Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, CKTKTEK IN SOBOTO. Cena posameini Številki Din 1*60. TRGOVSKI Časopis asa trgovino, Industrlfo Irt obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.053. — Telefon St. 30-60. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 12. maja 1934. štev. 53. Izjava Nedeljka Savica, predsednika Srbskega trgovskega združenja Za sklicanje skopljanskega kongresa si je pridobil posebnih zaslug predsednik Srbskega trgovskega združenja, Nedeljko Savič. Njegova zasluga je, da je bila dovršena organizacija srbskega trgovstva, njegova zasluga je, da so bila v redu dovršena vsa pripravljalna delti za kongres in njegova zasluga ter nekaterih drugih trg. voditeljev, pri čemer zavzemajo Slovenci posebno častno mesto, je, da je v vsem jugoslovanskem trgovstvu prodrla zavest, da mora biti vse jugoslovansko trgovstvo solidarno, ker bodo le tako njegove upravičene zahteve tudi v resnici upoštevane. Zato je g. Nedeljko Savič tudi eden najbolj poklicanih, da poda program in namen skopljanskega kongresa. V >Pravdi« je gosp. Nedeljko Savič označil ta program tako-le: Trgovske razmere v naši državi so zašle v začetku leta naravnost v kritično fazo. Trgovci se nahajajo danes v tem položaju, da ne vedo, kaj naj bi storili, da bi si ohranili vsaj ostanke svojega kapitala, ki so edini vir obstoja za njih in njihove rodbine. Trgovinski promet mora premagati silne težkoče, ki so nastale kot posledica splošnih težkih razmer po svetu ali pa ki obstoje le v naši državi. Nekatere teh tež-koč izgledajo skoraj kot nepremagljive. Kupna moč našega najvažnejšega potrošnika, kmetovalca, je neverjetno padla. Kmetijski proizvodi se prodajajo v brez-cenje. Z znanimi sklepi o olajšanju plačevanja kmetskih dolgov je bil ubit vsak kredit, ker so prišli pod zaSčito tudi kmetski dolgovi za blago. Posledica tega je, da si ne upa niti en trgovec dati kmetovalcu kaj na upanje. Denarni zavodi bi imeli možnost, da nudijo gospodarstvu potrebna sredstva, če ne bi nastala kriza zaupanja. Denar je zaradi tega zaprt. Iz vsega tega se vidi, v kako silni meri je trgovina zvezana. Če se k temu doda še znižanje uradniških plač, s čimer je tudi ta potrošnik oslabljen v svoji kupni moči, potem so težkoče pač le preveč jasne. Ni pa to edino zlo, ki je zadelo trgovce. Je še drugo in večje zlo. Trgovina prehaja polagoma v privilegirane roke. Konzumne in nabavljalne zadruge, osvobojene davkov in drugih fiskalnih dajatev, so ustvarile novo detajlno in grosistično trgovino v državi. Se tisti majhen posel, ki bi ostal trgovini, si prisvajajo zadruge, prepuščajoč trgovcem, da plačujejo davke in doklade. Da se razumemo. Mi trgovci nimamo nič proti produkcijskim zadrugam, ker so te absolutno potrebne, toda v drugi obliki. Te imajo to važno nalogo: da pomagajo proizvajalcu v proizvajanju čim boljših produktov, da te produkte zbirajo in ustvarjajo standartne tipe, da bi mogli konkurirati na domačih in tujih trgih. Te produkcijske zadruge bi morale organizirati tudi prodajo svojih proizvodov, da bi dosegli boljše cene, kar bi bilo v korist tako proizvajalcu, ko tudi vsemu narodnemu gospodarstvu. Takšne in podobne zadruge bi tudi trgovina podpirala kot koristne in potrebne. Po konzumnih in na-bavljalnih zadrugah se dostikrat vrhu vsega uvaja v vas blago, ki je bilo nestrokov-njaško nabavljeno, ki je slabe kakovosti in drago, kar je na vsak način škodljivo. Z uvajanjem nepotrebnih predmetov se ubija tudi domača delavnost, ki je v naših osiromašenih širokih slojih nujno potrebna. Pri takšnem stanju je postavljen trgovec pred izbero: ali naj še naprej posluje in izgubi tudi ostanek svojega kapitala, ali pa naj svoje podjetje odjavi in preneha z delom. To vprašanje se mora v prvi vrsti obravnavati na skopljanskem kongresu. Poleg tega pa se mora na skopljanskem kongresu govoriti še o drugem in za trgovski stan silno važnem vpraSanju in to je o prodajalnah tvornic. Te prodajalne niso tako obdačene ko trgovine, temveč kakor delniške družbe, da se obdači le tvornica, dočim ostajajo prodajalne proste. Oborožene s takšnimi privilegiji so nekatere panoge industrije popolnoma onemogočile trgovcem delo, ker jim ti niso enaki glede davčnih bremen. Industrijske prodajalne so privilegirane, odnosno oproščene dajatev, dočim morajo trgovci plačevati vsa bremena, da postanejo vsled1 tega konkurenčno nesposobni. Nočem tu napraviti nobene krivične kritike oni domači industriji, ki trpi vsled istih težav, s katerimi se bore trgovci. Z vso pravico pa zahtevamo, da tuja podjetja, ki so si pri nas usvojila najvažnejše gospodarske panoge in ki uživajo pri nas polno gostoljubje, da se ta podjetja obre-mene i davki tako, kakor vsa druga podjetja. Zahtevamo enakopravnost in enakost za vse, in sicer tako glede pravic ko glede dolžnosti, da se da vsakomur možnost, ia v svobodni tekmi pokaže svojo moč in sposobnost. Dosledno tej zahtevi treba zato zlasti pri obdačenju uporabljati za vse isti način določevanja davžne osnove in po oceni davčnih odborov, ki obstoje v vseh okrajih. Poudariti je še treba, da se mora dati trgovini polna iniciativa in svoboda dela. Zlasti velja to za izvozno trgovino, ker bodo potem trgovci sami iskali in našli pota, da najdejo trge za naše proizvode in da obnove trgovinske stike, ki so jih prej imeli. Njim je treba samo iti na roko, da se bo blago čim hitreje in ceneje pre- ijih zapustili naši znameniti trgovci svojemu narodu, državi in njenim kulturnim ustanovam! In mislim, da mora takoj utihniti vsako govorjenje o nepotrebnosti trgovskega stanu. Danes je v naši državi 200.000 polnopravnih trgovcev, ki s svojim delom in s svojimi davčnimi dajatvami nosijo v finančnem pogledu velik del našega državnega proračuna. Tako interes naroda ko interes države zahteva, da ostane trgovski stan močan v svojem delu, kar je tudi v materialnem interesu države. Trgovce in nacionalno trgovino — kar posebej naglaSam — treba danes podpreti tudi s političnimi ukrepi! Nikakor pa je ne ovirati! ______ Temu apelu prvoboritelja srbskih trgovcev pač ni treba doklati nobene besedel Vonte** Uongtesa važalo in da bodo carinske in valutne manipulacije čim lažje. Prav tako bi bilo potrebno, da se bolj pobrigamo za trgovce iz prijateljskih dežel, ki uvažajo naše pridelke v svoje dežele, da bi imeli pri nas polno pravno zaščito in zajamčeno gotovost pri nabavljanju blaga, da bo naročilo v resnici tako izvršeno, kakor je bilo zahtevano. To pravim zaradi tega, ker sem sam spoznal, kako je pred leti imel neki Holandec veliko škodo pri nakupu naših proizvodov in mu ta škoda niti do danes ni bila povrnjena. Baš v takšnih prilikah se vidi, kako bi nam bile potrebne dobro organizirane produkcijske zadruge, ker bi potem našli tudi kupce, ki bi z denarjem prišli v našo deželo in bi naše blago doseglo tudi dobro ceno. Končno zahteva trgovina popolno pravno in prometno urejenost ter upravno prožnost, da se more pravilno razvijati. Naša skrb bo, da kongres v Skoplju razpravlja o vseh teh vprašanjih, nakar bomo svoje zahteve formulirali. Te naše zahteve morajo potem odločilni krogi proučiti in jim ustreči, da bi se vse nepotrebne težkoče odpravile in trgovina oživila. Če bi naš glas tudi ob tej priliki ostal glas vpijočega v puščavi, potem s strahom pričakujemo, kaj bo še zadelo naše gospodarstvo in v katere roke more še priti. Z gotove strani se delajo našemu delu težkoče in nekateri celo govore, da je trgovski stan nepotreben. Jaz kot privred-nik in nacionalni delavec (kar morem o sebi reči brez nevarnosti pretiravanja) se moram z ozirom na takšno govorjenje samo z bolečino v srcu spominjati vseh onih uslug, ki jih je prinesla na oltar domovine za časa bivših vojn naša nacionalna trgovina. Moram se spominjati vseh onih velikih in plemenitih zapuščin, ki so Srednji stan se ie »Jugoslovenski Lloyd« je izpod peresa svojega glavnega urednika Malinarja objavil o skopljanskem kongresu članek, v katerem je poudarjen njegov izredni pomen ne samo za trgovstvo, temveč za ves srednji stan. V članku pravi med drugim: Pri nas je zelo veliko kongresov in zato so ljudje do njih postali že ravnodušni. Ni pa na mestu ravnodušnost za kongres trgovstva v Skoplju, kajti ta kongres ima mnogo večji pomen. V vseh državah, pa tiMi v naši tvori srednji stan naravnost stržen vseh onih sil, ki so za razcvet in varnost države najvažnejše. Ta srednji stan je najbolj / konstruktiven element vsakega naroda. Tvorijo ga trgovci, obrtniki, uradniki, vaški in mestni srednji in mali posestniki, Ki so prava narodna večina in ki so med dvema skrajnostima — med proletariatom in velikim kapitalom. Povojni politični in gospodarski razvoj je najbolj zadel bas srednji stan. V boju med obema skrajno-stima je postal daritveno jagnje, ki naj odvzame grehe sveta ter tudi nakovalo, po katerem se neprestano razbija. Ta srednji stan, ki je po francoski revoluciji največ storil za napredek sveta v prejšnjem in sedanjem stoletju, ki je v premoženju in krvi največ žrtvoval za napredek vsake države in vsakega naroda, ta element je po svetovni vojni potisnjen v stran, ker je abnormalnost razvoja in pa vodstvo starejših državniških generacij prevalilo v glavnem vse privilegije na elemente gospodar-sko-socialnih skrajnosti, na velekapital in proletariat. Srednji stan, politično konzervativen in zelo miroljuben, je potrpežljivo) ob ogromnih žrtvah prenašal to stanje. To svojo potrpežljivost pa je srednji stan drago plačal, ker je vsled svojega osiromašenja začel povečevati število gospodarsko socialne levice, ki ne išče rešitve iz sedanje stiske v evoluciji, temveč misli, da je mogoče premagati sedanji kapitalizem le z revolucijo. Na drugi strani pa so mnogi pripadniki srednjega stanu izgubili svojo samostojnost, ki je bila nekoč njih največji I>onos ter prišli popolnoma pod vpliv velikega kapitala, ki jih na razne načine izkorišča in uničuje. Abnormalnost teh razmer, v katerih narodne večine ne morejo priti do onega položaja in vpliva, ki jim po njih pomenu gre, je ustvarila gibanja, katerim je treba posvetiti vso pažnjo, ker se v teh gibanjih nahajajo kali onih družabnih, gospodarskih in političnih sistemov, ki pomenijo bodočnost. To, kar se v Italiji razvija že deset let, to, kar se dogaja v Nemčiji zadnji dve leti, to, kar stresa Španijo, kar se odigrava v Avstriji in kar se pričenja pojavljati tudi v Franciji, ni nič drugo, kakor pričetek odločne borbe srednjega stanu za svoje pravice večine, da se v interesu te večine vodi v bodoče gospodarska, kulturna in socialna politika posameznih držav. Ker se klin izbije samo s klinom, mora tudi srednji stan uporabiti ista sredstva, s katerimi se je posrečilo proletariatu in velekapitalu, da sta čeprav v manjšini zavzela v mnogih državah za večji ali krajši čas položaje, s katerih sta diktirala vsemu narodu. Srednji stan je bil drugod in pri nas razcepljen in neorganiziran in vsled tega so ga dodetele vse mogoče nesreče, dočim je bil tako kapital ko proletariat organizi- oričel organizirati ran. Sedaj se hoče tudi srednji stan organizirati in v mnogih državah so se začela gibanja, ki jih mora uvaževati vsak, kdor ve, da so prejSnji in sedanji sistemi na umiranju in da se morajo ustvariti novi, če nočemo, da pride do naravnost katastrofalnih potresov, katerih usodne posledice so naravnost nepregledne. Tudi pri nas je srednji stan t gibanju. Najbolj zavedni in po številu najbolj mogočni del srednjega stanu so trgovci, obrtniki in mali posestniki na vasi in v mestih, ki imajo odločilen vpliv na mišljenje podeželskih množic. Ti se sedaj organizirajo najprej po pokrajinah, potem pa ustvarjajo vsedržavne zveze, da morejo na ta način kompaktno in v močnih falangah nastopati proti ekonomsko socialnim skrajnostim, ki razdiralno delujejo v življenju in razvoju naroda ter države. Kar pa je najbolj pomembno, je to, da se organiziranje srednjega stanu vrši v smeri edinstva države in naroda, odklanjajoč pri tem vsake plemenske in strankarske ovire, ki so jih mddi narod zasejali zastopniki bivših interesov in strank. Kongres trgovstva iz vse države v Skoplju pomeni močan korak naprej v organiziranju srednjega stanu, ki ima pri nas zgodovinsko nalogo, katere cilj je — resnična konsolidacija očetnjave — kraljevine Jugoslavije. Avstrija omejuje naš izvoz, Nemčija pa ga bo povečala Avstrijska vlada je odobrila Jugoslaviji uvozni kontingent sadja in povrtnine samo v višini 75 odstotkov uvoza iz leta 1931. Ker je bilo leto 1931. posebno slabo leto za naše sadje, je jasno, da bo izvoz sadja v Avstrijo v letu 1934. zelo padel. Potrebno je zato, da naši sadni izvozniki že sedaj mislijo na to, da najdejo nadomestilo za avstrijski sadni trg. In nadomestilo morejo najti v Nemčiji. To jasno sledi iz predavanja, o gospodarskem položaju Avstrije, ki ga je oddajala te dni postaja v Leipzigu. V tem predavanju je dejal predavatelj, da je položaj v Avstriji zelo težaven in da bi Nemci prav radi pomagali bratskemu avstrijskemu narodu, če ne bi to pomoč izrabil Dollfussov režim, da bi se mogel še nadalje vzdržati. Zato Nemčija ne more nakupovati svojih potrebščin v Avstriji, temveč bo v letošnji sezoni nakupovala sadje v Jugoslaviji. To ugodno konjunkturo naj izrabijo naši sadni izvozniki, a naj pri tem pazijo, da bodo pošiljali samo blago, kakršno Nemčija zahteva, da si na ta način trajno pridobe nemški trg. Francija bo znižala uvozne carine Francoska vlada namerava predložiti francoskemu parlamentu, ki se sestane dne 15. maja, znatno znižanje uvoznih carin. Finančni minister Germain-Martin je to namero utemeljil v nekem komunikeju s tem, da so visoke uvozne carine v mnogem krive za brezposelnost v eksportnih industrijah. Da se poživi izvoz, je treba znižati uvozne carine in v prav znatni meri. Znižanje se naj izvede kakor hitro bo le mogoče. OfttM Cioa, narodoma in jima zagotovil trajno in plodno sodelovanje. Nadalje se v komunikeju napoveduje uspešen potek vseh pogajanj, ki se sedaj vodijo med Jugoslavijo in Bolgarsko. Podpisan je bil protokol 0 obmejnem prometu med Jugoslavijo in Albanijo. Bolgarski vojni minister general Kisov je odstopil in je s tem oficialno otvorjena 'kfi«a bolgarske vlade, ki je bila odprta že a izglasovanjem nezaupnice prometnemu ministru Kosturkovu. Poljaki zunanji minister Beck jo obiskal Bukarešto, kjer je imel dailjše konference z romunskim zunanjim ministrom Tiitu-lescom. Na konferenci sta konstatirala oba zunanja ministra, da ni niti enega vprašanja zunanje politike, v katerem se ne bi Poljska iin Rumu ni1 ja strinjale. V oficialnem komunikeju o sestanku grškega vojnega ministra Kondilisa s turškimi vodilnimi ipolitiki ®e je konstatiralo, da sta obe državi odločno za balkanski pakt. Italijanske intrige v Atenah proti balkanskemu paktu so se torej ponesrečile. Zanimivo priznanja je |izrekel ite dni madjarski ministrski predsednik Gombos v parlamentu, ko je dejal, da opozicija očita vladi, ker ni mogla preprečiti sklenitve balkanskega pakta. Res je to, toda tudi druge in mnogo večje države tega niso mogle preprečiti. Angleška vlada se je pritožila v Rimu, ker baje podpira Italija jemenskega vladarja. Francija je v Londonu protestirala, ker dobavljajo angleške tvomiee Nemčiji motorje za letala. Koimunisti v Franciji postajajo v zadnjem času vedno bolj agresivni in so poulične bitke med njimi in policijo vedno bolj pogoste. Nečakinja Henriota je bila umorjena od Sta v iški je ve mafije. Anglija bo baje odstopila mandat nad Palestino Italiji, ker vodi Italija akcijo iproti vseairabskemu gibanju. Tako vsaj poročajo angleški Listi. Končno je postal tudi predsednik raz-oroiitvene komisije HenderSon pesimist in sedaj priznava, da ni upati na kakršenkoli uspeh razorožitvenih pogajanj. Svet se oborožuje in konec. Hindenburg baje umira. Ker Hitler nikakor noče postati njegov naslednik, se govori, da postane na Hitlerjev predlog predsednik Nemčije general Epp, sedanji predsednik Bavarske. Narodni socialisti s0 pripravljali atentat na Dollfussa, ki ga naj hi izvršil neki Patzig,. Vodja hitlerjevske mladine pa je o tej nameri zvedel, obvestil o tem nemško vlado, ki je takoj nato opozorila avstrijsko, da je bil atentator pravočasno aretiran. 80 štipendij je določila nemška, vlada za jugoslovanske dijake, ki bodo študirali na nemških univerzah. Razume se, da so te štipendije namenjene predvsem za hitlerjevsko orientirane nemške študente iz Jugoslavije. Na avstrijsko-bavarski meji se je zopet zgodil krvav incident. Od hitlerjevcev je bil ubit neki avstrijski finančni stražnik. Mehika ostane še naprej v Društvu narodov in je svoj prejšnji sklep o* izstopu (preklicala. Japonska namerava zasesti vse kitajske luke, da s tem prepreči uvoz ameriškega orožja v Kitaj. Vprašanje je, če bo Amerika to dopustila. 5600 uradnikov bo iz vzrokov varčevanja »nova reduciranih v Franciji. Obenem bo reorganizirana tudi (policija, kar bo imelo za posledico nove redukcije. Trocki bo interniram na majhnem, samo 3 kvadratne kilometre velikem otoku Aix. Italija je povečala svoj mornariški proračun za 480 milijonov lir. Prvi jugoslov. protituberkulozni kongres je bil v petek otvorjen v Ljubljani, v četrtek pa je bila otvorjena prva jugoslovanska protituberkulozna razstava. denacsb/o- Drž. hipotekarna banka je objavila bilanco o svojem stanju ob koncu meseca tnarca 1934. (vse številke v milijonih Din, številke v oklepajih stanje banke dne 31. januarja 1934.). Iz bilance posnemamo: Na aktivni strani: gotovina in blag. zapiski 235-9 (345-9), posojila: hipotekarna 2230’0 (2230-2), komunalna 620-9 (622-8), vodnim zadrugam 86-l (86-2), menična hipotekarna 62'4 (61-5), domače menice 89-3 (90-7), lombardna 95’7 (91*1), nepremičnine 164-3 (102-2), teh. rač. fin. min. 332-8 (379-4), razni tek. računi 85-9 (56-5), odkup efektov 93’5 (88-6), efekti fondov 62-3 (62-3), razna aktiva 133-4 (138-9). Na pasivni strani: samostojni fondi 184-1 (180-9), razni fondi 1.260-0 (1.265’7), hranilne vtoge 954.5 (939-2), fondi 139-6 (139"6), založnice in obveznice 775-6 (775-6), predujmi pri tujih bankah 137-0 (137’0), lombard in reeskont pri Narodni banki 180-2 (183-4), posebna vloga 114-0 (114-0), tek. račun fin. min. 52-8 (72-9), razni tek. računi 239-9 (367-6) in razna pasiva 155*5 (137-4). Hranilne vloge so torej zopet narasle in sicer za 15-3 milijonov, v prvih treh mesecih t. 1. pa za 84-1. Dvig vlog pri Poštni hranilnici Vloge v Poštni hranilnici naraščajo stalno in to potrjuje tudi aprilski izkaz o stanju Poštne hranilnice. V aprilu so hranilne vloge narasle za 12-1 na 641-2 milijona Din. Skupno so v prvih štirih mesecih hranilne vlOge narasle za 76-8 milijonov. Število vlagateljev pa se je dvignilo za 3927 na 284.582. Število čekovnih računov je naraslo za 67 na 23.837, dočim je promet po čekovnih računih padel od 4951-2 v marcu na 4453-9 milijonov Din. Vloge na čekovnih računih so iz režijskih razlogov nazadova le za 26’7 na 969-6 milijonov Din, a so še vedno za 124-7 milijonov višje ko pred enim letom. Ljubljanska mestna hranilnica V letu 1933. je hranilnica v polni višini izplačevala vse vloge, ki so bile vložene po 1. januarju 1933. Vseh vlog je izplačala hranilnica lani za 101-9, novih pa je bilo za 59 milijonov. Pripisanih obresti je bilo za 21-7 milijonov. Hranilne vloge so padle od 446-3 na 424-6 milijonov Din. Ci-stj poslovni dobiček je brez odpisov znašal 8’4 in se je od te vsote porabilo 7-5 milijonov za odpis dvomljivih terjatev, 500 tisoč Din je bilo dodeljenih pokojninskemu skladu, ostanek pa pripisan na nov račun. Glavne bilančne postavke kažejo v zadnjih treh letih to sliko (vse v milijonih Din); 1931 1932 1933 gotovina 0-7 0-5 1*1 vloge v den. zavodih 30-4 15-0 12-3 efekti 29’1 27-2 30-2 hipotečna posojila . . 48-0 42-6 37-1 občinska posojila . . 103’4 124-4 120-6 dolžniki 263-9 235-5 222-7 nepremičnine ... 8-8 10-8 10-6 hranilne vloge . . • 479-0 446'3 424-6 reeskont 11'0 12-1 11*6 splošna rezerva . . 9"5 10-3 10-7 Prva pučka dalmatinska banka v Splitu, najstarejši dalmatinski splitska denarni zavod, izkaauje v svoji bilanci 1-3 milijona dinarjev čistega dobička in bo izplačala 8 odstotno dividendo. Likvidnost banke je zelo velika ter dosega 60 odstotkov vseli banki zaupanih sredstev. Banka je mogla vsled tega redno izplačevati svojim vlagateljem njih vlooe. Nemška državna banka ima baje tajne devizne rezerve in so vsled tega pri pogajanjih zaradi odložitve nemških plačil nastale nove težave. Banka sicer to taji, a se vedi sedaj preiskava, če te tajne rezerve v resnici obstoje. Itdza slov. UsM$a ywp&dacstva Iz krogov mariborskih lesnih izvoznikov mam pišejo: Kakor drugi kraji naše širne domovine, ima tudi Dravska dolina1 vse pogoje za uspešno trgovanje z lesom;. Krasni gozdovi Pohorja nudijo uprav velikanske možnosti za izvoz in s tem; za zaslužek. Zaradi padajočega konsuma pa teh velikih naravnih bogastev ni mogoče prav (izkoriščati in zato je produktivnost lesne industrije v stalnem padanju. Padla pa je tudi že rentabilnost gozdov v tej meri, da je danes že popolnoma usahnila. S privatne strani je bilo storjenih mnogo korakov, da bi se uveljavil naš les na tujih trgiih. Ker pa ta prizadevanja pri odločujočih krogih niso našla pravega razumevanja, tudi ni bilo pravih uspehov. S težkimi žrtvami so posamezne 'tvrdke sicer dosegle, da so se uvedle v Turčiji in v Leranti, ker pa ni bilo zadostne podpore z oficialne strani, so še celo ti trenutni uspehi ostali brez ipravega učinka. S splošno prepovedjo uvoza lesa v Turčijo, ki jo je odredila turška vlada v jeseni leta 1932. y se je ta uvoz v Turčijo popolnoma usitavil, naša odvisnost od pretirano 'visokih prevoznih stroškov tujih paroplovnih družb pa je ustavila izvoz v Levanto. Naše zahteve, da bi dobili lastne direktne pomorske zveze z Orientom pa so vse do danes ostale neizpolnjene prav tako, kakor tudi cela vrsta drugih naših zahtev; Taiko je ostal za slovensko lesno trgo^ vino samo še italijanski trg. Ni bil sicer ta boigizna kako ugoden, vendar pa je dopuščal vsaj skromno živoitarenje. Sedaj pa naj izgubimo še ta trg! Že januarja so nas opozarjali naši dolgoletni italijanski odjemalci, da namerava italijanska vlada povišati carino na uvoz lesa in lesnih (izdelkov. Ta njih bojazen, da bo carina povišana, se je opažala tudi pri njihovih naročilih. Naročali so vse količine le s kratkim dobavnim rokom. Slutili smo,-da ta opreznost naših italijanskih odjemalcev ne Obeta nič dobrega, vendar pa nismo mogli pričakovati, da bo povišanje lesnih carin tako veliko, da nam bo s tem odvzeta vsaka nadaljnja možnost izvoza in da izgubimo tako še zadnji zunanji trg za naš les. Naša skupina je izvažala v Italijo na leto okoli 300 vagonov lesa ali približno 9000 kubičnih metrov. Od tega je bilo 200 vagonov različnih zabojnih delov, 100 va- gonov pa raznega rezanega lesa. Vsa ta trgovina je za nas izgubljena. Kam naj izvažamo sedaj svoj les? Ali nam preostaja kaj drugega, kakor da preneham« z obratovanjem? Če pa ustavimo obratovanje, se to ne tiče samo nas, temveč bodo od tega prizadeti tudi vsi, ki so našli zaslužek v -naših podjetjih. 'Zato ustavitev naših obratov ni samo udarec za nas. Nikakor nismo pesimisti, če tako presojamo položaj, ker takšen je in nikomur ne bi bilo pomagamo, če bi varali sebe. Če še tako optimistično kalkuliramo, dokazuje račun, da niti v najboljšem! primeru ne dosežemo n. pr. za zabojne dele franko državna imeja toliko, kolikor znaša povišana italijanska carina. Pri tej konstataciji je pač vsak komentar odveč. Zato pa treba tem bolj poudariti, da popoln zastoj lesnega izvoza mi samo stvar lesnih izvoznikov, temveč vsega naroda, ker je lesni izvoz eden naših najvažnejših izvozov in zato živi jenskega pomena za vse naše narodno gospodarstvo. 'Brezštevilne so že vloge, ki so jih poslali posamezniki in naše lesne ter gospodarske organizadi je od,letujočim k rogom', g tehtnimi predlogi, kako pomagati našemu gospodarstvu. V prav porazno pa deluje na nas, ko moramo ugotoviti, da so bile vse te naše zahteve, vsi ti naši predlogi zaman, in da nismo našli nobenega razumevanja za naše potrebe. Po vrsti so se izrekle vse gospodarske organizacije za znižanje tari!, dejansko pa cimo doživljali vedno nova poviševanja tarif. Predlagali smo uvedbo refakcij za določene izvozne količine, pa tudi ta naš predlog je propadel. Ponovno se je zahtevali, da se že enkrat izvede enotna organizacija jlugoisilovansikiega lesmega ^izvioza, pa tudi ta naša zahteva je ostala do danes neizpolnjena. Vsak državljan že ve, kako filme važnosti je lesni izvoz za vse naše narodno gospodarstvi Kljub Itemu pa še Vedno zaman opozarjamo na nujno potrebo, da ®e nekaj ukrene za ©življenje našega izvoza. Toda po povišanju italijanskih carin je ta naša> zahteva že tako utemeljena, da greši proti državnim interesom, kdor bi preslišal naše zahteve. Upamo zato, da bo vsaj ob polnem zastoju lesnega izvoza v Italijo naš glas našel dober odmev in da se ibo končno že ukrenilo nekaj za naš I lesni izvoz. Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz o imovini trgovca Jakoba Menarta v Domžalah. Konkurzni sodnik Hutter, upravnik mase odvetnik dr. Janežič. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Kamniku dne 18. maja ob 10. Oglasitve-ni rok do 1. junija. Ugotovitveni narok dne 15. junija ob 10. Odpravljen je konkurz 'klobučarja Auer-ja Antona v Mariboru po § 151. konk, zak. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini mizarskega mojstra Jegliča Tome v Radovljici. Poravnalni sodnik dr. štular, poravnalni upravnik odvetnik dr. Triller. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Radovljici dne 1. junija ob 9. Rok za oglasitev do 25. maja. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini pekovskega mojstra Rozmana Franceta v Boh. Bistrici. Poravnalni sodnik dr. Štular, poravnalni upravnik odvetnik Kobler. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Radovljici dne 1. junija ob 9., rok za oglasitev do 25. maja. Poravnalno postopanje v zadevi trgovca Fišingerja Lenarta v Peklu je končano. Gtd/ua TRGOVCI! Širite »TrgovskiUmU. Občni zbori Narodna tiskarna d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor dne 22. maja ob 10. v uredniških prostorih v Knafljevi ulici. »Slavija«, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani ima XI. redni občni zbor v sredo, dne 23. maja ob 10. v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d. ima redni občni zbor dne 25. maja ob 10. v pisarniških prostorih družbe v Celju. A. Westen, d. d. v Celju ima 9. redni občni zbor dne 25. maja ob 10.30 v Celju, Gaberje v pisarni družbe. »Elektroindustrija«, d. d. v Ljubljani ima III. redni občni zbor dne 26. maja ob 11. in pol v družbeni pisarni, Gosposvetska cesta 13. >Dravac, lesna ind. d. d. v Mariboru ima redni občni zbor dne 26. maja ob 16. v pisarni družbe v Mariboru, Meljska 91. Že v 24 urah barva, plesira ln kemično gnali obleke, klobuke itd. Skrolii in svetloiika srajce, ovratnike in manšete Pere, suši, monga in lika domalSe perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ni. 8- Telefon 8t. 22-72. 2uHOH{a tcfywi*ta Rimski dogovor sklenjen Pogajanja med Avstrijo, Madjarsko in Italijo o skupni trgovinski pogodbi so bila v Rimu ugodno zaključena. Pogodba predvideva medsebojne preferencialne carine za vse tri države. Avstrija dobi nadalje svoj oddelek v tržaški svobodni luki. — Madjarski je Italija zagotovila odjem 300 tisoč ton žita, Madjarska pa je morala v nadomestilo dovoliti Avstriji večji kontingent za uvoz industrijskih izdelkov. Ker pogodba v celoti še ni bila objavljena, je tudi dokončna sodba o njej nemogoča. Madjarsko razočaranje zaradi novih italijanskih carin na živino Dne 6. maja so stopile v veljavo nove ital. carine na živino. Prve štiri mesece bodo morali plačevati Madjari 76 lir, v petem 80 in v šestem 85 lir carine od 100 kg. Za uvoz telet bodo morali plačati 250 lir za 300 kg, za teleta nad 300 kg pa 300 Tir. Povišana je tudi carina na perutnino in sicer za živo na 150, za zaklano na 190 in za jajca na 145 lir za metrski stot. Razočaranje vsled teh novih čarih je veliko, zlasti med madjarski mi agrarci, ki vidijo, da so se izjalovile vse nade, da bi se moglo madjarsko kmetijstvo bistveno opomoči s posebnimi ugodnostmi na ital. trgu. Tarifne olajšave Tarifne olajšave so dovoljene za prevoz brzojavnih drogov in železniških pragov do tvornic, kjer se impregnirajo, to je do postaj Hoče in Kadovac. Olajšave veljajo za najmanj vagonske pošiljke ter za brzojavne droge v dolžini 6-5 do 15 m in s srednjim premerom do 20 cm. Tarifne olajšave so nadalje dovoljene za izvoz jajc za najmanj pol vagonske pošiljke. Olajšave veljajo tudi za vse postaje Slovenije, kjer se v večji množini nalagajo jajca. španska oprostila naše jajčne pošiljke Španska vlada je prepovedala prodajo 67 vagonov jajc, od katerih je bilo 50 vagonov iz Francije, 17 pa iz Jugoslavije. Na intervencijo našega Častnega konzula Kru-žiča-Turine v Los Palmasu pa je dovolila prodajo jugoslovanskih, dočim je ostaia prepoved za francoska jajca še naprej v veljavi. Našim izvoznikom je bilo s tem rešenih okoli 3 milijone Din. Naš častni konzuli! pa je dosegel poleg tega, da je Španija odobrila Jugoslaviji uvoz 40.000 zabojev jajc. * Rusija je protestirala proti preferencam, ki jih je dovolila Italija za avstrijski les, in zahteva za sebe po klavzuli o največji ugodnosti iste preference. Rumunska vlada je prepovedala vsak ■izvoz žita in fižola. Nemški izvoz barv se je v zadnjem času zelo dvignil. V prvemi četrtletju je narastel v primeri z lanskim v Češkoslovaški od 9958 na 7348 q, v Brit. Indiji od 3182 na 6657 q, v Vel, Britanijo od 2)456 na 3288 q, v Italijo od 1252 na 2615 q in v Avstrijo od 1268 na 1909 q. Vsled razpusta kartela za bencin se bodo z mižale v Avstriji oene za bencin od 2 do 5 grošev za liter. Ker je proizvodnja umetne svile v US1A preveč narasla, je oblast določila, da morajo vse tvorniice za en teden ustaviti vsako delo. Produkcija surovega železa v USA je narasla od 1-62 milijonov ton v marcu na 1-75 miliijoaiov toin v aprilu. Štiri tvornice v Čakovcu so zopet začele obratovati, in sicer tvornica za glavnik® in gumbe, tvornica konzerv Elemerja Vajde, tvornica kož Emanuela Baderja in tekstilna tvoimiioa d. d. Vse štiri tvornice bodo zaposlile okoli 1000 delavcev. Stvojo prvo slavo je obhajala Trgovska omladina v Banji Luki z otvoritvijo in blagoslovitvijo lastnega doma. Dr. Pirčeva slaJna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. PzeUod Ue> e*tega obda v dvuqeqa Trgovinski minister je podpisal uredbo, s katero se označujejo kot sorodni obrti, navedeni v posameznih točkah odstavka 1. čl. 23. zakona o obrtih, tile obrti: 1. Lončarji in pečarji iz točke 1. in keramiki iz točke 2. — 2. Steklarji (steklo-rezci), izvzemši delo izdelovalcev oken po vaseh iz točke 3. in brusači stekla, graverji stekla in izdelovalci ogledal iz točke 4. — 3. Slikanje porcelana in fajanse ter mozaična dela iz točke 5. in firmopisci, sobni slikarji, obrtni slikarji industrijskih izdelkov iz točke 73. — 4. Kovači, kovači orodja iz točke 6., podkovači iz točke 7., nožarji in brusilci, rezalci pil iz točke 9. in brusači, ostrilci, iglarji iz točke 12. — 5. Puškarji in ostali producenti ognj. orožja iz točke in izdelovalci municije iz točke 79. — 6. Ključavničarji, gradbeni ključavničarji, pohištveni ključavničarji iz točke 10. in strojni ključavničarji iz točke 11. ko tudi inštalaterji vodnih in plinskih naprav iz t. 81. ter inštalaterji parne, vodne ali zračne kurjave iz t. 82. — 7. Stroj, ključavničarji iz t. 10. in mehaniki, mehaniki precizne mehanike iz točke 22. — 8. Kleparji iz točke 14. in inštalaterji vodnih, kanalizacijskih, plinskih naprav iz točke 81., kleparji iz točke 14. in inštalaterji parne, vodne ali zračne kurjave iz točke 82. — 9. Kotlarji, kositrarji iz točke 16. — 10. Zlatarji, srebrarji, draguljarji, pazlačevalci, posrebrovalci in obdelovalci dragocenih kovin iz točke 18. in urarji iz točke 25. — 11. Mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko iz točke 22., urarji iz točke 25. in izdelovalci medicinskih in kirurgiških instrumentov, aparatov in orodja iz točke 23. — 12. Optiki iz točke 24. in urarji iz točke 25. — 13. Sodarji (bednarji) iz točke 29. in parketarji iz točke 30. — 14. Mizarji, modelni mizarji, parketarji iz točke 30. in lesni strugarji, izre-zovalci lesa in lesorezci, piparji iz točke 31. — 15. Kiparji, ki delajo iz kamna, lesa, sadre itd. iz točke 33., izdelovalci predmetov iz cementa in umetnega kamna in štukaterji, gipsarji iz točke 74. — 16. Stro-jarji iz točke 34., opančarji iz točke 52. — 17. Jermenarji iz točke 35. in izdelovalci torb, kovčegov in usnjenega galanterijskega blaga iz točke 36., sedlarji iz točke 35. in vozni tapetniki iz točke 42. in tapet-niki in dekoraterji iz točke 43. — 18. Vr-varji in predelovalci kozje volne iz točke 39. in pozamenterji, izdelovalci vrvic in trakov, izdelovalci zlate in srebrne žice, zlatopredci in isrebropredci, zlatovezci, srebrovezci in biserovezci iz točke 40., predci in tkalci iz točke 46. — 19. Vozni tapetniki iz točke 42. in tapetniki in dekoraterji iz točke 43., loščilci voz iz točke 42. in loščilci iz točke 73. — 20. Pozla-čevalci pohištva lesa in lesorezci, piparji iz točke 31. — 21. Krojači oblek iz točke 47. in krojaši s kmetskim suknom, krojači za kmetske obleke iz točke 40., krojači oblek iz točke 47. in krojači ženskih oblek in perila iz točke 48. — 22. Čevljarji in čižmarji iz točke 50. in copatarji iz točke 51. ter opančarji iz točke 52. — 23. Klobučarji, kaparji, izdelovalci narodnih čepic in fesov iz točke 55. in modisti iz točke 57. — 24. Brivci, frizerji, vlasuljar-ji in manikerji iz točke 58. in kozmetiki za nego obraza in telesa iz točke 59. — 25. Peki, kruharji, kolačniki iz točke 62., sla- ščičarji, izdelovalci keksov, sladoleda, kan-ditov in bonbonov iz točke 63. in orientalski slaščičarji (izdelovalci boze, alve in sladoleda) iz točke 64. — 27. Mesarji iz točke 65., izdelovalci klobas iz točke 66., črevarji in prirejevalci črev iz točke 67. — 28. Tiskarji, litografi, ksilografi iz točke 75. in črkolivci in cinkografi iz točke 76. — 29. Izdelovalci streliva in raznesil iz točke 79. ter izdelovalci predmetov za umetalni ogenj in podobno iz točke 80. — 30. Inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav iz točke 81. in inštalaterji parnega, .vodnega ali zračnega ogrevanja iz točke 82. Na obrt izdelovalcev izdelkov iz pletene žice morejo preiti obrti iz točk 10. (ključavničarji, gradbeni ključavničarji in pohištveni ključavničarji), 11. (strojni ključavničarji), 22. (mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko in 23. (izdelovalci medicinskih in kirurgiških instrumentov in aparatov in orodja) paragrafa 23. obrtnega zakona. Zidarji morejo preiti na obrte v točki 70. (izdelovalci predmetov iz cementa in umetnega kamenja), 71. (po-kladalci kamenitih tal, tlakarji) in 74. (štukaterji, sadrarji, gipsarji) čl. 23. zakona o obrtih. Prehod iz enega obrta v drugega se more izvršiti samo pri obrtih, ki so našteti pod isto številko, če se predhodno položi mojstrski izpit iz obrta, na katerega želi preiti, ni pa potrebno dokazati rok učenja niti zaposlitve v dotičnem obr-tu, temveč zadostuje mojstrsko izpričevalo ali dovoljenje, odnosno dovoljenje enega izmed sorodnih obrtov. Koliko se more pri obrtih (zidarski, tesarski, klesar-ski in vodnjakarski) izvršiti prehod iz enega v drugega od teh obrtov, se pred*-piše s posebnim pravilnikom. Velika eksplozija je |*ila v kamniški smodnlšnici. Pet delavk je mrtvih, več pa ranjenih. Kakor se poroča, je eksplozija nastala vsled nepazljivosti nekega delavca. Nj. Vel. kralj je za ponesrečence daroval 20.000 Din. Za predsednika uprav, sodišča v Celju je bil imenovan načelnik v notranjem ministrstvu dr. Bedekovič. V največji mariborski tekstilni tvomici I)o<:tor in drug so začeli delavci stavkati, ker jim podjetje ni hotelo zvišati plač.* Pogajanja tvrdke »Bo»na boifi« s stavkajočimi delavci se nadaljujejo in je upati, da se doseže sporazum. Podjetje zastopa dr. Danda iz Zagreba. Dohodninski davek namerava znižati francoska vlada za 20 do 36 odstotkov. 12.000 učiteljev bo v Franciji odpuščenih, deloma tudi 'iz političnih razlogov, ker je večina francoskih učiteljev skrajpo levo orientirana. Zakon ,za (ureditev pravjnih odnošajev trg. potnikov, nameravajo .izdati na Češkoslovaškem. Velike protižidovske demonstracije §o bile zopet v Varšavi. Policija pa je hitro razpršila demonstrante. Sokolski sistem uvede Irska v svoji armadi in pozneje tudi v šolah. Za sokolskega inštruktorja v irski armadi je imenovala češkoslovaška vlada artilerijskega nadporočnika Tichija. Sofijska drama gostuje od 18. do 20. t. im. v Beogradu. Hitler je izjavil, da uvedejo nar. socialisti kot svoj simbol tudi kladivo in srp. Spomenik Francu Jožefu so odkrili z velikimi slavnostmi v Wienar Neustadtu. Bivša ljubica Staviskega, igralka Nigeon, je izvršila samomor, ko je dobila poziv, da pride na zaslišanje. Opozorilo glede čekovnih položnic Mnogi trgovci, ki pošiljajo svojim odjemalcem čekovne položnice, zapišejo na drugi del' položnice kratke beležke, ki se nanašajo na izplačilo, kakor »račun 12. februarja Din 3.120<, ali samo »12. februarja 12.173-50« ali podobno. Te položnice pošiljajo v odprti kuverti kot tiskovine in franki rajo kuverto z znamko 25 par. Pošta pa ne smatra položnice s temi beležkami za tiskovino, temveč za pismo in zahteva zato kazenski porto v višini 2-50 Din. Kot tiskovino smatra položnico le takrat, kadar je napisano na drugem delu položnice največ ena črka in pet številk, kakor na primer A 53.672 ali B 76,543. Če pa kdo zapiše 765.432, je to šest številk in pošta smatra tako položnico že kot pismo. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 15. maja ponudbe o dobavi 20 prehodnih pip, 150 kg vijakov, 135 električnih žarnic, 1200 kg tračnikov, 2 gum. obročev in 4 gum. zračnic; do 16. maja t. 1. pa za dobavo- 1500 kg turbinskega olja in 1300 kg betonskega železa. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 18. maja ponudbe o dobavi 100.000 mecesnovih klin-cev. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Uprava bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje dobavo 500 m hi-drofilne tkanine 8/8 80 cm šir., 50 kg sta-ničevinske vate la., befljene paik. po 5 kg, 5 kg vate dr. Bruna la., pak. po 1 kg, 10 kg vate navadne, 5 kosov Lekoplast Beiersdorf 5 cm 5 m. Kolkovane ponudbe je vložiti do 20. maja. Ravnateljstvo ljubljanskega mestnega vodovoda razpisuje dobavo 3 vodomerov 50 mm, mokrotekačev s flanžami. Ponudbe je poslati do 22. maja. Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 16. maja ponudbe o dobavi 2000 kg cilinderskega olja, 300 kg konsistentne masti, 150 žičnih krtač, 80 m* gumijastih plošč, 500 kg steklarskega kita, 20 kg laka, 50 kg krede, 130 m2 žičnega pletiva, 130 kg motvoza, 270 ventilov za vodo in paro, 460 kosov plinskih cevi, 200 m valjanih cevi, 50 kg konoplje, 300 kg dušične kisline in 500 kg solne kisline; do 30. maja t. I. pa za dobavo 3110 kosov samotne -opeke. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 24. maja ponudbe o dobavi 100 kg bele cinkove barve in 100 kg belega kleja. Dne 22. maja bo pri Upravi drž, monopolov v Beogradu licitacija za dobavo večje množine različnega papirja. MARIBORSKI SVINJSKI TRG Na svinjski sejem dne 4. maja 1934. je bilo pripeljanih 494 svinj in 1 koza. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 70—80, 7 do 9 tednov stari 100—120, 3 do 4 mesece stari 200—220, 5 do 7 mesecev stari 250—300, 8 do 10 mesecev stari 400—450, 1 leto stari 580—650, 1 kg Žive teže 6—6-50, 1 kg mrtve teže 9—9-50, koze komad 200-—. Prodanih je bilo 203 svinje in 1 koza. Program ljubljanske radio postaje Nedelja, dne 13. maja: 8.15: Poročila — 8.30: Telovadba (Pustišek Ivko) — 9.00: Versko predavanje (dr. Guido Rant) — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 9.45: Plošče — 10.00: Kulturno gibanje našega delavstva (Tone Seliškar) — 10.30: Vokalni solistični koncert Julija Betetta s spremljevanjem radijskega orkestra — 11.15: Slovanska glasba, radijski orkester — 12.00: Čas, odlomki Smetanove opere »Prodana nevesta« v reproducirani izvedbi članov Nar. divadla iz Prage — 16.00: O govedoreji (Ing. Wen-ko Boris) — 16.30: Ljudska igra: »Reka« (Halbe), dramatski odsek »Sloge« — 17-30: Judenburg II. (Ravljen Davorin) — 20.00: Koncert pevskega društva »Tabor« — 20-45: Radijski orkester — 22.00: Čas, poročila — 22.20: Reproduc. plesna glasba. Ponedeljek, dne 14. maja: 12.15: Reproducirana bolgarska glasba — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, pesmi iz daljne Španije (plošče) — 18.00: Gospodinjska ura: Garderoba praktične gospodinje (ga. Skalicky) — 18.30 — Rudniške katastrofe (Rudolf Kresal) — 19.00: Radijski orkester — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 20.00: Koncert avstrijskih modernih skladateljev, izvajata doktor Švara (klavir) in g. Janko (baritonist) — 21.00: Radijski orkester, vmes harmonika solo, g. Stanko — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba. Torek, dne 15. maja: 11.00: Šolska ura: 0 aeroplanih in zračnem prometu (Svetozar Hribar) — 12.15: Orkester balalajk in mandolin v reproducirani glasbi — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, Slovenske narodne v reproduc. glasbi — 18.00: Otroški kotiček (Manca Romanova) — 18.30: 0 cvetkah in škratih nam plošče pojo — 19.00: Vodilni možje češkoslov. Sokola (Poharc Janez) — 19.30: Naša ameriška emigracija (Tone Seliškar) — 20.00: Glasbeno predavanje: Stališče skladatelja Smetane (prof. Marjan Lipovšek) — 20.30: Češka glasba: 1. radijski orkester, 2. vokalni solo gdč. Vide Rudolf — 22.10: Čas, poročila — 22.30: Angleške plošče. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. uri. Sobota, dne 12. maja: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene od 5 do 14 Din. Nedelja, dne 13. inaja: Celjski grofje. Izv. Znižane cene od 5 do 14 Din. Opera, začetek ob 20. uri. Sobota, dne 12. maja ob 15.: Viljem Tell. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. hotela Objava 2eIo ugoden nakup Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 26. maja 1934 ob 9. uri pri tamkajšnjem sodišču Krk, soba št. 5 prvovrsten hotel »VILA LUCIJA« v Aleksandrovem s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo 100 oseb. Hotel se nahaja v neposredni bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje iz prijaznosti ,.HRANILNICA KMEČKIH OBČIN" V LJUBLJANI, poštni predal 297. Higienske instalacije Talelon 33-53 kleparstvo, krovstvo, strelovodi Jakob Tligl dediči Ljubljana Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5 .KUVERTA1 D. Z O. Z. LJUBLJANA Karlooika c. 2 Volarski pot 1 TVORN1CA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Parketne deštice, trstje za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak —-———----------- in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite naicenje pri tvrdki JOS. PUH. Ljubljana GradaSka ulita 22 Telefon štev. 25-13 HOTELA Objava Zelo ugoden nakup moderno urejenega Potom sodne dražbe se bode prodajal dne 28. maja 1934 ob ‘/j 10. uri pri sodišču v Radovljici soba štev. 26 hotel »OLVMPIC« na Bledu. Hotel je na novo zidan s 16 sobami, 3 lokali, 2 kuhinji, kopalnica, v sobah vodovod z mrzlo in toplo vodo, ter elektriko. Hotel stoji na najprometnejši točki ob jezeru, ter je krasen razgled z velikega balkona na jezero. Pojasnila daje iz prijaznosti ..HRANILNICA KMEČKIH OBČIN" V LJUBLJANI, poštni predal 297. Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induatrljeko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.