Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta: j kr., če se tiska lkrat, 1| It n n - n 16 n n n II 'i ,"ri večkratnem tiskanji se r. ta pol leta 4 „ 20 ,, ta četrt leta . . 8 „ 10 „ V Ljubljani Da dom poiiiijin velja 60 kr. več na ieto. Vredništvo je na Breg-u hišna štev. 190. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek. četrtek iu soooto. % v«.«" 1 m- Vbrambo bosenskili katoličanov. V raznih listih in pri raznih prilikah natolcevali so se katoliški prebivalci v Bosni, kakor da bi podpirali Turke v boju zoper pravoslavne kristjane. Kdor pazljivo opazuje dogodke na turškem polotoku in ne prebira samo poročil ene stranke, ampak se ozira tudi na nasprotna poročila, mu pač ni bilo težko spoznati, da tako dolženje je ničvredno natolcevanje, ki utegne med kristjani na Turškem narediti hude zdražbe in silno ovirati njihovo osvobodenje iz jarma turškega. Kakor imamo pri nas mnogo Turkov , ki se vsake zmage vojne turške menda še bolj ve-selč kakor Turki v Carigradu, dasi so pravilno katoliško krščeni, tako utegne tudi na Turškem biti nekaj mlačnih in malomarnih kristjanov, ki jih sedanje hude razmere ovirajo, da ne morejo dobička delati, in ki morda zmago žele Turkom, da bi zopet imeli svoj prejšnji dobiček. Ti ljudje v verskem oziru navadno niso nič bolji od Turkov, zato bi bilo jako napačno in krivično, če bi se hoteli po njihovem ravnanji soditi drugi za osvobodenje vneti in požrtvovalni ljudje. In vendar se je to godilo po nekterih listih, ne da bi se bila napadenim dala prilika opravičiti se pred celim svetom za vse prihodnje čase. Hrvatski „Obzor" je tedaj hvalevredno ravnal, da se je potegnil za obrekovane katoličane bosenske in posebej za tamošnje katoliške duhovnike, ki so jih zlasti še posebno obirali po omenjenih listih in jih opisovali tako, kakor da bi bili še krutejši kakor najbolj divji Turki. Zla:-ti je bil neki dopis iz Sinja v nekem nemškem listu, ki je „Obzor" tako privzdignil, da mu v posebnem l:\an\va krepko oporeka ter piše: „V češkem nemškem listu čitamo dopis iz Sinja , v kterem se pripovedujejo strahote o mržnji katoliških Bošnjakov proti pravoslavnim, pa da redovniki ne podpirajo te mržnje samo z leče ampak vodijo tudi oborežene katoličane v boj proti vstaškim četam. Tega vsega, ko bi bilo tudi resnično, bi ne smel prijatelj Bosne in južnega Slovanstva obesiti na veliki evropski zvon v listu, iz kterega zajema vsa Evropa slovanska poročila o situaciji ua izhodu. Iz teh laži bo sedaj Evropa lahko sklepala, da Bosna ni sposobna za politično svobodo in lastno vpravo, ker se narod, edin po krvi in prošlosti a razdeljen v tri vere, mej saboj kolje in davi. Ali dobro je, da ni ono istina, kar piše sinjski dopisnik praškemu listu. Dopisnik je menda, sedeč v Sinji, daleč od kipečih dogodkov, slišal kakšne babje marnje, ktere je poslal čem prej tem bolje v Prago, ali je pa fanatičen strankar, kteri se ne briga, če prav obča stvar propade, ako ne gre vse po njegovem črteži. Srbske propaganda, ktera na ves glas kriči, da Bosni bolj privošči turški jarem nego spojitev z avstrijsko monarhijo, kjer bi Bosna našla Hrvatsko in Dalmatinsko in razun tega tudi moralni materijalni razvoj, srbska propaganda —, ktera taji in skriva vse osnove merajoč ua osvobojenje Bosne pred katoliško bračo, — ta propaganda ne more vzbuditi pri katoliškej brači zaupljivosti in prijateljskih čutov. Ali od tod je še tako daleč do zverske mržnje, po kterej bi seTurčinu in njegovemu gospodstvu na ljubo prelivala bratinska kri, tla o takej mržnji še sledu ni med bosenskimi redovniki in katoličani. Mi poznamo dobro bosenske redovnike. Z mnogimi izmed njih smo preživeli najvgod-neja, najplemeniteja in najidealneja leta svojega življenja, skupno snovajoč krasne ideale jugoslovanske bodočnosti. Oe je pa kteremu suha gmotna resničnost otresla v poznejšem času najlepše cvetje iz razprostrtih vej ter je moral priznati, da je drugo mladeniču sanjariti in drugo človeku v potu delati, jedro rodoijubja se je pa vendar čisto ohranilo v nje-govej duši. Če pa želd ti redovniki po vseh svojih mislih in razlogih za Bosno ali avtonomno politično vpravo ali pa spojitev s Hrvatsko, jim more zategadel samo veliki grešnik iu obrekovalec, ali v najboljem slučaji uajza-grizeneji fanatik očitati turkoljubje in nepri-jateljstvo svobode in vstanka. Koliko izmed njih je že nam tožilo, zakaj ne postopa bra-tinsko, složno in sporazumno ž njimi pravoslavna brača, če dobro nameruje in želi skupno svobodo ? Če je le mrviea istine v sinjskem dopisu praškega lista, če je le, nekaj istine na tem, da se bore bosenski katoličani proti vstanku, gotovo to ne zvira iz mržnje proti pravoslavnej brači, iz želje za turškim gospodstvom, nego iz enega teh dveh virov •. ali jih Turki gonijo z grozitvijo smrti v svoje čete, ali pa vstaške čete, nimajoč od nikoder živeža a ne srneč udariti na Turke, jemljo in ropajo živež po katoliških vaseh in jim katoličani svojega si-romaškega imenja nehajo. Za prvi kakor drugi slučaj je odgovorna samo srbska propaganda. Nekaj o Herodotu. (Dalje.) III. Herodotovo popotovanje. Tudi o Herodotovem popotovanji pogrešamo zanesljivih virov. Soditi je, kar sam večkrat potrdi, da je kraje, dežele, ktere nam tako živo in natanko popisuje, z lastnimi očmi ogledoval, dostikrat pa tudi dostavi, da tega ali drugega Bam ni opazil, temuč le po govoru slišal. V preteklih stoletjih marsikterim ni bilo verjetno kar pripoveduje o egipčanskih, babilonskih, asiriških čudapolnih in velikanskih stavbah, vendar nam popotniki poznejih in naj novejih časov resnico tistega, kar je on govoril, očitno potrjujejo. Prva pot, imenujmo jo malo-azijatiško, peljala ga je v sosednjo rojstnega mesta. Hodil je po nji v mladih letih še poprej, ko se je preselil na Samiški otok, tedaj okoli 4C0. Obhodil je domačo Karijo, Lidijo, Sardijo, Mižijo, Troado, obiskal mesta: Prokonez, Cicik, južnozahodno obrežje črnega morja, izlive potokov Meandra, Skamandra, Kaistra. Na drugem daljem popotovanji je ogledal bolj izhodne dežele. Po veliki cesti, ki je peljala od Efeza čez Sarde v Suze, je dospel do Arderike (VI. 19), obiskal Agbatano in Babilon, kterega velikanske stavbe tako mično popisuje. Gre-cijo je Ilerodot neki večkrat obhodil. Gotovo je vidil Atene, Sparto, Tebe, svetišče v Deltih, Dodoni, vidil je borišča pri Maratonu, Termo-pilah, Platejah, obiskal Arkadijo, Elido, Argo-lido, zemljini nos Tenar, Korintiško ožnino, hrib Atos itd. Od tod je nadaljeval pot v Epir, Macedonijo in Tracijo. Iz teh krajev take opombe naznanuje, ktere je le po lastni skušnji bil v stanu zvediti. Posebno dobro so mu znane zemljepisne in zgodovinske razmere stare MaCedonije (VII. 73, 123, 173 VIII. 138.) Samiški otok je kupčeval po otocih in vzhodnih obrežjih medzemeljskega morja. Od tod je Ilerodot pričel četrto popotvanje. Ogledal je tedaj gerške otoke Rod, Del, Par, Tas, Samotrako, Egino, Kreto, feničansko obrežje. Dospel je v mesto Tir (II. 44), bolj vzhodnih krajev Siriških pa arabskih boje ni vidil, še Jeruzalemskega mesta ne omenja. Na tej poti je prijadral tudi v Egipt, ktero deželo kaj natanko pa mično popisuje. Celi drugi oddelek spisov Ilerodotovih pripoveduje, kar je tamkaj vidil pa zvedel. Vidil je Tebe, Memfido, He- liopol, tam so mu duhovniki razlagali staro egipčansko zgodovino. Vidil je mesta Saido, Bubast, Buto, Papremido, Kemida do zadnjih Nilskih otokov na Etiopski meji File in Ele-fantine. Zvedil je, kje Nil invira, kak je tega potoka čudni tek, kako letne povodnji množijo rodovitnost Nilske doline. Več časa se je mudil v mestih Saidi pa Naukrutidi, na to se je podal v Memfido, od ondot je šel ogledat velikanske piramide, Meridovo jezero, nad vsim čudapolni labirint itd. — Nazaj vrnivši se je obiskal strugo Nekotovo, po kteri je ta egipčanski kralj Nil zvezal z arabskim zalivom. Peto popotovanje mu razodeva zahodno, severovzhodno in južno vzhodno obrežje Pon-tovo, sedanjega črnega morja. Pri tej poti smo pa le manj gotovo v stanu določiti, ktere dežele, ljudstva in mesta da je obiskal. Vidil je mesto Temiskvo pri reki Termidontu, vidil Kolhido (II. 104, IV, 86, 105.) Na severnem obrežji črnega morje je Herodot obiskal le izlive nekterih večjih rek, v stari Skitiji sedanji južni Rusiji. Pisatelj naš je tedaj resno po obširnem svetu popotoval. Obsegel je skoro vse kraje, kamor so tačasni Helenci dospeti zamogli. političen mi za uormu um Ko bi se bil osnoval vstanek složno in spo razumno, bi bilo prijelo vse krščansko ljudstvo za orožje in Turki bi ne mogli tirati katoličanov v svoje čete in tudi vstanek bi bil zadobil tako moč, da bi se mn ne bilo treba skrivati po kotanjah in hajduško živeti z oropovanjem raje. Vstanek bi bil lahko vzel Banjaluko in druga mesta, se vstrojil kakor prava vojska ter po vojaško odločeval način prehrane. Mi čitamo po uovinah, da vrivajo v Rume-liji, Trakiji in drugod kristjane v turško vojsko in tako se morajo kristjani boriti proti svojej volji z vojsko, ki preliva kri za njihovo svobodo. Če je tako tudi v Bosni, kjer, naj se reče, kar se če, še vstanka ni, zakaj se trobijo lažni glasovi po svetu, po kterih Evropa že naprej proglasi Bosno nesposobno za svobodo." Še grji, in rekli bi, prav surovo in umazano je srbska „Zastava" pisala o bosenskih katolikih in papežu pa duhovnikom dajala take priimke, da se je 10 bosenskih katoličanov javno oglasilo zoper tako ravnanje, ter „0b-zoru poslalo sledeči spis: „Iskra se je razširila, voda meče ključ iz dna Aranije, a mi se ne smemo in ne moremo odmakniti. Skrajna sila nas je dognala, da vernemo žal za sramoto, da vrnemo z ono mero, s ktero se nam je merilo. Naša svetinja se gazi z nogami, naši najizvrst-neji redovniki se obsipajo s surovimi in nečastnimi izmišljotinami , našu Jvera se psuje. A mi skazujemo čast in poštenje duhovnikom naših sostanovalcev in bratov pravoslavne vere, mi spoštujemo njihovo vero, njihovo cerkev itd. ..Zastavini" dopisniki se zaganjajo na redovnika Grgo Martiča, grde našo vero in cerkev! To se ne more dalje tako trpeti!! ! Če se bo-li nadaljevalo sramotenje našega najizvrstnejega duhovnika s takimi živinskimi izrazi in s tako v novinarstvu nezaslišano su rovostjo, bomo tudi mi — zavračajoč vso odgovornost na onega, kteri je začel —• prijeli za pero in mahnili po ,.Zastavi", pravoslavnem duhovništvu in veri, kar nam pride na misel. Mi prosimo našo pravoslavno bračo, naj pomisli, kako bi se njej zdelo, če bi mi rekli njihovemu najizvrstnejemu duhovniku v Sarajevu otcu Savi Kasanoviču javno v novinah „pseto patriarhovo" ali patriarhu, glavi njihove cerkve, „posrani ili smrdljivi patriara", kakor nazivlje „Zastava" našega najodličnejega duhov- nika in glavo naše katoliške cerkve svetega Očeta. Mi ne izzazivamo s tem Zastavinih dopisnikov ampak jim javljamo našo odločno namero in prosimo naprej celi narod, naj nam oprosti, kadar začnemo odvračati žal za sramoto. Deset bosenskih katoličanov". Reč je s tem zadostno pojasnjena in komur je za resnico mar, ima dovolj prilike prepričati se, je li kaj resničnega na tem natolcevanji ali ne. Tem na ljubo smo tudi mi omenili teh reči, ne pa da bi se pričkali s takimi listi, o kterih iz večletne skušnje vemo, da je vse bob v steno, kadar velja katoliško reč ali celo katoliške duhovnike zagovarjati. Z bojišča. Po najnovejših poročilih soditi, kmalo utegnemo slišati o kaki veliki bitvi na Bul-garskem. Obe stranki namreč jako marljivo zbirate svoje vojne oddelke. Ruska armada v Dobrudži se urno pomiče proti zahodu , da se bo zedinila z ruskim središčem pri Sistovu ob enem pa tudi bližala Silistri, kamor je ge neral Zimerman po novejših poročilih res že dospel in trdnjavo zajel. Oddelek ruski, ki je bil v Nikopolu, jo je vkrenil proti Plevnu, Nikopol pa je zasedela armada rumunska. Ruščuk pričeli so Rusi boje 28. julija bombardirati in car sam je imel priti tje, da bi bil nazoč pri napadu na to trdnjavo turško. Dunajskemu Tagblattu se iz Bukarešta poroča, da po telegramih iz Sistova bila je 28. julija ob reki Lomi blizo Ruščuka bitev med vojno carjevičevo in vojsko Ahmed-Ejub paše. Turki so bili premagani in so zgubili 30 topov, in 10 zastav, tudi jih je bilo 5000 vjetih. Vradno se pa to ne potrjuje. Pa tudi Turki niso nemarni. Oddelek vojne iz Niša obrnil se je proti Sofiji, da bode sku-od ondot preriti do vojne ruskega generala Gurka, ki se pomiče proti Drinu, kjer še vedno stoji Suleiman paša. Mehmed Ali paša pa se je z glavno armado, ktera se je za 20000 mož došlih iz Carigrada še pomnožila, iz Šumle obrnil proti Osman-Pazaru. Princ Ilasan je s svojim oddelkom, kakor se poroča iz Carigrada, vojno rusko, ki maršira proti Varni, pri Bazardžiku ustavil; ker se Turki ne ponašajo z zmago je to ravno tako jasno znamenje, da se jim slabo godi, kakor poročilo, da se bode poveljnik trdnjave Ruščuka postavil pred vojaško sodnijo, in da se vsa nezgoda pripisuje le poveljnikom, ki se drug za drugim odstav-Ijajo in tožijo. Iz Carigrada se poroča, da so bili Črnogorci, ki so v četrtek udarili na Nikšiče, vrženi nazaj in so mnogo ljudi zgubili. Tudi Rusi so bili pri Silistri pahnjeni nazaj. „Reut. off." tudi poroča, da se je v mošejah bral oklic novega šeik-ul-islama, v kterem muha-medanom priporoča, da naj se zdržujejo vsakega neprijateljskega ravnanja proti kristjanom. Politični pregled. V Ljubljani, 1. avgusta. Avstrijske dežele. IVa Dunaju je imel te dni biti veliki ministerski svet, ki je imel določiti, bi li ne bilo čas, da se oboroži del avstrijske vojne? Andrassv sodi, da je to potrebno, vendar pa boje ne misli premeniti dosedanje politike, ampak hoče le varovati koristi avstrijske. Zato pa ne misli na to, da bi vojna avstrijska zasedla Bosno in Hercegovino, ampak vstavila se bode za zdaj le na meji, ker ponosna Avstrija ne more dovoliti, da bi se reči na njenih mejah spreminjale brez njene vednosti iu volje. Vradni listi zlasti tudi povdar-jajo, da bivanje Midhat-paše na Dunaju s to rečjo ni v nobeui zvezi, ampak da je vse to potrebno postalo vsled najnovejših dogodkov na Turškem. Da pa Midhat zastonj ne biva na Dunaju in si prizadeva Avstrijo pridobiti za Turčijo , priča to , da se je 29. julija poklonil ministru Andrassyu. Vendar pa sodimo, da si Avstrija ne bo hotela na glavo nakopati sovraštva Rusije, da bi ostala prijateljica — Turčije! Kakor nekteri listi poročajo, oborožila se bosta samo dva vojna oddelka. Mx KusrcFia se piše „Politiki", da je hotel ogerski minister Tisza zabraniti zborovanje hrvatskega sabora. Vsled tega nastala je bila med narodom tako huda nevolja, da so od bana Mažuraniča zahtevali, da naj ali zborovanje sabora dožene, ali pa odstopi. Vsled tega šel je gibčni sekcijski načelnik Živkovič v Budapešto ter je to sicer dosegel, da se sabor snide, toda Tisza je od njega neki zahteval, da mu mora narodna veČina Ako pomislimo, kake težave so ga zadrževale pri vožnji in potnih napravah onih časov, koliko sveta je bilo treba po suhem in po morji prekoračiti, da mož ni zavoljo golega dobička, po sebičuih namenih, temuč navdušen od iskrene žeje do vednosti neskončnim nevarnostim nasproti šel, ga bomo po pravici šteli med najslavnejše popotnike preteklih časov. IV. Vodilo in osnova zgodovinskega spisa. Pravo notranje jedro vsih Ilerodotovih spisov ie boj Ilelenskega naroda proti vzhodnim tujcem (barbarom). Ilelenski narod je bil izvrstno umen, pa tudi ponosen narod, sebe časte so zaničevali Grki tujce in tuje šege, od tod je dobila beseda barbaros (tujec) za-ničljiv pomen šc dan danes. Temu bolj ali manj razodetemu vodilu je dodal dolgo vrsto mičnih epizod, eno iz druge, tako da dostikrat precej od izvirnega predmete zaide, mojster pa svojo pot ostane, sosebno v grškim originalu ga bo vsak omikan z neskončno radostjo prebiral. Sam v začetku svojih spisov takole govori: I. vvod: „Tale je namen (moje) zgodo- vinske preiskave (historia) Ilerodota iz Hali-karnasa, da sploh dejanja človeškega naroda po času iz spomina ne zginejo, da se velikansko in čudno, kar so storili bodi si He-lenci bodi si barbari, slavno prihrani, zraven pa tudi, zakaj da so Ilelenci proti onim se bojevali". To so lastne besede Ilerodotvega vvoda. Pisatelj tedaj hoče oznanovati spomina vredna dejanje Ilelencev kakor barbarov, ta dopis pa veže po glavni zgodovinski niti, to je po vzrokih, zakaj so se bili sprijeli Grki pa barbari. — Ilerodot sam svojih spisov ni razdelil, kakor se zdaj sploh razdeljujejo, vsak oddelek po naslovu ene deveterih Muz, storili so to neki Aleksandrinci, učenjaki poznejih časov. Pre-gledujmo jih tedaj po tej razdelitvi. V začetku prvega oddelka kaže Ilerodot da se je prepir od tod vnel, ker so napadli lidiški kralji helenske naselbine na zahodnjem obrežji male Azije. Od tod razvija lidiško zgodovino, posebno razmere Ciro-Krezove; tem dostavi, kako je Cir vtemelil univerzalno samovlado, prisvojivši si babilonsko, asiriško, in pa mediško državo. Popisovaje bolj na tanko navade perzijanske, razodeva, kako je Cir užugal malo azijiške Ilelcnce, v drugi vojski premagal velikanski Babilon, v tretji napadel divje Masagete kjer ga je maščevalna zadela osoda. Nasleduje mu sin Kambiz, kteri se napravi podjarmit Egipt. Cele druge bukve prinašajo popis te ču-dapolne dežele, kakor jo je popotnik sam obhodil in ogledal stavbe, kterim po celem svetu enacih ni. Pri tej priložnosti popisuje šege, navade, vero in bogočastje starih Egipčanov. V tretjem oddelku se vrne Ilerodot zopet k obravnavi perzijanske zgodovine. Popisuje kako strastno je gospodaril Kambiz v Egiptu, se vrnil domu, in se neprevidoma do smrti ranil v Siriški Ekbatani. Potem pride na vrsto skrivna vlada Smerda — goljufa, zarota per-zijanskih plemenitažev proti magom, volitev Darija na kraljevi prestol, in mična povestnica žalostne osode, ki je zadela Polikrata, Sarni-škega tirana. Konečno dostavi pisatelj pregled notranjih zadev perzijanske države, politiško sostavo, davke in dohodke. Hotel je po tem pokazati strahovito moč perzijanske samovlade, ki je imela pozneje Ilelencem tako nevarna biti. (Konec sledi.) gaborova obljubiti, da ne bode na dnevni red spravila vzhodnega vprašanjega ker bi bil sabor sicer razpuščen. So li prvaki hrvatski ministru to res obljubili ali ne, tega dopisnik ne ve, in bi skoraj dvomil nad tem, ker sabor še ni sklican, to pa je gotovo, pravi, da bode vsak rodoljubni Hrvat zaničljivo odbil tako zahtevo. — Ravno tisti dopisnik svetuje, da naj bi se osnoval tabor ljudski, ki bi dal odgovor ljudskemu shodu madjarskemu v Buda-pešti. ,,/Ui je naše sočutje za naše trpeče brate unkraj Save in Une; pravi, ki jih tako radi imenujemo meso od našega mesa in kri od naše krvi, že tako zelo zmrznilo, da si ga ne upamo še z besedami izraziti? Ali je kokelj prilične politike naša rodoljubna čutila že tako omamil, da nismo več v stanu v nekterih ljudskih shodih glasno in javno izreči, da Hrvatska nikakor ne more potrditi turkoljubne politike madjarske? Če tega poguma nimamo, I potem naj naši politiki več ue pravijo, da je Hrvatska poklicana pri rešitvi vzhodnega vpra šanja igrati imenitno rolo. Ker potem je ta rola že davno izigrana". Vnanje države. Nemški cesar ostane do 7. t. m. v Gasteinu, 8. pa se snide neki z našim cesarjem v lšiu ali Solnogradu. Italijanski ministri hočejo vtrditi rimsko mesto, ter ga obdati s strelnicami in obrožiti z velikimi topovi, boje zarad tega, da pri kakem uanadnem napadu ne pride v zadrege. Tudi sardinski otok hočejo s torpedi zavarovati pred sovražnim napadom. Od kot se tega napada boje, natačneje ue povedo. l^rancoski Gambettovcem je menda že v glavi zavrelo, sicer bi ne mogli pisati in med svet trositi tako gorostasnih budalosti. Pravijo namreč da papež Pij IX. je že dve leti mrtev, in da je ranjki kardinal Antonelli nekega drugega Piju jako podobnega človeka, ki pa še duhovnik ni, posadil na papežev prestol. Ubogi ljudje, ki se dajo od takih ljudi za nos voditi. Izvirni dopisi. Iziiotl Štcfanjc s«rr, 24. julija. Obljubil sem, da hočem ob kratkem popisati domuhod nemčurskih Kamničanov na dan volitve deželnega poslanca in mastno postrežbo v Št. Jurji. Sicer stvar ni tolike pomembe, pa svet bi morebiti naše vrle Št. Jurske narodnjake napačno sodil. — Ze od nekdaj slovi naš Št. Jur, kot narodno selo; na Vižmarski tabor so bili nesli naši fantje slovensko zastavo in v naših srcih še vedno bije slovanska kri. Nemčurski Kamničani na čelu z g. Kecelj-nom so na dan volitve deželnega poslanca napravili v Št. Jurji nemško demonštracijo in svet bi mislil, da je vse naše prebivalstvo že prodalo narodno čast. Pa temu ui tako. Le naš, sicer spoštovani g. Golob se je dal tako omamiti, da jim je napravil slovesnost. Iz hrastovih vej spleten venec jih je čakal v krčmi g. Goloba. Ko zmagonosni volilci dospejo do krčme, ovijo velikanski hrastovi venec okoli prve, g. lveccljnove, kočije. Potem jedi ni manjkalo, vino pa je teklo v potokih. G. Kecelj, vesel svoje zmage, je kar tekal po ulici ter klical: Le pite, le pite! zmaga je naša! Pri slovesu podelili so mu g. Golobovi belo ru-rudečo zastavo, na kteri je bilo zapisano: Iloch Kecelj! Z zastavo naprej, odrinili so iz Št. Jurja, pa ni je bilo žive duše, da bi jim bila zavpila: živio! ali hoch! Še le v našov-skih gojzdih sreča jih hudomušen voznik ter jim šaljivo zaupije : vivat! — Kako dobro jim je to delo, kaže uam vabilo neke dame, ki je iz kočije vpila: Oče! pojte z nami v Kamnik, bodete pili, kar bodete mogli 1 Narodnim kamniškim volilcem pa se izpove-mo, da nas je bila misel, jim srčno hvalo izreči, pa naj nam ne jemljo za zelo, poljsko delo nas je zamudilo. Kličemo Vam iz slovenskega Št. Jurja: Hvala, slava Vam! ki ste storili svojo domovinsko dolžnost. 11. Velesove^a, 19. julija. Misel me je obšla, ker prebiram časopise in dopise o žalostnih izidih volitev naše slovenske narodne stranke v mestih in trgih, da naj tudi jaz kot kmet in slovenski rodoljub naznanim po svoji zmožnosti dragim čitateljem in rodoljubom, kako dobro spoznamo |tudi mi kmetje laži grdih izdajalcev nemškutarjev. Ravno zarad tega, ker nas na nekih listih zovejo „Kmetjeu, se tudi jaz oglasim ter rečem, kmetje!! Ko sem dne 10. julija iz Ljubljane popotval, dospem ob 6. uri v Moste nad Mengšem, in jo vkrenem proti Cerkljam. Ko pri-koračim v gojzde menda v Našovske, me nenadoma sreča mnogo kočij, boje 24, kar sem pozneje izvedel. Kar na mah v prvem vozu vgledam žandarma in okoli mnogo ljudi obojega spola ; misleč si, da to gotovo niso pošteni ljudje, zagledam potem še enega in zopet enega žandarja na druzih vozeh. Bilo je skoz in skoz vse natlačeno. Bili so to kamniški nemškutarji, ki so se ravno od volitve iz Tržiča peljali domu. Mislil sem si: takoj, da to so tisti dobri kranjci, kterim se nemčurji pravi. Jehova! sem si mislil, gotovo so krivice obdolženi, kdo bo pač zdaj otel nas vboge kmete strašne nezgode, ktera nam proti; zgubljeni smo ker so menda žandarji polovili vse te nemške rodoljube ki so nam ravno kar hoteli pomagati. Pa kmalo mi zopet druga misel pride v glavo: saj arestanti nimajo nika-koršne svobode, niso pijani, so trezni, nimajo zastave, ti pa so imeli zastavo, barve je bila rudeče in bele, ua nji je bilo napisano „IIoch Kecelj", vse drugo lepotičje okrog bilo je hrastovo, gospodje so imeli na kiobukih in v rokah hrastove veje ter so veselja z njimi mahali, gospe imele so v zabavo hrastove veje in vozniki hrastove veje, tako da še konji so bili hrastovim perjem obdani. Med potjo v Šenčurji pri svečanosti v neki krčmi se jim je bil tudi hrastov venec obesil. Vaščani Šeučurjani jih pa sicer nič kaj niso pogostvali, ker jih ni bilo doma. Poleg tega je eden v rokah držal velikansko hrastovo vejo, ki je bila pa boje pretežka, ker se je tako čuda polno gugal in držal, ravno kakor da bi bil iz Afrike prišel, tako da se mu je vsa drušina smejala. Pogovorov nisem razumil, ker so bili vsi nerazumlji vi nemški. Dragi Slovenci, že iz tega, kar sem tukaj videl in povedal, je očividno, da so ti ljudje naši nasprotniki, ker je bila njih naprava in lepotičje našim slovenskim popolnoma nasprotna. Hrast ni slovensko drevo, nemškega jezika mi ne ljubimo, ker ga ne umemo.--- Naša zastava in naših bratov je rudeča, modra iu bela. Jezik naš je slovenski, in lipa je naše slovansko drevo. V vnanjih rečeh se že vidi, da so naši in vsega slovanstva nasprotniki, kako bi jim mi verjeli, ker so nas prekanili in nas še vedno prekaniti hočeje? Kmetje! izprevidimo pa tudi lahko, ako je kdo govoril ali še bo s kakim cilindrom ali frakom, da ne bomo drugače časti od njega sprejeli nego kaka golazen ali mrčes. Kako bi nam tedaj ti pomagali, ber nas tlačijo v siromaštvo in nevednost? Dragi čitatelji, mislim, da bi se vam dopadlo, ako bi naši rodoljubi vsaj še toliko časa v deželnem zboru gospodarili, da bi bila norišnica sozidaua in bi jo mi nemčurjem podelili, da bi se v nji spametovali in sprevidili, da s takimi nagoni, kakor mislijo, nas prevarili ne bojo. Bratje! ne vdajmo se, ostanimo stanovitni. Njih čudna slava paostane izdajcam naroda. — kmet — Domače novice. V Ljubljani 1. avgusta. (Prošnja za dovoljenje tabora.) Sledeča prošnja je šla danes do c. kr. okrajnega glavarstva ljubljanskega : „Slavno c. k. okrajno glavarstvo! V našem cesarstvu, in sicer v Ogerskem delu monarhije se zdaj po mnogih krajih dan za dnevom meeting-i ali tabori napravljajo, kjer se mnogobrojno zbrano Magjarsko občinsto izjavlja v resolucijah po priliki tako-le se glasečih: „da je v interesu Avstro-Ogerske monarhije vzdržavanje celokupnosti Turške države, in da bi imela Avstrija v to svrho Rusiji vojno napovedati". Ker bi lahko inostranki svet sodil, da je mnenje 5 milijonov Magjarov res mnenje celega 37 milijonov broječega prebivalstva Avstro-Ogerske monarhije, treba je, da se tu ravna po pregovoru: audiatur „ct altera pars". Ker smo podpisani trdnega prepričanja, da imamo državljani v tako imenovani Cislaj-taniji taiste pravice in taisto svobodo, svoje mnenje o važnem iztočnem vprašanji javno obelodaniti, kakor jo imajo državljani v Trans-lajtaniji, in da nima samo 5 milijonov Magjarov v celi monarhiji izključivo privilegijo, izjavljati svoje politično mnenje na taborih brez vseh opovir in zaprek, zato prosimo podpisani na temelju zakona od 15. novembra 18G7. leta, št. 135 dr. zak.: Naj slavno c. kr. okrajno glavarstvo blagovoli dovoliti, da podpisani v nedeljo 12. dne avgusta t. 1. tabor ali ljudski shod pod milim nebom popoludne ob štirih v Udmatski občini na Umatskem pašniku poleg Ljubljanice nasproti Češkovi fabriki skličejo. Namen shoda bi bil ta, da bi se javno razgovarjalo o sedanji Rusko-turški vojski in o interesih naše monarhije v iztoku. Podpisani nameravajo zbranemu občinstvu v sklepanje predlagati to-le resolucijo: „Na korist civilizacije in občnega izobraženja kakor na korist Avstrije bi bilo, da bi edina teo-kratična mohamedanska država v Evropi nehala in da bi stopile mesto nje v život deloma samostalne krščanske države, deloma pa naj bi se zjedinili tisti deli, ki mejijo na naše cesarstvo, s trojedno kraljevino (Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo) v jedno telo pod vla-darstvom prejasne Habsburške dinastije. Dr. Janez Blehveis. Dr. Valentin Zarnik. Dr. Josip V o š n j a k. (Glasbena Matica) je ravnokar razposlala tri zvezke skladeb dr. Benjamina Ipavca za petje in glasovir. Te zvezke dobodo vsi udje, ki so plačali za letos, dalje oni, ki so letni donesek dolžni za 1. 1877, 1876 in deloma za 1. 1875. Odbor prosi, da bi tudi ti zadnji hoteli kmalu poravnati zaostanke pri blagajniku gosp. Fr. Dreniku. (Prof. Janko Pajk) je dobil službo profesorja v Riedu. Zdaj nam bo pa gotovo kmalo dovršil slovar slovenski, rekel je nekdo, ko je to bral po novinah. (Odborove seje Matične) 29. avg. vdeležilo se je 13 odbornikov, izmed vnanjih gg. Svetec in Parapat. Novih udov je od zadnje seje pristopilo 21. Knjižnici jetniški na Žabjeku se podari nekaj knjig, ob enem pa se povabi, da naj se zanaprej vpiše med ude Matične. Aka-demično literarno društvo „IIrvat" v Pragi dobilo je v dar 17 Matičnih knjig, ,,Učiteljsko društvo" za Slovenski Štajer pa po dvojne v zadnjem letu udom podarjene, ktere so bile poverjeništvu ostale, ker je 5 udov izstopilo ; troje druge naj se podare šolskim knjižnicam. G. Križniku v Motniku se za poslano narodno blago dovoli nekoliko nagrade. G. Kocke poslal je zemljevide, ki jih izdeluje, na ogled; g. Šumi Matici priporoča, da bi na svetlo dala rusko slovnico v nemškem jeziku. Sklep o tej reči se odloži za prihodnjič. Luiza Pesja-kova Matici ponuja zbirko svojih in g. Len-dovšek zbirko Oroženovih pesem. Reč se izroči odseku za izdavanje knjig. Gg. Raič in Hubad sta poslala nekaj spisov, poslednji dva za Letopis, za ktera se mu dovoli nagrada. G. Peterlin vpraša, kaj je z njegovo zbirko narodnega blaga. Tajnik poroča, da se je izročila gosp. prof. dr. Kreku v pregled, ki pa še ni vrnil Matici. Prof. Šuklje je poslal rokopis o Palackem, kterega odbor sprejme s pridržkom, da sme spremeniti nektere reči. Prof. Urbas poslal je prvo polovico životopisa Costovega, G. Terstenjaku se dovoli nagrada za njegov spis v Letopisu. Izdaja znanstvenega časopisa se je iz raznoterih vzrokov odložila do novega leta. Med tem naj se še enkrat objavi vabilo za naroČbo in do pisateljev za primerno gradivo. „Potovanje okoli sveta" poslovenuje g. Hostnik. Zgodovina slovenske literature se je g. prof. Kleinmajerju poslala nazaj. O spisu „Šega" se sklene, da je Matica voljna ga na svitlo dati s 4, oziroma 8 podobami. Nazoči pisatelj g. Parapat pa temu oporeka ter hoče spis Matici le izročiti, če ga na svitlo da z 20, oziroma 40 podobami ter je pripravljen v ta namen Matici prepustiti polovico nagrade, ki bi se mu odločila. Ceske Slovnice je še v zalogi 581 eksemplarov; g Marn, profesor v Zagrebu poslal je Matici tudi rokopis slovnice hrvatske, ki se je v pregled izročila prof. Žakeljnu. — Glede vprašanja, na, ima Matica stanovitnega služabnika, se po nasvetu gospodarskega odseka sklene, da se tak služabnik ne sprejme. Tajniku se za razne posle, ki jih je imel, ko je tajništvo prevzel dovoli 50 gld. nagrade. Poverjenikom se sklene pisati, da naj blagovoljno pobero letne doneske udov ter jih pošljejo Matici, ker jih je dosedaj še silno malo plačalo zaostalo letnino. Ker se g. dr. GeStrin iz Loke preseli v Kostanjevico, Be bode g. Blaž Mohar, župan v Loki, naprosil, da prevzame poverjeništvo za tamošnji okraj. Tudi se sklene, vežo in steno ob stopnicah v Matični hiši pobeliti in nad pisarno obesiti tablico, da bodo ljudje vedili, kje jo iskati. (Iz sej dež. odbora 21., 24. in 28. jidija.) Pretresali in sklenili so se pogoji, pod kterimi se razpišejo zidarska in druga dela za zidanje deželne norišnice na Studencu. — Vsled dopisa dež. odbora v Gradcu se je sklenilo, obrniti se na ministerstvo zarad tega, da bi se za bolnike iz Ogerskega v tukajšnji bolnišnici stroški neposrednje plačevali iz Ogerske državne blagajnice, ne pa da bi se morali, kakor to odločuje član III. postave za Ogersko 1. 1875, ti oskrbovalni stroški po gosposkah dotičnih včlkih županij (komitatov) iztrjevati. Deželni odbor je pritrdil, da se služba učitelja na enorazredni ljudski šoli na Dobrovi poleg Ljubljane podeli sedanjemu učitelju Avgustu Adamiču pri sv. Križu pri Kostanjevici, ter da seLjudevik Vodopivec potrdi definitivno v učiteljski službi v Razdrtem. — Razne reči. — Konkurs za razpisano učiteljsko službo v Vodicah se podaljša do 10. avgusta 1877. Razpisane so tele službe učiteljske: V šolskem okraji ljubljanske oko-okolice: Na 4razredni ljudski šoli ua Verh-niki se bodo umestili 3 učitelji z letno plačo 600, 550 in 500 gl. — Prošnje do 15. avgusta t. 1. okrajnemu šolskemu svetu za ljubljansko okolico. V šolskem okraji Kranjskem: 1. Služba učiteljska v Sorici s 400 gl. 3. v Poljanah s 450 gl. 4. v Mavčičah s 400 gl. Prošnje s šolskimi dokazi obložene do 24. avgusta 1877 pri dotičnem krajuem šolskem svetu, — Za pogorelce v Rakovniku: G. 0. Dolenec 2 gld. — Med bašibozuki „turškega lista" se v novejšem času odlikuje neki poštni uradnik na Zidanem mostu. Ob času volitev hodil je, kakor pozvedamo, v Radeče ščuvat zoper narodno stranko, in je potem kakor se sploh govori, pisal škandalozna lažnjiva dopisa v št. 146. in 153. Tagblatta, zarad kterih je bila omenjenemu umazanemu listu tiskovna pravda na vratu. Nekedaj bil je narodnjak, sed tcm-pora mutantur — časi se spreminjajo in ve-ternice se sučejo po sapi. — Požar. Piše se nam: Od 30. do 31. t. m. po polnoči je nastal ogenj v hlevu posestnika Janeza Sajovica v Velesovem; vpe-pelil je poslopje, pa tudi dve telici ste zgo reli. Ogenj je bil z hudobnim namenom za-netjen. Pred par leti so mu zažgali hišo in in pod, kar je še ostalo pa sedaj. Ali koga sumničijo, še ni znano. — Vabilo na veselico, ktero napravi idrijska čitalnica v nedeljo 5. avgusta na g. Leekovičevej pristavi. Program: 1. Serjun: Ilajdmo na pristavo, popotnica ; igra čitalniška godba. 2. A Ilajdrih: a) Slava Slovencem, zbor; b) Mladini, zbor. 3. Ziehrer: Am Rio de Janeiro, valcer; igra čiialniška godba. 4. Dr. B. Ipavec: Domovina; zbor za bariton in tenorsolo. 5. Verdi: Cavatina iz opere Er-nani za rog obligat. 6. Pozdravni govor. 7. Otto : Devi; čveterospev. 8. Prva kadrilja na prostem. 9 Boris Miran: „Raja". 5. Na meji; deklamacija. 10. C. Erichsen: Rosenblatter, polka fran^aise; igra čitalniška godba. 11. Fr. Schubert: Kak zala je ; zbor. 12. Druga kadrilja na prostem. 13. Po jezeru; obče petje z godbo. 14. Srečkanje. — Pozneje ples v zgornjih prostorih. — Pri slabem vremenu vršile bi se točke programove v vebki sobani. Začetek ob 4. uri popoldne. Odbor. — Toča. Iz Štange 28. t. m. se nam piše : Danes po 4. popoldne nastane na enkrat strašen vihar, dež se vlije in med dežjem breuka toča čez 5 minut prav močno, da je po oknih hudo ropotalo. Pod kapom jo je bilo še čez dolgo cele kupe. Grozdju je veliko škodovala. Kar sem jaz dozdaj videl, ga je več kot polovico potolčenega, ki se bo posušilo. Bogu hvala, da ui daleč segla, kakor se čuje. Suša je velika. Otave bo malo, sicer pa drugo na polji lepo kaže zdaj. X. Eksekutivne dražbe. 3. avgusta: 1. Turk, 1. Urbič iz Velike bučno vasi, 1. Mikolič iz Brusnice, 1. Nagel it Beršlina, 1. Iliirtel iz Regerče vasi, vsi v Novem mestu. 1. Sterle iz Koritniee, 1. Kaluža iz Knje-žaka, vsi v Bistrici. 3. Petrovčič iz Zabočcva na Vrhniki. 3. Volikajne iz Srednje konoplje v Idriji. 2. Mesojedec iz Bruhanjevasi, 2. Pugel iz Podgore, 2. Orebnic iz Malih laaič , 1. Jančar iz llave gore, 1. Hudovernik vsi v Lašičah. 2. Trost iz Podrage, 2. Bajo iz Zagolič, oba v Vipavi. 2. Zele iz Št. Petra, 1. Žele iz Ilrastja v Postojni. Umrli so: Od 26. do 30. julija: Frančiška Jiinnan, del. o. 3. 1., za kašljem. Ana Ferlinc, gostiln, o. 3 1, za drisko. Jakob Leben, pek. pom. 30 1., za jetiko. Nace Ravnikar, v pos. del. 18 1., za vnetjem oprane mrenice. Spela Leskovic, stražnik, o. 2 m., za drisko. Marija Mandel, kmet. ž. 60 1., vsled ranjenja. Jože Šumenjak, davk. služ. 73 1., za mrtudom. Amalia Prosenc , pol. o. 20. d.j za drisko. Loterijske številke 28. julija. V Trstu: (ifi, 24, 11, «0, 32. V Gradcu: 72, 24, 28, 33, k Med. in Chirnrg. s •K V V V 1 Mi M i< « c. k. fizikus, zdravnik za oči Itd-, JJ ordinira ua mestnem trgu št. 21 (v Petričičevi ^ hiši), od 9, do 11'/a ure dopoludne. Jj Med. in fliirurg. dr. L Jenko, (4) i Telritrallrn«' dviiarut- cen«- 1. avgustu. Papirna renta 61.65 — Brehrna renta 65.90 — Zlata renta 74.05. — lS601etuo državno posojilo 114 50 Hankint akcije 774 — Kreditne akcije 155.10 — London 124.20 — Br»bro 109—.— Ces. kr cekini 6.90 -20-rafnkov 9 86. v Žitne cene preteklega tedna. Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3,6/i0o mernikov. V Ljub- V Novem- V Kranj i V Mari- V Ptuju VOrmužu V Trstu V Celovcu V Zagrebu g g j Ijani mestu boru gl hr. gl. kr. "gl. | kr. gl. kr. "gl. | krT gl. hr. kr. gl. | kr. gl. ) kr. (hektoliter 9 92 8 70 9 75 10 60 9 60 10 94 — — 9 94 9 — (mernik 3 5 2 53 3 — 3 5 2 85 3 36 — — 2 89 2 61 (hektoliter 5 85 6 90 6 50 6 80 7 10 6 34 — — 7 60 8 — (mernik 1 80 2 12 2 10 2 9 2 17 1 96 — -- 2 32 2 46 (hektoliter 4 23 5 60 4 86 5 80 5 70 6 56 — — 6 48 3 80 '(mernik 1 80 1 54 1 48 1 63 1 54 1 71 — — 2 28 1 16 (hektoliter 7 81 8 60 8 13 6 — 6 20 4 88 — — 7 46 6 50 (mernik 2 40 2 60 2 49 1 85 1 91 1 50 — — 2 37 2 — (hektoliter 6 50 5 80 6 16 6 70 6 60 7 80 — — 6 7 6 20 (mernik 2 — 1 78 1 88 1 75 2 — 2 40 — — 1 66 1 91 (hektoliter 6 43 7 20 6 82 6 30 6 50 5 21 — — 6 6 10 (mernik 2 10 2 20 2 20 1 94 2 — 1 60 — — 2 1 0 2 (hektoliter 3 10 3 90 4 65 4 — 4 10 3 58 — — 4 68 4 — (mernik 1 95 1 19 1 37 — 98 1 25 1 9 — — 1 12 1 22 | I