacke so se krvavo bíli z romanarskimi ino srbskimi iregularnimi čapati tö, ne pozabimo pa, ka je na priliko domobranski oficér János Damjanich tö srbske korenjé emo. Na Erdeljskom je polski komandér József Bem dostakrat gvino s svojimi vogrskimi sodakami, več kak 70 štükov ma je napravo sekeljski tišlarski majster Áron Gábor. Na začetki decembra je mogo cesar Ferdinand zavolo svoje pažlavosti dojpovödati, na tronuš je seu mladi Franc Jožef. Vogrski braniteli so nej meli dosta vüpanja, vej je pa Windisch-Grätz januara nut v Pešt zmaršero. En par dni kisnej je na prvi državni djilejš v Debrecen prišla samo edna tretjina od vsej poslancov, šteri pa so se s Kossuthom na čeli odlaučili, ka se donk dale bijejo. Do začetka 1849 je v domobransko sodačijo nutrukivalo skoro 100 gezero lüdi, zvekšoga pešaki s pükšami; huzarov je bilau 12 gezero, s štükami je strejlalo 10 gezero sodakov. 60 procentov domobranov je bilau Madžarov, med drügimi je bilau največ Slovakov; više 80 procentov sodakov je mejlo paverske korenjé. Od zvüna so prišle taljanske, nemške ino najbole polske legije, po amnestiji je svoje padaše zorganizéro »krau betjarov« Sándor Rózsa tö. V prvoj vekšoj bitki na konci februara so - nej daleč od Egera - gvinili cesarski sodacke, šteri so brodili, ka so revolucionare dokončno dojobladali. Cesar Franc Jožef je 4. marciuša v češkom Olomouci (Olmütz) na silo vödau nauvo ustavo (alkotmány), v šteroj je Vogrska gratala samo edna kronska dežela (koronatartomány) Habsburške monarhije. V ednoj takšoj »krajini« je leko cesar zakone prejkspiso, ministri so bili odgovorni samo njemi, sam se je leko odlaučo o vinešnjoj pa sodačkoj politiki. Če rejsan je po zakoni vsakši človek ino narod enakopraven grato, je cesar svojim narodom nej dau avtonomijo. Na konci marciuša je general Artúr Görgei z domobranskov sodačijov pri Hatvani, Tápióbicski ino Isaszegi strašno dojzbiu cesarske šerege. Windisch-Grätz se je nazajpotegno, braniteli so ednoga za drügim oslobaudili eške Vác ino Komárom tö. Kossuth se je odlaučo, ka vogrski tronuš vkrajvzemejo od Habsburgov ino vözglasijo vogrsko neodvisnost. Tau so podpisali 14. apriliša v veukoj kalvinističnoj cerkvi v Debreceni, gde je sploj dosta lüdi vküpprišlo. Za guvernera (kormányzó) so odebrali Lajosa Kossutha. Zavolo vsega toga se je avstrijska vlada odlaučila, ka prosi pomauč od rusoškoga cara. Nikolaj I. je napauto 200 gezero sodakov prauti Vogrski, šteri so se na srejdi juniuša spistili s Karpatov. Če rejsan so madžarski šeregi že vogrski, leko na županijski pa varaški djilejšaj vsakši nüca svojo materno rejč. Tau je istina za menjše birovije, šaule ino cerkve ranč tak, vsikši pa má pravico, ka se v svojom maternom geziki obrné na kancelaje. S tejmi rendelüvanji so se steli Madžari pá poglijati z drügimi narodi v rosagi, romanarski gverilski prejdjen Avram Iancu je celau že dojstavo svoje sodake. Sfalilo pa je cajta, vej so se avstrijsko-rusoški čapati približavali Szegedi. Zdrüžena Vogrska sodačija se je pri Világosi nej avstrijskoj cesarskoj - liki rusoškoj carskoj premauči prejkdala na srejdi majuša nazajvzeli Budo, so od slejdnjim baukši bili. Nauvi avstrijski sodački prejdjen Julius von Haynau je eden za drügim gvino v Prekodonavji, na Erdeljskom pa je general József Bem vsikdar večkrat zgübo zavolo rusoške ino avstrijske premauči. (V ednoj takšoj bitki je nej daleč od Segesvára spadno njegvi pomočnik Sándor Petőfi.) Neprijatelska sodačija je štejla 370 gezero sodakov, domobranska pa 170 gezero. V etoj situaciji je nej bilau dosta vüpanja, zatok je vlada Bertalana Szemerena probala pomiriti menjše narode. Če rejsan je večina madžarski voditelov ranč čüti nej stejla o federalizmi, so v gezikovno-kulturnoj politiki donk popüstili. Na konci juliuša je državni djilejš vödau odločbo, ka če rejsan je uradni gezik rosaga Porabje, 23. aprila 2020 sodačija Józsefa Bema je pri Temišvari zgübila, zatok je 11. augustuša Kossuth dojpovödo s svoje funkcije. Ka bi nej prišlo do veukoga prelejvanja krvi, je general Artúr Görgei 13. augustuša na ravéni nej daleč od vesnice Világos dojdjau svoje pükše pred rusoškim generalom Fjodorom Rüdigerom. V prišešnji dnevaj so se po njegvoj peldi prejkdali drügi domobranski sodački prejdnji ranč tak. Samo György Klapka je dosegno, ka so leko njegvi sodacke brezi štrafa s Komároma odišli, drüge je čakala duga vauza. Kossuth, Szemere ino drügi voditeli bojne za slobaudnost so od vsega toga že na törskoj zemlej glas dobili, kama so prišli 17. augustuša. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 24.04.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.05 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.00 Poročila, 10.10 Otroški program: Op! 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Prišla je sreča ( II.): Ko sva se stisnila, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.45 TV-izložba, 14.00 Divjina v srcu (IV.), britanska nadaljevanka, 14.55 Slast zmage, britanska dokumentarna oddaja, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.40 Raziskovanje je pustolovščina za um, dokumentarni film, 18.10 Pujsa Pepa: Namišljeni prijatelj, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav doma, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Rocco in njegovi bratje, italijansko-francoski film, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Napovedujemo PETEK, 24.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 9.00 Glasbena lestvica, 9.30 Obzorja duha: 25. pomladansko romanje, 10.00 Sveta maša iz mariborske stolnice, 10.55 Dobro jutro, 12.30 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.20 Otroški program: Op! 14.30 Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 14.50 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.20 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 15.45 Zmage so doma: hokej na ledu (M) - ZOI 2018, finale, 18.00 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 18.10 Prišla je sreča ( II.): Ko sva se stisnila, italijanska nadaljevanka, 19.15 Otroški program: Op! 20.05 Dvanajsti mož, norveški film, 22.25 Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dokumentarni film, 23.20 Ljubezen in spolnost v Indiji, francoska dokumentarna oddaja, 0.15 Glasbena lestvica, 1.20 Info kanal SOBOTA, 25.04.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 Varuška nindža: Kristali, nizozemska nadaljevanka za mlade, 11.20 Raziskovanje je pustolovščina za um, dokumentarni film, 11.50 Tednik, 12.40 NaGlas!: Mira Šemić, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.55 TV-izložba, 14.10 Zadnja beseda! - izbor, 15.05 Izumi, ki so spremenili svet: Letalo, britanska dokumentarna serija, 16.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.35 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Angel varuh, 17.35 Alpe-Donava-Jadran: Baranja, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Pasji junaki, risanka, 18.50 Mandi: Pst!, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.25 Prevara (V.), ameriška nadaljevanka, 22.50 Poročila, Šport, Vreme, 23.20 Lady Macbeth, angleški film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo SOBOTA, 25.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.00 Glasbena lestvica, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini: Majda Emeršič, 9.55 Koncerti za mlade: Kdaj je glasba simfonična?, glasbeno-izobraževalna serija L. Bernsteina, 10.55 Burkež Pavliha, dokumentarni film, 11.50 Poletni koncert iz Schönbrunna 2018, Dunajski filharmoniki, Valerij Gergijev in Anna Netrebko, 13.05 Ko črte govorijo, dokumentarni film, 14.00 Glasbeni pozdrav, 14.55 Morje v času mrka, slovenski film, 16.20 Avtomobilnost, izbor, 16.55 šport, posnetki, 19.00 Glasbena lestvica, 20.05 Dokler živimo, danski film, 21.45 Pogovorna oddaja, 22.30 Koncert, 1.05 Info kanal NEDELJA, 26.04.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.30 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.40 Kozmo (III.): Smrdljivi biser, belgijska otroška nanizanka, 11.05 Prisluhnimo tišini: Invalidska podjetja, 11.35 Ozare, 11.40 Obzorja duha: 26. tradicionalno pomladansko romanje: Sv. Alojzij in mogočni benediktinski samostani, 12.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Slovenski pozdrav doma, narodnozabavna oddaja, 14.50 TV-izložba, 15.05 Vrečica frnikol, koprodukcijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (I.): Čevlji, italijanska nadaljevanka, 21.00 Intervju, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Prismejem se vam čez sto let, dokumentarni film, 23.25 Operne arije, 23.30 Ansambel Vedun: Slovenija - meditativni in urejajoči zvoki sveta, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, 0.40 Politično s Tanjo Gobec, 0.50 Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.10 Napovedujemo NEDELJA, 26.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.15 Glasbena lestvica, 7.10 Duhovni utrip: Angel varuh, 7.25 Na lepše, 7.55 Naravni parki Slovenije: Radensko polje, dokumentarna oddaja, 8.20 Glasbena matineja, Koncert ob 25-letnici festivala Verbier, 10.00 Sveta maša iz mariborske stolnice, 10.55 Glasbena matineja, 11.00 Neznani avtor: Burka o jezičnem dohtarju, tv priredba predstave Špas-teatra Mengeš, 12.10 Z Levisonom Woodom po Arabiji: Dolina preteklosti, potopis, 13.00 Vaja zbora, slovenska TV-igra, 14.30 Ambienti, 15.00 Pozabljeni Slovenci: Karel Destovnik Kajuh, dokumentarni film, 15.50 Ukrotitev čakalne vrste, kanadska dokumentarna oddaja, 16.50 Šport - posnetki, 19.00 Glasbena lestvica, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Nadnarava: Gradnja, francoska dokumentarna serija, 20.55 O ljudeh in vaseh, francoski dokumentarni film, 22.30 Vikend paket, 23.40 Pogovorna oddaja, 0.20 Kaj dogaja? Z Jonasom, 0.50 Glasbena lestvica, 2.40 Info kanal PONEDELJEK, 27.04.2020, I. spored TVS 6.20 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, 9.00 Otroški program: Op! 9.50 Košarkar naj bo, otroški film, 11.10 Vem!, kviz, 11.40 Prišla je sreča ( II.): Ko so me tlačile more, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.45 TV-izložba, 14.00 Divjina v srcu (IV.), britanska nadaljevanka, 14.55 Svilna pot z Joanno Lumley: Benetke, Albanija, Turčija, britanska dokumentarna serija, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, Šport, 17.30 Izobraževalna oddaja, 17.50 Na kratko: Sovražni govor, 17.55 Malčki: Nenavadna Pepelka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Kavarna Astoria, slovenski film, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Banditenkinder-slovenskemu narodu ukradeni otroci, dokumentarni film, 23.55 Platforma, 0.35 Glasbeni utrinek: Pet samospevov Huga Wolfa (Marko Fink in Nataša Valant), 0.50 Moskovski večeri (Partizanski pevski zbor, PAZ Vinko Vodopivec, Laška pihalna godba in Iztok Kocen), 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, 2.05 Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo PONEDELJEK, 27.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 7.00 Glasbena lestvica, 7.30 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 9.00 Obzorja duha: 26. tradicionalno pomladansko romanje: Sv. Alojzij in mogočni benediktinski samostani, 9.30 Na lepše, 9.55 Dobro jutro, 11.55 Otroški program: Op! 12.35 Jubilejni koncert ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora, 13.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 Zmage so doma: nogomet - kvalifikacije za SP 2002, 16.35 Franja, igrano dokumentarni film, 18.15 Prišla je sreča: Ko so me tlačile more, italijanska nadaljevanka, 19.15 Oddaja za otroke in mlade, 19.35 Oddaja za otroke in mlade, 20.00 Z Levisonom Woodom po Arabiji: Sveta dežela, potopis, 20.55 Ločitve (II.), britanska nadaljevanka, 22.00 Koncert doma, 22.30 Svoboda v Tatrah, slovaški dokumentarni film, 23.30 Gverilci, slovenski TV-film, 0.30 Glasbena lestvica, 1.35 Info kanal TOREK, 28.04.2020, I. spored TVS 7.00 Dobro jutro, 9.05 Otroški program: Op! 10.00 Steklena dežela, danski film, 11.30 Vem!, kviz, 12.05 Prišla je sreča ( II.): Ko sem te pustil samo, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.45 TV-izložba, 14.00 Divjina v srcu (IV.), britanska nadaljevanka, 14.55 Svilna pot z Joanno Lumley: Gruzija in Azerbajdžan, britanska dokumentarna serija, 15.40 Slovenski vodni krog: Kučnica, dokumentarna nanizanka, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.45 France Rode in prvi žepni znanstveni kalkulator, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.10 A veš, koliko te imam rad: Se dotakneš zvezde?, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Dekameron: O čudodelnem kamnu, nanizanka, 20.25 Dekameron: O ženski zvestobi, nanizanka, 21.00 Poti v svobodo med drugo svetovno vojno: Pireneji, britanska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Slovenija - 30: Prve voli- Porabje, 23. aprila 2020 OD 24. aprila DO 30. aprilA tve, prva kampanja, 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.05 Napovedujemo TOREK, 28.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.55 Napovedujemo, 9.05 Glasbena lestvica, 9.45 Dobro jutro, 11.35 Otroški program: Op! 12.10 Avtomobilnost, izbor, 12.45 Svet edincev, dokumentarni film, 13.40 Joker, kviz, 14.40 Zmage so doma: nogomet - kvalifikacije za SP 2010, 17.20 Nogomet - evropska liga: magazin, 18.00 Prišla je sreča ( II.): Ko sem te pustil samo, italijanska nadaljevanka, 19.05 Otroški program: Op! 20.00 Mleko - dejstva, številke in prepričanja, nemška dokumentarna oddaja, 21.00 Ločitve (II.), britanska nadaljevanka, 22.00 Koncert doma, 22.30 Med morjem in zemljo, kolumbijski film, 0.10 NaGlas!: Mira Šemić, 0.30 Glasbena lestvica, 1.35 Info kanal SREDA, 29.04.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 9.05 Otroški program: Op! 10.00 Poldi, pustolovščine pogumnega ptička, belgijsko-islandski animirani film, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Prišla je sreča ( II.): Ko sem pobesnel, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.45 TV-izložba, 14.00 Divjina v srcu (IV.), britanska nadaljevanka, 14.55 Svilna pot z Joanno Lumley: Iran, britanska dokumentarna serija, 15.40 Slovenski vodni krog: Ložnica, dokumentarna nanizanka, 16.05 Male sive celice: Zaključek sezone, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.25 Posebne zgodbe: Za vedno, 18.10 Čarli in Lola: Nisem zaspana in ne bom šla spat, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Nevarni ples, ruski film, 21.30 Nevidna roka Adama Smitha, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Boris, Milena, Radko, TV-priredba gledališke predstave SNG Drama Ljubljana, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo SREDA, 29.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.55 Napovedujemo, 9.25 Glasbena lestvica, 10.00 Glasbena oddaja, 10.30 Sveta maša iz mariborske stolnice, 11.25 Dobro jutro, 13.15 Otroški program: Op! 13.50 Vikend paket, 15.10 Ambienti, 15.50 Zmage so doma: odbojka (M), kvalifikacije za OI, 17.50 Prišla je sreča ( II.): Ko sem pobesnel, italijanska nadaljevanka, 18.50 Otroški program: Op! 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Matura 2020: Hlapci, TV-priredba gledališke predstave, 22.30 Deklina zgodba (II.), ameriška nadaljevanka, 23.30 Koncert doma, 0.05 Glasbena lestvica, 1.10 Info kanal ČETRTEK, 30.04.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 9.05 Otroški program: Op! 10.00 Bučko, francosko-švicarski lutkovni animirani film, 11.05 Vem!, kviz, 11.35 Prišla je sreča ( II.): Ko je šlo za las, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.45 TV-izložba, 14.00 Divjina v srcu (IV.), britanska nadaljevanka, 14.55 Svilna pot z Joanno Lumley: Uzbekistan in Kirgizistan, britanska dokumentarna serija, 15.40 Slovenski vodni krog: Nanoščica, dokumentarna nanizanka, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.45 Posebne zgodbe: (Pre)zgodaj odrasli, 18.10 Dinotačke: Kar je padlo dol, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Dvojček: Šesti dan, norveška nadaljevanka, 21.00 Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Schindler, britanski dokumentarni film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo ČETRTEK, 30.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.55 Napovedujemo, 9.35 Glasbena lestvica, 10.15 Dobro jutro, 12.05 Otroški program: Op! 12.40 Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dokumentarni film, 13.35 Slovenski pozdrav doma, narodnozabavna oddaja, 14.55 Zmage so doma: odbojka (M), kvalifikacije za OI, 17.50 Prišla je sreča ( II.): Ko je šlo za las, italijanska nadaljevanka, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Prvinska preizkušnja (II.): Japonska - sumo, britanska dokumentarna serija, 20.50 Njena služba, grški film, 22.15 Ambienti, 22.45 Koncert doma, 23.20 Slovenska jazz scena, Mike Sponza Blues Convention z gosti, 0.15 Glasbena lestvica, 1.20 Info kanal Od Pirana do Padove Okusi naših babic Giuseppe Tartini Letos mineva 250 let od smrti Giuseppa Tartinija. Slavni komponist in violinist se je rodil 8. aprila 1692 v Piranu, kjer je preživljal oroštvo in hodil v šolo. Pozneje je študiral klasično glasbo v korpskem kolegiju, hkrati je obiskoval tudi piransko akademijo. Kip skladatelja v Piranu na Tartinijevem trgu Njegov oče je želel, da bi se posvetil duhovniškemu poklicu. Ampak sina je nemirna narava gnala drugam. Legenda pravi, da je Giuseppe v svojih mladih letih zelo ljubil ženske in zabave. Takrat je bilo njegovo življenje precej razuzdano. Imel je 18 let, ko je ugrabil mlajšo sestrično škofa v Padovi, potem jo je vzel za ženo. V tem mestu je študiral tudi na pravni fakulteti. Od tu ga je pot vodila v Assisi, kjer se je v fračiškanskem samostanu posvetil učenju igranja na violini. Hkrati je študiral tudi osnove kompozicije. Začel je s skladanjem prvih pomembnejših del. Leta 1721 je dobil mesto prvega violinista in koncertnega mojstra v baziliki svetega Antona v Padovi (Cappella del Santo). V tem času se je ukvarjal tudi z raziskovanjem akustičnih zakonitosti. Leta 1723 ga je grof Kinsky povabil v Prago, bil je tudi na svečanosti, ko so kronali Karla VI. za kralja. Tartini je ostal v Pragi do 1726. leta in je igral v grofovem orkestru. Leta 1728 se je vrnil v Padovo, kjer je ustanovil violinsko šolo (Scuola delle Nazioni), kamor so hodili študirat učenci iz cele Evrope. Tartinjev opus je zelo obsežen, pisal je predvsem za violino. V njegovi zapuščini najdemo kar 130 violinskih koncertov, 10 simfonij in prek 200 sonat. Njegovo najbolj znano delo je »Il trillo del diavolo« (Vražji trilček) iz leta 1713. Proti koncu svojega življenja je bolehal. Mojster je umrl 26. februarja leta 1770 v Padovi, kjer je tudi pokopan v cerkvi svete Katarine. V Piranu je njegova rojstna hiša, ki je danes muzej. Na Tartinijevem trgu pred mestno hišo stoji njegov kip. Po skladatelju so poimenovani nekateri slovenski glasbeni ansambli: Godalni kvartet Tartini in Trio Tartini. Attila Fáczán Ajdova juha z jurčki je zelo okusna jed, ki so jo nekoč velikokrat kuhali, saj so vse, kar so potrebovali, imeli »pri roki«. Ajdovo kašo dobimo tudi v večjih trgovinah na Madžarskem, najbolj enostavno jo je kupiti v Sloveniji, kjer jo najdemo skoraj vsepovsod. (Seveda takrat, ko meje niso zaprte.) Če uporabljamo posušene jurčke, jih najprej namočimo, vodo, v kateri smo jih namakali, lahko uporabimo za juho. Sam sem juho skuhal tako: 10 dkg ajdove kaše sem namočil v vodo. Manjšo čebulo sem na drobno sesekljal in prepražil na olju (1 žlica olja). Dodal sem peščico jurčkov in dolil 1,2 litra vode. Začinil sem jo s soljo, lovorjevim listom in črnim poprom, tudi malo vegete sem dodal. Olupil sem nekaj krompirjev, jih narezal na kocke. Krompir in namočeno ajdovo kašo sem dal v juho. Dodal sem še malo ribanega Raj štraf plača mamo. Že več kak tri tedne smo nej v krčmej bili. Straj Nigdar sam si nej brodo, ka de me v lasej bole straj, če človeka srečan kak pa medveda. Karakter Če ta onadva gučala Moški nebesko dober karakter Možakar iz karantene psihiatra zove. kisle smetane. Dober tek vam želim! L.R. Horváth Začela so se spomladanska dela Lepo sončno vreme pred velikonočnimi prazniki je privabilo veliko ljudi na njive in vrtove okrog hiš tudi v Porabju. Spomladanska dela so se začela s pripravo zemlje, v katero so na vrtovih najprej posadili stročnice (grah in fižol) ter korenček in peteršilj. »Topla« zemlja se je pred prazniki prav ponujala za saditev krompirja, čeprav je bila tistega časa zelo žejna, saj pozimi ni bilo snega. Dež po praznikih je sicer malo ublažil sušo, vsi vrtičkarji pa kmetje pa upajo, da bo v prihodnjih dneh več padavin. LRH Šale iz karantene Ženska tak pripovejda: Po deseti dnevaj izolacije sam možej prajla, aj dun malo tavö v varaš dé. Ge raj z dobre vole štraf plačam, samo aj ga malo ne vidim. testa. Juho sem kuhal še kakih 20 minut, na koncu sem jo zgostil z mešanico moke in »Doktor, ka aj delam?. Od vsega toga, ka se godi se že s špajetom pa hladilnikom pogučavam. San nauri grato? Ka aj delam?« »Človek, dokejč ti njiva nazaj nika ne povejta, je vrejdi. Če ta pa gučati začnola, bole me potejm pozovite.« porabje.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB