St 297. V LiubijanL sobota dne 28. decembra 1918. Leto It NAPREJ ii Milanske socialno Maiii&i izhaja rarea nedelj In praznikov v«ak Pan popoldne. OraAniitr« tn «pr*voUtTO v Ljubljani, PnufčiSksntka «lic* *lev. 6, L sedat*. Učiteljsk* tiskarna. 5*»,(-9en!s<*: po pošti a dostavljanjem n* 4rn Italijo. »Nar. svet« poroča: »Coriere deila Sera« poroča, da so ustanovili Italijani v Trstu poseben propagandni urad proti Jugoslovanom ter ga z veliko slovesnostjo otvorili. Podoben propagandni urad je ustanovljen tudi na Reki. »Coriere deila Sera« z dne 17. t. m. priobčuje tudi in-terviv Arnalde Fraccarolli z bivšim tržaškim namestnikom in propagatorjem nemštva Fries-Skenc, ki izjavlja, da je bil vedno prijatelj Italijanov in Italije in prosi Frac-carolli.ia, naj izroči njegove pozdrave Italiji. Naglaša, da mora ne le Trst, ampak vse slovansko ozemlje Trsta pripadati Italiji in se norčuje iz jugoslovanskih zahtev po Trstu in Primorju. Povdarja, da bo med Italijani in Nemci vladalo vedno prijateljstvo, ker imajo glede Primorja skupne interese. Upa, da bo Italija povzdignila Trst v velik, svetovni trgovski emporij. Da se še boli prikupi Italijanom, napada princa Mohenlolut, za katerim — pravi, da je prevzel slabo dedščino. Prepričani smo, da ne bodo vse simpatije političnega žonglerja in velegrmana Fries-Skeneja italijanskim aspiracijam na našo slovansko ozemlje, ničesar pomagale. Iz Kormina došli potniki, ki so bili internirani‘v Korminu pripovedujejo: Stlačili so nas v tesne prostore brez oken, pod glavo smo imeli le nekaj gnile slame, za odejo nam je služil le star vojaški plašč. Vode nismo imeli niti za to, da bi se mogli umiti. Po preteku 10. dni so nas spustili, obdržali so le voditelje goriške inteligence, 27 po številu, med temi dr. Podgornika, dr. Svatka. Damira Fajgelja, sodnika Turšiča, podpolkovnika RoisaT.' dr. Oodi se jim skrajno slabo, zlasti je tudi nevarnost, da vsi radi slabih prostorov in slabe preskrbe obole. 70 drugih Slovencev, med temi učitelja Vladimira Keršiča ter ravnatelja ljubljanske kreditne banke Kačiča, so Italijani uvrstili v delavski oddelek. Z vsemi ravnajo tako kakor z italijanskimi vojaki, izpostavljeni so psovanju in grdemu ravnanju italijanskih častnikov in italijanske soldateske. Internirani Slovenci so odposlali predsedniku NVilsonu pozdrav in ga prosijo, naj se zavzame pri italijanski vladi za internirane Slovence, posebno za one, ki so pri-deljeni delavskemu oddelku. »Corriere deila Sera« poroča: Zastopnik najmočnejše ameriške stranke znani senator republikanec Lodge brzojavlja pariškemu »Mati-nu« mirovne pogoje Amerike, v katerih pravi glede jugoslovanskega in italijanskega vprašanja to-le: Točka 6. Italiji bodo povrnjene vse neodrešenc dežele.. Točka 9. Srbija, Albanija, Rumunija in Grška dobe oni teritorij ki jim pripada na podlagi njihovih plemenskih in jezikovnih zahtev. Točka 10. Poljska, Češka in Jugoslavija postanejo samostojne in dobe vse okraje, koder so Poljaki, Ceho-Slovaki in Jugoslovani v večini. Točka 16. Vojaška vojna mornarica centralnih držav bo izročena zaveznikom. Slovenske občine, vsa slovenska društva, protestirajte sedaj o božičnih praznikih proti italijanski okupaciji našega ozemlja in italijanskemu nasilstvu. Položaj je resen. — Furlanija za samostojno republiko, (turiški Furlani so zelo razburjeni zaradi italijanske okupacije. Grozi jim gospodarski polom. Dan na dan se pojavljajo močnejši glasovi, naj se osnuje iz goriške Furlanije in beneškega furlanskega ozemlja posebna furlanska republika pod imenom »Venezia Giulia«. — Kje si mislijo Italijani mejo Italije. Pri Rakeku in sploh ob meji je povsod laški kordon in so postavljeni mejniki z napisom: »Confine d’ Italia — Meja Italije«. Res, italijanski apetit je izredno velik! ^/Jugoslovani kršili pretnirovne pogoje? Budimpešta, 26. dec. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Vojno ministrstvo javlja z dne 25. t. m.: Jugoslovanske čete so dospele v Medjimurje in s tem kršile pogodbo za premirje. Rumuni so zasedli Kološ. Poročilo z dne 26. t. m.: Jugoslovanske čete, ki sd zasedle Medjimurje, so dospele v Dolenjo Lendavo na severnem bregu Mure in tako kršile pogodbo za premirje. V Medjimurje so došla jugoslovanska ojačenja. = Razmere v Berlinu. Berlin, 24. dec. (Lj. k. u.) Po dunajskem kor. uradu javlja »Vorvvarts«: Ob enajstili dopoldne je prišlo odposlanstvo mornariške divizije v poslansko zbornico, kjer je bilo več sto vojakov mornarjev za stražo izvrševalnemu svetu; odposlanstvo je zahtevalo od straž, naj pridejo v grad in v konjušnico na pomoč. Vnela se je živahna debata. Sklenili so* da ostanejo mornarji v poslanski zbornici. V predsobam poslanske zbornice je več mornarjev s puškami in oddelek s strojnicami.-— O dogodkih na grajskem trgu doznava \Volftov urad iz verodostojnega vira: Res je, da se je navidezno dosegel sporazum med strankami. Tedaj so jeli nenadoma streljati v gradu in v konjušnici; nihče ne ve, kdo je to zakrivil. General Hoffmanu je v pogovoru z Ledebourjem baje izjavil, da je dobil od vlade nalog, naj da povelje, da streljajo. Vlada oporeka temu odločno. Koliko je bilo ob teli pomilovanja vrednih dogodkih mrtvili in ranjenih, doslej še niso mogli dognati. Na Bruderstrasse je videti več krvavih mlak. Del vojaških svetov je včeraj prestopil k mornarjem. Del redarjev policijskega ravnateljstva se je včeraj proglasil solidarnim z mornarji. Udeležili so se včerajšnjih bojev. Dva redarja sta baje padla. Včeraj je bila seja Narodnega sveta. Sklenili so, da morajo takoj odkorakati vse čete, ki nimajo svoje garnizije v Berlinu: tako bi se preprečilo nadaljnje krvolitje. Mornarji so ostali v Berlinu. Druge čete so razorožili. Kdo je kriv, še ni razjasnjeno. S politiko ni to gibanje v nobeni zvezi, gre^ le za vprašanje mezde. — Dne 26. dec. Glasom dun. kor. urada poroča Wolffov urad: \ čeraj popoldne je bilo v Siegesallee več shodov, ki so jih sklicali revolucionarni načelniki in zaupniki veleobratov berlinskih. Demonstrantje so nato izprevodoma šli po mestu. Veliko krdelo je odšlo v Lindenstrasse in zasedlo poslopje lista »Vorvvarts«. Policijsko ravnateljstvo je posredovalo in doseglo, da so zapustili tiskarno; sedaj jo stražijo redarji policijskega ravnateljstva. Preden so redarji zasedli poslopje lista »Vorvvdrts«, je bilo v njem postavljenih več strojnic; pripravljen je bil tudi oklopni avtomobil. Ta avtomobil so odpeljali mornarji, ki so vdrli v poslopje. Straže so razorožili in postavili svoje straže, med katerimi je bilo tudi vČC članov republikanske vojaške obrambe. Zagotavlja* se, da zasedbo tega poslopja niso povzročile^ne politične stranke, ne revolncijonarni načelniki. Povod tej zasedbi je dala razdraženost naroda zaradi obnašanja lista »Vorvvarts«. = Nov poveljnik v Berlinu. Berlin, 25. dec. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Vojaki, mornarji in narodna obramba, so včeraj namesto mestnega poveljnika Welsa imenovali njegovega pobočnika poročnika Fischerja poveljnikom berlinskega mesta. Poročnik kischer je izvolitev sprejel, izjavil pa je, da zahteva končnoveljavno rešitev po vladi do 27. decembra. = Socialistični kongres v Nemčiji odgo-den. Berlin, 27. dec. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poroča »Vorvvarts«, da se je odgodil mednarodni socialistični kongres, ki bi imel 6. januarja zborovati v Lausannu. Sklenili so, sklicati kongres šele po volitvah v nemško konstituanto. To vest je priobčil Van Kol. Razvidno je iz te vesti, kako važne so za prihodnji mir nekaljene volitve v nemško konstituanto. = Francozi proti boljševizmu. Panz, 26 dec. (Lj. k. u.) Po dunajskem kor. uradu poroča »Agence Havas«: V odseku za zunanje zadeve poslanske zbornice je minister zunanjih zadev Pichon poročal o ukrepih, ki jih je vlada sklenila, da podpira krajevne vlade v Rusiji v njihovem stremljenju po pobijanju boljševizma. Zavezniki nameravajo nadaljevati to politiko, nočejo pa nikako intervencijo; edini namen aliirancev jc, iztrebiti boljševiki-zem v Rusiji. — Francoske izgube. Pariz, 26. dec. (Ljub. kor. urad.) Po dunajskem kor. uradu poroča •Agence Havas«: Državni podtajnik Abrami je sporočil nekaj podatkov o francoskih izgubah do L novembra 1918. Skupno število mrtvili, ujetnikov in pogrešanih znaša 42.600 častnikov in 1,789.000 mož. Od teh je 31.300 častnikov in 1,040.000 mož mrtvih, 3000 častnikov in 311.000 mož pogrešanih, živih ujetnikov pa 8300 častnikov in 438.000 mož. = Splošna volilna pravica v Belgiji. Bruselj, 25. dec. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Ministrski svet pod predsedstvom kralja je sprejel predlog o volilni reformi, s katero se uvede splošna volilna pravica. = Angleži potapljajo ladje z rdečimi zastavami. Berlin, 24! dec. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Kakor poroča berlinski korespondent, je izdala angleška ad-miraliteta nastopno povelje na nemško bro-dovje: L Ladje z rdečo zastavo bodo potopili takoj, ne da bi jili posvarili. 2. Z ladjami brez častnikov se bo postopalo po vojnem pravu. 3. Ako zasačijo mornarja pri boljševiški propagandi, bodo ustrelili vso posadko ladje, na kateri je služil. — VVilson proti potapljanju nemških ladij. Nevvyork, 23. dec. (Lj. k. u.) l^o dunajskem kor. uradu poroča Reuterjev urad: VVashing-tonski poročevalec »Associated Press« je pooblaščen izjaviti, da se predsednik AVilson pro-tivi vsem predlogom, potopiti vse nemške ladje, predane na podlagi pogodbe za premirje. = VVilson proslavlja zmago. Chaumont, 25. dec. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poroča »Agence Havas«: Predsednik VVilson je dospel davi semkaj. Preden se je odpeljal k ameriškim četam, je obiskal Mestni dom. Medpotoma ga je pozdravljala množica z veselimi vzkliki. V Mestnem domu ga je sprejela mestna občina. Župan ga je navdušeno nagovoril. Nato je šel predsednik VVilson na planoto Langresko; ondukaj je bilo vojaško pregledovanje. Po navdušenih besedah generala Pershihga je predsednik Wikon opisal ponos in prisrčno zaupanje, s katerim je antenski narod spremljal vsako gibanje ameriških vojakov. Čestital je vojakom na tem, kako so. izpolnili svojo dolžnost. Potem so čete defili-rale. Po novih ovacijah je predsednik VVilson zapustil tribuno in se vrnil v Chaumont.___________ Konferenca kovinarjev. V nedeljo, dne 22. t. m. se je vršila v Ljubljani konferenca kovinarjev, na kateri so bili zastopani tovariši s Kranjske. Koroške in Štajerske. To je bila prva kovinarska konferenca, ki naj ustvari podlago ustanovitvi Osrsdnjega društva kovinarjev in sorodnih strok na slovenskem upravnem področju Jugoslavije. Konferenca je uspela povsem lepo, kar je bilo tudi pričakovati, zakaj močna organizacija, kakor je kovinarska, ima vse predpogoje za zdrav razvoj. Konferenca je mogočen mejnik za lepši razcvit kovinarske organizacije, ki je bila že doslej med najuglednejimi. Konferenco je otvoril sodrug Mihevc. V predsedstvo so bili izvoljeni: predsednik socirug lilebš, namestnik sodrug Gabrijel, zapisnikarja Kocjan in Moretti. Situacijsko poročilo je podal sodrug Mihevc na podlagi statističnih podatkov, ki jih je zbral, kolikor so mu dopuščale sedanje neurejene razmere. Začetkoma svojega govora je naglašal, da preti kovinarski stroki brezposelnost zlasti zaradi pomanjkanja premoga. Posebno preti ta nevarnost na Koroškem in Štajerskem, ker so v teh dveh deželah še vojaške operacije in se nihče ne briga za industrijo. Kapitalizem v Jugoslaviji bo bolj neobziren kot je drugod; pri nas gledajo vojni profitarji le na velike dobičke. Ne briga jih, kaj je bolj potrebno, kaj manj. Zato snujejo najprej zvonarno v Ljubljani, dasi bi bile tovarne za dtuge izdelke nuineje. Veliko bolj potrebna bi bila tovarna za vagone, ker le vojna vse vničila; potrebujemo pa tudi orodje, stroje in drugo blago za domačo rabo in eksport. Razmere na Koroškem so zaradi zasedenja po vojaštvu skrajno neugodne; na Spodnjem Štajerskem pa, kjer je organizacija še mnogo premalo razvita, šikanirajo delavstvo in-v Celju imajo uvedene še celo redovne in druge globe. Te razmere, delovne in mezdne razmere so se zlasti na Štajerskem preveč zanemarjale. Zaraditega bo naloga organizacije, da obrača posebno pozornost temu precej industrijskemu ozemlju nove države. Tudi v Borovljah in Bistrici na Koroškem imajo dobro organizacijo, zakaj članstvo šteje nad 1200 članov. Neprimerno pa je bilo tam, da slovenski delavci niso dobivali slovenskega delavskega časopisja, Pač pa so čitalj slovensko meščansko časopisje in so bili zaraditega vsaj v velikem delu doslej pod političnim vplivom dotičnih strank. Teh raz- mer seveda niso krivi delavci, marveč meščansko časopisje, ki je pitalo delavce s frazami in šovinizmom. Niso še določene meje novim državam, to je res, toda ve-rojetno je, da se urede po narodnostih in z delom ne smemo čakati. Končno opozarja poročevalec na uvedbo podpore za brezposelne, posredovalnice za delo, nared-bo za preživljanje in na naredbo o uvedbi osemurnega delavnika, ki izide te dni. Priporoča konferenci, da poleg ustanovitve nove osrednje organizacije sklene, ustanoviti tudi društveno posredovalnico za kovinarje, ker je za vodstvo posredovalnice treba za kovinske panoge izvežbanega strokovnjaka. I o stanovsko posredovalnico naj subvencionira vlada, zakaj le potrebno bo, da vlada izroči posredovanje dela obsežnim in na drobno detajliranim strokam samim in jih podpira, ker odvzamejo državi kos dela. Sodrug Gabrijel navaja, da pravtako, kakor drugod, preti tudi na Javorniku in Dobravi brezposelnost zaradi pomanjkanja premoga. V zadnjem času je bilo že nekaterim delavkam odpovedano delo. Pojavlja se tam tudi krščansko-socialna zveza, ki se ves čas vojne ni ganila in zahteva kompromis z organiziranim delavstvom, ki ga odklanja. V naši organizaciji je za vsakogar prostor. Je-seniško-javprniško delavstvo namerava zahtevati osemurni delavnik samo, če so ne uvede. Govornik se tudi pritožuje, da je v tovarnah še vedno uvedena globa za delavce. Sodrug Murko opisuje razmere, ki so bile med vojno v Celju in na Spodnjem Štajerskem. Krivo je bilo temu v glavnem, ker ni bilo organizacije. Delavstvo, zlasti v Celju, se pa sedaj jako zanima za organizacijo in uvi-deva nje potrebo. Članstvo je naraslo jako lepo. Treba bi pa bilo še več shodov, predavanj in pouka, zakaj doslej smo bili prepuščeni skoro popolnoma samim sebi. Tudi v Celju preti brezposelnost, ker primanjkuje premoga in olja. Govornik stavi naslednji predlog: »Konferenca kovinarjev poživlja tajništvo, oziroma Osrednji odbor, da predloži zahteve delavstva celjske cinkarne Narodni vladi ter izposluje, da vlada sprejme deputacijo delavstva, ki jo izvoli organizacija«. Večina delavcev 'v cinkarni ima že osemurni delavnik, le manjši del dela še devet ur. Obljubljeno pa le že temu delavstvu, da se uvede tudi zanje osemurni delavnik. V cinkarni pa še danes kaznujejo delavstvo z globo po 2 do 3 K. Dela pa je še na Štajerskem doveli tudi po celjski okolici. Končno priporoča, da bi se uredila podružnica organizacije v Celju. Potrebno bi bilo tudi konsumno društvo in nekaj agitatoričnih moči. Sodrug Hedenig iz Borovelj pravi, da so kovinarji taro domala ysl v organizaciji; kar še ni v njej, bo *' kratkem. Delavstvo pa ni posebno naklonjeno novi državi, ker zavzema nova država nazadnjaške oblike in delavstvo trpi sedaj prav tako, kakor je trptdo pod prejšnjim vojnodajatvenim zakonom, zlasti po zasedbi po jugoslovanskih četah. Naglaša, da je tajništvo za kovinarsko organizacijo potrebno tudi za koroški del, ko se dožene nova državna meja. Vzdrževali bi tajništvo domala sami. Ce se to ne ustanovi, bo organizacija trpela zlasti pozneje. Sodrug Halemoschnig opisuje na podlagi jasnega statističnega gradiva boroveljske razmere v puškarstvu. Pritožuje se o tamkajšnjih obratnih razmerah; ker se puškarstvo deli v pododdelke, pa tam izjemni zakoni in tudi naredba (§ 1154 b, 1156) v prid delavstva niso prišle do veljave. Sedaj so odpadle tudi vse prehranjevalne ugodnosti, ko so zasedle jugoslovanske čete Borovlje. Vrhutega se pa nahaja puškarstvo v Borovljah pred katastrofo, ker ne dobiva potrebščin za puškarstvo, ki jih je prej dobivala večinoma iz Nemške Avstrije. To sta dve nujni stvari, ki jih hočemo predložiti Narodni vladi v Ljubljani, in naprošamo tudi vašo intervencijo, da rešimo boroveljsko delavstvo pred katastrofo. V ta namen se ie izvolila posebna komisija, ki se posvetuje z delegati s Koroške in izvede z njimi intervencijo pri Narodni vladi. Popopoldanska seja se je pričela ob 2. uri. Sodrug Vehovec je na popoldanski seji poročal <> taktiki strokovne organizacije. Koliko gorja so^d''"^' pretrpeli v vojnem času, ne da bi si bili mo*" znatno pomagati! Toda vojne ni več; sijem”*1 bodočnost, če bomo organizirani v sklei>Jda £lbina Kunca, Bas • Zentralbahnstrasse 21, Sclnveiz. Vsaken pismu je priložiti za poštnino m stroške 3 K (tri krone) v bankovcih ter natančen naslov v Ameriki. Pisma pridejo gotovo in hitro v roke naslovnika. Na drug način m sedaj mogoče odposlati pisem v AmenKo. 7n strndaiočo umirajočo srbsko deco smo danes nrcieli 13257 K- Ve^ie zneske so darovali plemeniti dobrotniki v Kamniku 1010 K: v Stele 100 K; g. Šarabon 300 K; ga. Lia Oo-rupoia 120K; ga. Kranjc nabrala ob krsto« slavnosti prvorojenke g. Pahernika v Vuhred 200 K; vodstvo nar. šole v Rajhenburgu 947 K-Stražna stotnija SHS celjskega pp. 540 K; K Musi Vitanje, 200 K; g. Verdnik, Uutomer U K; obrtno pomožno društvo v Ljubljani 300 £ Jarnena 105.40 K; gg. srbski častniki v Lju ljani 310 K. - V blagu smo prejeli 246 koso perila in oblačil ter 128 parov čevljev. — Imenovanja, izvršena v 37. seji Narodne vlade z dne 20. decembra 1918. I. V oddelku za javna dela in obrt. Ing. Vinko Strgar, rudarski svetnik v Ljubljani, se imenuje višjim rudarskim svetnikom; ing. Jaroslav Plzak, rudarski svetnik v Idriji, se imenuje predstojnikom premogovnika v Velenju. Iz dosedanje državne sl.: se prevzamejo z dosedanjim činovnim razredom s pridržkom naknadne definitivne u-vrštilve v status državnih uradnikov SHS: 1-Ing. Mohor Pirnat, dosedaj višji rudarski svetnik v Brixlegu, v isti lastnosti za vrhovnega u-pravitelja državnih montanističnih podjetij SHS v Ljubljani. Plača VI. činovnega razreda z akti vitetno doklado za Ljubljano in normalno dra-ginjsko doklado. 2. Ing. Fran Petrič, dosedaj stavbni svetnik pri ministrstvu za javna dela na Dunaju, v isti lastnosti k poverjeništvu za javna dela in obrt v Ljubljani. Plača Vil. činovnega razreda. 3. Ing- Josip Pavlin, dosedaj stavbni nadkomisar v,ministrstvu za javna dela na Dunaju, v lastnosti k poverjeništvu zn javrta dela m obrt v Ljubljani. Plača Vlil. činovne*m razreda. Kot začasni pogodbeni u-rachjifci z obojestransko pravico do dvameseč-ntf-'odpovedi se nastavijo: odvetniški kandidat dr. Ivan Mazek, odvetniški kandidat dr. Albin Kandare in eksportni akademik Ivan (loričnik kot tajniki poverjeništva z mesečno plačo z vsemi dokladami vred po 800 K; Karol Detela, t. č. stotnik, se nastavi kot revizor vseh obratov Narodne vlade SHS v Ljubljani (milarne v Šiški, poslovalnice za nabiranje kož, kemične tovarne v Mostah in smodnišnice v Kamniku) -z mesečno plačo 700 kron. II. v oddelku za promet. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani se imenujejo sledeči uradniki: nadzornik. Rajko Golob za ravnatelja, svetnik, Maks Klo-dič za ravnateljevega namestnika za tehnično stroko in nadzornik Ivan Batagelj za ravnateljevega namestnika za administrativno stroko. '-‘d načelnike posameznih oddelkov se imenujejo: v 1. oddelku: komisar dr. Franjo Bončina; v II. oddelku: komisar Josip Petrič; v III. od-delpu svetnik ing. Izidor Herzog; njegovim namestnikom se imenuje nadkomisar ing. Rudol? Kavčič; v IV. oddelku: nadkomisar ing. Franjo Haken: v V. oddelku: nadrevident Srečko Benedek: načelnikom vozovnega vodstva sc i-meuuje nadrevident Ivan Kelec; v VI. oddelku: nadzornik Josip Hočevar, v VII. oddelku: nadrevident Josip Šmuc; v Vlil. oddelku: revi-dent Herman Boltar; njegovim namestnikom s? imenuje pristav Milan Cvetnič. Vsi ti uradniki se imenujejo definitivno, samo oba ravnateljeva namestnika se imenujeta provizorično. V slučaju, da poverjeništvo za promet preneha °bstojati vsled izpremernbe ustave, ostane ta Urad z imenovanimi uradniki kot višje prometno ravnateljstvo. v.— Kdo ve kaj o Rahnundu Herzogu, ki je služil v častniški kuhinji 2. bataljona 17. pešpolka kot kuhar. O Herzogu od oktobra 1918 ni sledu. Kdor bi o imenovanem kaj vedel, naj to naznani — na željo staršev — mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani, »Mestni dom«. — Kukala nazaj! Pri popoldanski predstavi na dan sv. Štefana v deželnem gledališču sta si dve dobro znani osebi izposodili kukala ,1£i desni balkonski garderobi, katerih pa nista vrnile; poživljata sc, da prineseta kukala čim-bfeje nazaj, da se izogneta neprijetnim posledicam. , —- Popravek. V včerajšnjem poročilu o s lodu v Zagorju ob Savi naj se pravilno čita: , v Pl (idsedstvo sta bila izvoljena sodruga P e -e r 1 i n in Ceglar«. Promet s klavno živino ni prost. Ker se v /^dnjem času razširjajo vesti, da je promet L-iorvYnimi pre§Ri in teleti zopet prost in da je nanje omenjenih živali brez vsake utesnitve ovoljeno, se s tein ugotavlja, da so te vesti ),|Cz Prave Podlage m neresnične. Nakupovanja tur111'^1^.1” telet je kakor dosedaj tako 7,. - .nadalje izključno pridržano vnovčevalnicl ;t,no 'n ,nast v Ljnbliani. Vsi predpisi, ki tičejo prometa z navedenimi živalmi ostane-to še nadalje v veljavi, in se bodo prestopki '•oper te predpise strogo kaznovali. Dalje ugotavlja, da je vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani, ki je izšla iz prejšnjega bivšemu de-Ze nemu odboru kranjskemu podrejenega »de-ve‘nega mesta za dobavo živine«, državen za-d^d, jn da se stekajo dohodki tega zavoda v 1 zavno blagajnico. u — Štetje in klasifikacija konj. Po razsulu stroogrske armade se je število konj in vozil . naših krajih izredno pomnožilo. Potrebno je, se preRled čez te konje in vozove in da dožene upravičenost sedanje iKisesti. Treba je tudi ugotoviti potrebo naše jugoslovanske armade. V to svrho je Narodna vlada ukazala splošno štetje, oziroma klasifikacijo konj in štetje vozov na sledeči način: 1. splošno štetje vseh v slovenskih pokrajinah se nahajajočih konj in vozil; 2. popis vseh konj, ki so bili do 1. novembra t. 1. last avstvoogrske armade, ali pa last oseb, ki so spadale k tej armadi. To se zgodi na ta način, kakor se je to svoječasno vršilo pri seznamih, ki jih je sestavljala občina v svrho klasifikacije konj in štetja vozil. Pri vsaki osebi se ima natančno ugotoviti, na kak način je prišla v posest konja. Te sezanme ima občina sestaviti v dveh izvodih, od katerih enega dopošlje na »Vojaško evidenco konj v Ljubljani, Nušakova vojašnica«, drugi pa ostane pri občini in se nadalje dopolnjuje. Pri klasifikaciji, ki se vrši v dotičnem okraju, naj prinese občinski zastopnik ta. seznam s seboj. Poleg tega se mora vpisati v te sezname tudi take osebe, ki so konje že prodale; komisija pa bode preiskala, v koliko je imel dotični pravice do tega. Ti seznami morajo dospeti na vsak način najkasneje do 15. januarja 1919 na »Vojaško evidenco konj«; okrajna glavarstva so odgovorna, da se ta rok nikakor ne prekorači. 3. Vsa poveljstva in druge oblasti, ki so proti potrdilu, oziroma reverzu oddajale erarične konje, imajo tozadevne sezname in prepise potrdil čimpreje vposlati »Vojaški evidenci konj«. Doba in začetek klasifikacije, kakor tudi vse pravice in dolžnosti te komisije se bodo pravočasno razglasile. O tem se obvestijo vsa okrajna glavarstva, občine, orožniške postaje in štacijska poveljstva. — Dr. Lovro Pogačnik 1. r. — Razne male stvari. V Pragi se je vršil velik shod praških postrežkinj. Svoje zahteve so naravnale po ameriškem vzorcu: v nedeljo naj bo prosto, ob delavnikih naj se konča delo ob 5. popoldne; naslovi: milostljivi gospod, oziroma gospa, naj se odpravijo. Splošno se govori. da dosežejo postrežkinje svoje zahteve. — Češki železniški minister dr. Zahradnik je naznanil deputaciji čeških žurnalistov, da je odredil, da dobe češki časnikarji posebne legitimacije za prosto vožnjo po železnicah. — Znameniti zavod za zdravljenje prsnih bolezni, posebno tuberkuloze, Allaud, so zaradi pomanjkanja premoga zaprli. Večina bolnih je že zapustila zavod: manj bolni so bili oddani v domačo oskrbo, težje bolne so pa prepeljali v razne druge sanatorije. — V Pragi bodo ustanovili čimpreje krematorij. Upepeljevanje mrtvih bo za sedemdeset procentov cenejše, kot doslej. — Ravnateljstvo dunajskih električnih železnic naznanja, da je prepovedan prevoz zimskega športnega materijala na vseh progah električne železnice. — Jihlavo, preje popolnoma nemški jezikovni otok, so izpremenile sedanje politične razmere v češko mesto. — Iz Monakovega: Bavarska je stopila s čehoslova-ško republiko v prijateljske diplomatične od-nošaje. Češka republika je že obljubila poslati premog na Bavarsko. Pošiljatve so se tudi že pričele. — Podtajnik nemškega zunanjega urada sodr. dr. David je v Wiesbadnu težko obolel. Umetnost in književnost. i Iz gledališke pisarne. Danes popoldne ob 3. se uprizori otroška igra »Pogumni Tonček« izven abonementa, kot otroška predstava ob znižanih cenah. V nedeljo popoldne ob pol 3. francoska klasična komedija »Namišljeni bolnik« izven abonementa, zvečer ob pol 8. »Prodana nevesta« za »A« abonement. — V ponedeljek prvič drama »Tiha sreča« za »B« abonente, v torek popoldne ob 4. francoska opereta »Zvonovi Cornevillski« izven abonementa. Nevarni sosed. Več ko štiri leta so minula od onih toplih dni, ko se je državni nestvor imenovan Av-stro-Ogrska monarhija vrgel v svoje blazno, zadnje započetje. Temu blaznemu dejanju sledeča svetovna vojna je človeštvo preobrazila; v živi zavesti nas vseh .je, da prelita kri in prestani napori, beda, uničena življenja, več kot štiriletna doba velikega ljudskega umiranja, — da vse to ne sme ostati tudi brez velikih posledic. V narodnem pogledu smo Jugoslovani dosegli svoj cilj: ujedinjenje. Trpeli smo za to, bojevali smo se za to, tvegali smo življenje in premoženje za to. Zato pa nam je v taki živi zavesti, kakšna dragocenost je danes že izvršeno ujedinjenje za nas vse, za vsakega čutečega in mislečega Jugoslovana. Prva naša misel, včeraj še revolucionarni fantom, da se mora najprej ljudstvo, ki na tej bogati, od narave obdarovani zemlji živi, osvoboditi tujega jarma in tujega hlapčevstva — je meso postala. Demokracija vsepovsod in v vsem — to je bilo geslo, ki je šlo pred nami kakor zvezda vodnica; demokracija — to je bila tista čudežna beseda, ki je ukrotila nasilnost in militarizem ter pomogia pravici do zmage. Temu svojemu bojnemu geslu moramo ostati zvesti do konca dni. S tein geslom moramo iti v boj in na plan tudi sedaj proti svojemu novemu sovražniku, proti kraljevski Italiji, ki je v svojem imperialističnemu pohlepu iztegnila svoje roke po najlepšem kosu naše, komaj o-svobojene domovine. Povedati moramo vsemu svetu, vsem našim prijateljem, da mir in sporazum med narodi nista mogoča, dokler ne bo odstranjena ta krivica kraljevske imperialistične Italije, katera s takimi podvzetji in nasilnimi dejanji slepari svoje lastno, ubogo, socialno poteptano in ogoljufano ljudstvo. Ta najlepši kos naše domovine je že enkrat oplenila, pohodila, razbila stara zverina — Avstro-Ogrska monarhija. Sedaj jo znova pleni, tlači in zavira tujec, ki sam ve, da nima nobene človeške in božje pravice do nje. To njegovo započetje je ravno tako v nasprotju z načeli demokratizacije in svobode, kakor eksistenca bivšega našega tlačitelja — habsburške monarhije in dinastije. Treba je, da to povemo sebi samim in da to povemo vsemu svetu, predvsem tistim, ki nam o velikem svetu stoje najbližje — socialistom vsega sveta. To smo deloma že storili, deloma še bomo. Ujedinjenje po katerem smo tolikanj hrepeneli, za katero smo dali cvet naroda, zaradi katerega smo prestali toliko ponižanj in trpljenja, bi izgubilo ves svoj čar in pomen, ako se tudi v tem pogledu ne vzpostavi pravica. Tej pravici pa morejo pomoči do zmage le načela demokracije, ki jih sedaj uveljavlja ves svet in ki mora zahtevati, da se ta načela priznajo in uveljavijo tudi v Italiji sami. Italijanski imperializem je nevarnost ! za ureditev našega lastnega doma po <'ač . demokracije. V zadnjih tednih smo vid-;.., k kvarno je uplival ta italijanski pohlep na o ditev in razvoj naših domačih razmer. Ako stane italijanski imperializem nedo;.ikn: čvrst in močan, kakršnega se hlini, pom mo, da je tudi nova svoboda v naši i;t.“ : c mačiji v največji nevarnosti. Te velike nov-, nosti krivičnega in nasilnega soseda se mr; • mo zavedati vsi in enotno nastopiti proti šitelju komaj priborjene svobode, mini, reda in dostojnega življenja v našem lastnem domu. Od italijanskega ljudstva pričakujemo, da bo spoznalo krivico in jo popravilo. Pričakujemo. da bo po zgledih drugih velikih in ponosnih narodov uveljavilo pravico, do katere vodi resnična in kulturna demokracija vsikdar in vsepovsod. Abditus — Prepeluh. Razno. * »Federacija socialistične revolucijske Internacionale« na Dunaju. V zadnjih dneh se je vršila na Dunaju dobro obiskana ustanovna skupščina »Federacije revo-lucijsko-socialistične Internacionale«. Na shodu so na-glašali, da je glavno načelo »F. R. S. J.« centralizirati vse revolucijsko-socialistične moči. Vsakdo, ki hoče, da ne odrine izvršitev socialističnih načel daljna bodočnost, se mora pridružiti »Internacionali«. Njen končni cilj je socialistična revolucija, to je oddaja vseh industrijskih, prometnih sredstev ter zemlje v roke delavstva. Naloge nove organizacije bodo sledeče: 1. Razširitev socialističnega duha in načel, ter vzbuditev revolucijske bojne volje. 2. Dokazati hoče, da je kompromis z meščanskimi strankami breznačelen. 3. Ustanovitev propagandnih in delujočih organizacij v tovarnah in vojašnicah. 4. Ustanovitev socialističnih delavskih, kmečkih in vojaških svetov. Na shodu so omenjali tudi nedelavnost nemške socialne demokracije, ki je baje preje pravila, da je preslaba za delo. Naznanili so, da se je že pridružilo organizaciji nekaj zavodov in vojašnic. Federacijo sestavljajo te skupine: radikalni nemški Halni demokrati levice, ki hočejo ostati še v stranki in tam izvrševati svoje tendence, dalje komunistična delavska stranka, dve skupini Cehov (zimmer\valdovci in anarhisti), poljski socialisti, ena skupina židovskih socialistov in skupina »Freie Jugend«. Federacija izjavlja, da morejo ostati njeni člani v vseh svojih dosedanjih organizacijah, ker je njena končna naloga, napolniti mase z revolucijskim duhom in razbiti »tvarjajoči mir« z meščani. * Kako so trpeli vsled vojne otroci V zadnji seji dunajskega občinskega sveta se je vršila razprava o dunajskih prehranjevalnih razmerah. Otroški zdravnik prof. Pirquet je konštatiral, da so izgubili devetletni otroci, katerih teža ima znašati povprečno 30 kg, na teži povprečno 7 kg, sedaj tehtajo 23 kg. Pri enajstletnih otrocih pa znaša izguba 6 kg, pri 13-letnih 5.2 kg, pri 15-Ictr6h že 15.2 kg. Te strašne posledice slabe pretirane so privedle do velikega razširjenja tuberkuloze. Še groznejše poročilo je pa ono policijskega zdravnika, v katerem vidimo, da so pošiljali otroke — najnežnejše starosti — po odgonu. Po odgonu so pošiljali 10- do 18-letne otroke. Ti otroci so telesno in duševno zaostali. 16- do 18-letne bi smatrali za 14- do 16-letne. Posebno so zanemarili dečke. Strašne dokumente o otroški bedi bodo predložili vladi, kateri bodo podani tudi predlogi za boj zoper tuberkulozo, o skrbi za dojence ter za otroke in šoli odraslo mladino. * Letošnja svetovna letina v številkah. Po poročilih internacionalnega poljedelskega zavoda je znašala letini v Angliji, Kanadi, Indiji, Združenih državah? Španski, Japonski, Egiptu in Tunisu okroglo 965 milj. centov pšenice; letina ječmena je za 5.2 proc. večja kot lanska; ovsa je za 3,4 proc. manj. Letina koruze v Uniji in v Kanadi je letos za 15,4 proc. manjša kot leta 1914. Enako ie letos manjši pridelek krompirja. * K»ko bojkotirajo Angleži Nemce. Velika londonska .tvrdka s semenjem, je dobila iz Kodanja brzojav, predlagajoč, da se obnovi z veliko nemško tvrdko s semenjem, stare stike. Angleška tvrdka ni odgovorila, ampak je razobesila v žitni borzi gorenjo depešo, poleg nje pa opis depeše od januarja 1917, ki zahteva brezobzirno podmorsko vojsko. V tej dob; je razvila nemška firma velik boj za uničenje angleških trgovskih ladij. President borze je izjavil, da bodo mogle začeti nemške tvrdke s trgovino šele pet let po koncu vojske in še tedaj bo treba parlamentarnega odobrenja. * Napravil je kot oni .... V železniškem vozu drugega razreda, ki je sedaj — kakor vse —• samo »nadomestek«, t. j. tretji razred, na kojem je napisano samo s kredo »drugi razred«, sedi okoličan — z listkom 3. razr. v roki — ne vedoč, da sem ne spada. Pride sprevodnik in zahteva listke. Okoličan mu da svojega in sedaj začneta naslednji razgovor. Sprevodnik pravi h kmetu: »Gospodine, vi pa ne spadate sem, tu je drugi razred, vaš listek je pa za tretji. Prestopiti morate«. — Okoličan: »Kdo pa pravi, da sem v drugem razredu? Saj je izgledal tretji razred še vedno tako kot danes«. — Sprevodnik: »Seveda, res je to — toda sedaj je to vendar drugi razred! Kakor vidite, imajo vsi vaši sopotniki zelene listke, ti so za drugi razred«. — Okoličan: »In kako pa morejo potem vedeti, da ni to tretji razred — še v “dno sem se vozil v takih vozovih in nikdar še nisem ziihteval drugega«. — »Zunaj na vratih je napisano s kiredo, da je to drugi razred — sedaj v vojski delamo ta'Ko, drugače je nemogoče«, ie pojasnjeval že iezni sprevodnik. — »A taka ie ta stvar — torej počakajte, popravil bom listek; vrnite mi ga!« Kondukter mu Van, itistek 3. razreda in modri okoličan potegne mirno iz žepa svinčnik, prečrta na listku označbo »tretji razred« in napiše mesto nje »drugi razred«. Potem pa vrne listek sprevodniku, rekoč: »Torej — sedaj sem napravil enako vam; napisal sem mesto tretjega razreda — drugi in izenačeni smo, kaj — ne?« * Zveza kovinarjev v Nemčiji. Nemška zveza kovinarskih delavcev je štela 1. decembra 1918 organiziranih 113.950 ženskih članov proti 28.195 v 1. juliju 1914, moških je bilo organiziranih 447.656. S tem je že dosegla stanje pred vojno. Aprovizacija. Prodajalci moke se vabijo, da se zglase v torek, dne 31. t. m. v mestni posvetovalnici radi nakazila moke. Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo meso v pondeljek, dne 30. t. m. in v torek, dne 31. t. m. v cerkvi sv. Jožefa po naslednjem redu: V pondeljek, dne 30. t. m. od 1. do pol 2. popoldne štev. .1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 clo 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400. od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600. — V torek, dne 31. t. m. od pol 8. do 8. dopoldne štev. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. štev. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. štev« 2201 do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca. Sladkor za januar. Kakor se nam poroča, sc ie g. Lillegu ravnatelju sladkorne centrale, ki se je mudil na Dunaju in v Pragi, posrečilo doseči, da pride sladkor že prve dni v januarju v Ljubljano. Stranke dobe torej sladkor za januar že pričetkom januarja. Vojno klobase na rdeče izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo vojne klobase v pondeljek, dne 30. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 180, od 9. do 10. štev. 1S1 do 360, od 10. do 11. štev. 361 do konca. Stranka dobi za vsako osebo četrt kg klobas, kilogram stane 2 kroni. Stranke naj pripravijo drobiž. Vojne klobase na rmeno izkaznice C štev. 1 do 1800. Stranke z rmenimi izkaznicami C štev. 1 do 1800 prejmejo vojne klobase v pondeljek, dne 30. t. m. in v torek, dne 31. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen ie tale red: v pondeljek, dne 30. t. m. od 2. do 3. popoldne štev. I do 200. od 3. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do 5. štev. 401 do 600. — V torek, dne 31. t. m. dopoU dne od 8. do 9. štev. 601 do 800, od 9. do 10. štev. 801 do 1000, od 10. do 11. štev. 1001 do 1200, popoldne od 2. do 3. štev. 1201 do 1400, od 3. do 4. štev. 1401 do 1600, od 4. do 5. štev. 1601 do 1800. Stranka dobi za vsako osebo četrt kg klobas, kilogram stane 2 kroni. Pripraviti je treba drobiž. Krompir za VII. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo krompir v pondeljek, dne 30. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: od 8. do 9. dopoldne štev .1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. štev. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3. do 4. štev. 601 do 750, od 4. do 5. štev. 751 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. Krompir za VIII. okraj. Stranke Vlil. okraja prejmejo krompir v torek, dne 31. t. m. dopoldne pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 170, od 9. do 10. štev. 171 do 340, od 10. do 11. štev. 341 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. Krompir za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo krompir v torek, dne 31. t. m. popodne pri Miihleisnu na Dunajski cesti po naslednjem redu: od 2. do 3....štev. 1 do 120, od 3. do 4. štev. 121 do 240, od 4. do 5. štev. 241 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. Jabcika za I. Irt II. uradniško skupino. Stranke 1. in II. uradniške skupine prejmejo jabolka v pondeljek, dne 30. t. m. v telovadnici I. državne gimnazije (nasproti »Narodnega doma«), po naslednjem redu: I. uradniška skupina od 8. do 10. ure dopoldne. II. uradniška skupina od 10. do 11. dopoldne. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma jabolk, kilogram stane 2 kroni. Jabolka za VIII. in VII. okraj. Stranke VIII. in VII. okraja prejmejo jabolka na zelena nakazila za krompir v torek, dne 31. t. m. v telovadnici I. državne gimnazije (nasproti »Narodnega doma«). Določen je tale red: VIII. okraj: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 180, od 9. do 10. štev.181 do 360, od 10. do 11. štev. 361 do konca. — VII. okraj: od 2. do 3. popoldne štev. 1 do 300, od 3. do 4. štev. 301 do 600, od 4. do 5. štev. 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg jabolk, kilogram stane 3 K 50 vin. Stranke se prosijo, da pripravijo drobiž. Jabolka za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo jabolka na zelena nakazila za krompir v pondeljek, dno 30. t. m. v telovadnici I. državne gimnazijo (nasproti »Narodnega doma«) po naslednjem redu: od 2. do 3. popoldne štev. 1 do 120, od 3. do 4. štev. 121 do 240, od 4. do 5. štev. 241 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg iabotk. ter stane kilogram 3 K 50 vin. Pripraviti je treba drobiž?'’ ----------------_ Aprovizacija južne železnice. Stranke, ki še niso prišle po krompir tretjič, naj pridejo ponj prihodnji teden, '-<)» nožne.'*! se na pritožbe ne bo več oziralo. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e 1 a n. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani Št. 1435 ex 1918,pr. Razglas. S 1. januarjem 1919 prične samostojno poslovati novo ustanovljeno finančno okrajni) ravnateljstvo v Ljubljani, ki je nastanjeno v poslopju finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani, in sicer kot dohodnistvena obiasi I. stopnje. Finančno okrajno ravnateljstvo' obstoji iz. dohodarst ven etra oddelka in posebnega pristoj-binskega oddelka. V področje doliodarstvenega oddelka spadajo posebno: vžitnina, carina, monopoli (predvsem tobak), dohodarstveno kazenske zadeve in vodstvo finančne straže, v področje pristoj-binskega oddelka pa vse zadeve, ki so spadale dosedaj v področje urada za odmero pristojbin v Ljubljani, ki preneha samostojno poslovati z 31. decembrom 1918. Predsedstvo finančnega deželnega ravnateljstva Jubljani, dne 26. decembra 1918. Finančni deželni ravnatelj. v L i sprejme ,.Društvo zasebnih uradnikov in uradnic na slov. ozemlju*' v Ljubljani. Nastop takoj. Ponudbe naj se pošljejo na naslov društva. — najboljše kakovosti se zopet dobe po dnevnih cenah v zalogi tovarne tevljev *e, % Ljubljani (Bregu). Pismena naročila se vslcd sedanjih razmer ne izvršujejo, ter se priporoča osebni nakup. = BHBI IRSU Popolno belo platno morete dobiti z vporabo našega izbornega luga prašek za platno. Velik prihranek in malo truda pri pranju. 1 zavoj 150 gr. K 1, 450 gr. K 2‘50. Najmanj se more naročiti 10 zavojev! Pri naročilu 5 kg popust 1 — Razpošilja se po povzetju. Prodajalci dobe popust nm Zavod za izvoz M, JONKER, Zagreb 40. Petriujska 3/III. Telet 23-27. MiSt, podgane, stenice, ššurkl! Szdclova- feln nje in raz-pošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; Zli SCUrnČ 1\ O* | niTKiuirt /.n otvnivv k Ct- močna tinktura K 5-—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2-— in K 4‘— ; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K L50; prašek proti pernim ušeni K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilia po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JUnker, Zagreb 40, Petriujska ulica 3, III. društvo z o. z. ■ Maribor ob Dravi == Gosposka ulica št. 5. —— Električne naprave za razsvetljavo za mline, žage In druge kraje. Električni motorji, električni gladilnikl, 4I elektr. žepne svetili« t fes. d Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani. Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu se obrestujejo po 4 */a °/0 od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so domači hranilniki. Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredi ^ vrednostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji. Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere. Telefon st. 120. Cek-konto poštne hranilnice st. 45.156. t * | S * I Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi