Političen list za slovenski narod. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspediclja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: S Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. A ЛЈ-_ . ... . „ ,«uti. ■• „ _ . . .. ' . r . e .. , ,. „ ® , ■ Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. ' ' Posamne številke po 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-štev. 74. V Ljubljani, v petek 17. decembra 1897. Letnik XXV. Kaj bo? Nemška strankarska vlada je v Avstriji vse storila, da bi spravila narode v nezadovoljnost. Kar je občutljivih stranij v ljudstvu, vseh se je s predrzno roko dotikala. Splošno je gazila delavske stanove in zavirala vernost, zlasti zatirajoč katoliške cerkve svobodni razvoj. Pri slovanskih narodih je pa imela še posebno- taktiko. Najrajše bi jih bila seveda uničila, a to pač ne bi bilo šlo ; zato jih je najpreje raz-družila, zatem pa uporabljala v svoje namene. Kar jim je dala pravic, se je zgodilo Ie iz sebičnih namenov. Poljake je skušala uplesti v svoje mreže in jih je zato negovala, zraven pa podnirala, da so se zatirali gališki in bukovinski Busi. Cehov se je jela bati, ko je videla, da se ne da uničiti njihova narodna samozavest, zato jim je pustila nekaj pravic. Slovence in Hrvate pa je k večjemu z obljubami zadovoljevala. Teh se ni bala, smatrala jih je za nejednakopravne in dejanski je vse storila, da bi jih potopila v nemškem, oziroma v laškem morju, z besedami se je pa prilizovala, kedar koli je potrebovala glasov njihovih zastopnikov. Bili so v resnici žalostni časi! Naši poslanci so igrali ulogo beračev. Kedar se jim je pomolila kaka mrva od daleč, so morali za njo robovati za žive in mrtve in pomagati najbolj krivičnim in neumnim predlogam do zmage. Sedaj kako osebno vprašanjice, sedaj kaka drobtinica v šolstvu ali gledć na jednakopravnost v uradih, sedaj kakih par predmetov slovenskega pouka na kaki nižji gimuaziji — take so bile vladne obljube. In za take „omelete" toliko truda, toliko zatajevanja, toliko težavnega poniževanja 1 Vlada je sama skrbela, da naši zastopniki niso prišli iz jezikovnega vprašanja. Paralizovala jim je v državnem zboru umstvene in nravne sile. Prvo leto služil, piško sem zaslužil, drugo leto služil, raco sem zaslužil, tretje leto služil, gosko sem zaslužil, tako bi se dali izražati naši dosedanji vspehi. Samo to moramo še dostaviti, da so piške, race in goske večinoma poručali drugi. Glej celjsko gimnazijo 1 Bog ne zadeni, da bi metali polena na svoje bivše zastopnike. Bili so žrtva razmer svojega časa in kolikor se je tedaj dalo, so marljivo izvrševali svoje zastopstvo. Sedaj, sodimo, so minoli tisti časi. Beračili ne bomo več. Prosjaške politike bodi konec I V polni samozavesti zahtevajmo, kar nam gre in sicer ne v obljubah, no v dejanjih. Nemški strank&rji se motijo, če mislijo, da nas bodo užugali s svojo surovostjo. Hladno jih gledamo, ne bojimo se jih. Njihovo postopanje more škodovati le njim samim, ne nam. Dobro se zavedamo, da uradniško ministerstvo pomenja nadaljevanje sedanjega sistema. A če biro-kratizem ni v prejšnjih časih ni mogel zamoriti narodov duše, kamo-li sedaj, ko stoje v samostojni samozavesti zastopniki narodov združeni v skupno obrambo? Ce smo preboleli prejšnja ministerstve, bomo še to. Liberalni nemški centralizem nam ne bo županih Ta zavest nam je prešla v mozeg in ko bo treba, bomo to tudi pokazali. Kar so skusili naši zastopniki na Dunaju, bo imelo brez dvojbe mej narodom svoje posledice. Naše pošteno slovensko ljudstvo ne pošilja svojih zastopnikov na Dunaj, da bi se jim rcgala nemška oholost, da bi jih sramotila dunajska fakinaža. Ce ni na Dunaju mogoče poslancem niti otvoriti ust, če politiško presito in nadvlade pijano strankarstvo niti najnavadnejše dostojnosti ne more čuvati napram zastopnikom našega in drugih slovanskih narodov, potem so posledice same po sebi dane. Za podnožnico nočemo biti nikjer in nikomer I Zavedamo se svojih dolžnostij do vladarja, a tudi pravic, ki jih imamo tirjati od države. Mej svoje dolžnosti pa nikakor ne štejemo, da bi z uničevanjem samega sebe še nadalje vzdrževali nemško strankarsko nadvlado v Avstriji. Kako se bodo stvari zasukale, ne vemo. Zase ne prevzamemo nobene odgovornosti. Pač pa jo prevzemajo tisti, katerih dolžnost je skrbeti za to, da se ohrani Avstrija. In ta se more le, če bo do vseh narodov pravična. Mi ostanemo na svojem mestu in hvalimo Boga, da nismo sami. Po številu smo v večini; po vplivu smo sedaj še v manjšini. Ce se nas ne bo hotelo poslušati, potem pa ne v;tavi nobena sila tudi v do sedaj teptanem in zaničevanem slovenskem in hrvatskem ljudstvu najodločnejšega in brezozirnega radikalizma. Za vse narodove idejale smo pripravljeni na boj: v ohranjenje njegove narodnosti, v okrepljenje njegovih delavskih stanov, v pospeševanje živega verskega življenja. Pravi narodnjaki, pravični socijalisti, navdušeni katoličani, nam je ime. V tem smislu hočemo nadaljevati svoje delo, v tem smislu poduče-vati, vzgajati, organizovati naše ljudstvo. Viharji so se pričeli in se nam še obetajo. Morda potro ti viharji mnogo starih zunanjih oblik, v katerih sedaj živimo. Ce se nam oglasi brez naše krivde vresničena pesen: „Vse je vihar razdjal", ji odgovorimo v krepek odziv v svetem navdušenju: „Naredbozmiraj stal!" Politični pregled. V Ljubljani, 17. decembra. Stojalowski in njegova strančica sta pokazala v zadnjih dneh državnozborskega zasedanja, da sta popolno na strani zastopnikov slovanskih narodov. Vendar pa izjavlja Stojalowski sam, da njegov klub še nikakor ne misli na združenje s polj- LISTEK. Dr. Friderik Dittes. (Spisal Л. P. Korošec.) Prepozno! Ne morete več uničiti, kar sem ustvaril. Dittes. Ce prav je Dittes že mrtev, vendar se še njegovo ime pogosto imenuje v učiteljskih listih in krogih. Mnogo učiteljev nemške narodnosti, posebno dunajski, ga še zmeraj slavijo kot poluboga, kate-teremu je treba pridno zažigati dišečega kadila. Dittes jim je največji pedagog novejšega časa, on jim je duševni velikan, napovedovalec boljših časov, voditelj v obljubljeno deželo. Tudi nekateri slovenski učitelji ga visoko spoštujejo ter so mu svoje visoko spoštovanje 2e dejanjski izkazali z doneski za Ditte-sov spomenik. „Učiteljski Tovariš" se mu globoko klanja kot „velikanu med avstrijskim učiteljstvom". Zakaj se neki Dittes toliko slavi? Tako se izprašuje miren opazovalec novejšega učiteljskega gibanja. Morda kot izvrsten pedagog, kot velika znanstvena avtoriteta ali vsaj kot pošten, značajen Človek ? Poglejmo! Pri svojem raziskovanju se hočemo opirati na Dittesove spise iu govore ter na izborno brošuro Fr. Stauracza „Der Schlachtengewinner Dittes und sein Generalstab". Pedagog Dittes v praksi. Leta 1866 je sklenil dunajski mestni zbor za se in za svoje namene ustanoviti mestno učiteljišče ali pedagogij, iz katerega bi dobivali učiteljske moči za meščanske šole, in dovolil v to svrho potrebne denarne svote. Ko se je to zgodilo, bila je glavna skrb mestnih očetov, da dobijo za novi zavod pripravnega ravnatelja, moža po svojem okusu. Takrat je bil dunajski mestni zbor eminentuo liberalen. Ker v Avstriji niso (!) našli za ta posel nobenega sposobnega moža, šli so trije mestni očetje izven Avstrije v blaženo Nemčijo, da tamkaj izprosijo glave za svoj pedagogij. V Goti našli so protestanta dr. Friderika Dittesa. Vlada jim ga je prav čudno priporočila. Potujoči mestni očetje so namreč dvomili, ali naj vzamejo znanega pedagoga Kehra ali Dittesa. Povprašali so pri vladi za njeno mnenje in odgovorila jim je lakonično: „Ako pokličete Kehrs, zastavili bomo vse moči, da ga obdržimo tukaj, ako izberete Dittesa, za naslednika nismo v zadregi." Mestui očetje so se odločili za Dittesa, in tako je postal Dittes ravnatelj novoustanovljenega zavoda. Sedaj je dobil Dittes priložnost, pokazati svoje moči. Toda, kaj se je zgodilo? Minolo je trinajst let, Dittes si je vedel pridobiti v teh letih lepo premoženje, toda zaupanja pri dunajskih mestnih očetih si ni pridobil. Leta 1881 je moral iti v prisiljeni pokoj z lepo pokojnino 2700 gld., če prav je bil še na duhu in telesu popolnoma čil in zdrav. Dunajske mestne korifeje so stavile veliko upanje na Dittesa, toda prišla je za-nje bridka prevara. Pedagogij je šel rakovo pot: predavanja niso bila najboljša, red je bil jako slab, frekventacija še slabša, in duh, ki je vladal na zavodu, najslabši. Sestavila se je posebna komisija, ki naj bi preiskovala razmere na zavodu. R-zultat teh preiskovanj je bil, da je moral ravnatelj Dittes v pokoj. Komisijsko poročilo govori doslovno: „Pedagogij potrebuje v sedanjih razmerah za ravnatelja no samo moža z globoko znanstveno iz-obražbo in izvrstuo pedagogično nadarjenostjo, ampak tudi moža, ki ne skrbi le za-se, temveč se daruje tudi za stvar; moža, ki skrbi za prospevanje iu prccvitanje zavoda, ki ima veselje za neposredno poučevanje na takem zavodu in ki zua s svojim veseljem vlivati tudi učencem uaudušenje do učenja ; moža, ki v potrebnih slučajih pozablja na svojo lastno osebo, ki ne pozna zahrbtnih intrigij, ampak ki je vzor svojim učencem v priprostosti, pohlev skim „kolo", kajti, pravi vodja te strančice nadalje, dokler bodo člani poljskega kluba od zgoraj opazovali ljudstvo in se bodo narodno - socijalni interesi poljskega naroda zapostavljali državnim interesom, tako dolgo bode njegova stranka ie od daleč opazovala klubovo delovanje. Samo po sebi pa je umevno, da bode tudi nadalje branila Slovane pred nemško hegemonijo. Konečno je izjavil Stojalowski, da se ne bode potegoval za nikak državnozborski mandat, ki je sedaj v rokah kakega člana njegove etranke, in da bo v prvi vrsti prizadeval se, priboriti si mandat za deželno zbornico. Mažarizacija na Ogerskem in Nemci. Odkar je mažarska poslanska zbornica vsprejela zakon, na podlagi katerega se pomažarijo vsa ne-mažarska krajevna imena, se je pričelo mej vsemi nemažarskimi narodi na Ogerskem splošno gibanje, ki izraža nejevoljo nad mažaronsko nasilnostjo. 2al, da s6 Slovani pa tudi Bumuni ne morejo slobodno gibati, ker so jim vedno za petami mažaronska oblastva ter jim zabranjujejo vsake še tako malenkostne manifestacije. Poleg vsega tega pa ta dva naroda nimata nobenega zaščitnika, kateri bi imel kaj vpliva pri Mažarih. Slovanom na Ogerskem bi gotovo prihiteli na pomoč Hrvatje in Čehi, ko bi se Mažari kaj ozirali na njih zahteve. Drugače pa je z ogerskimi Nemci. Na njihovi strani je vse „zatirano" nemštvo v Avstriji in tudi Nemci iz rajha so jim prihiteli na pomoč. V prvi vrsti se je mažar-skemu nasilstvu postavila po robu berolinska „National Zeitung", ki v posebnem članku „Nemci in Mažari" svari mažaronsko kliko, naj se izogiba vsega, kar bi moglo žsliti narodni čut Nemcev na Ogerskem. Ravno sedaj, piše omenjeni list nadalje, ko avstrijsko nemštvo tolikanj „trpi" pred slovansko „nasilnostjo" in se tudi slovanstvo na Ogerskem močneje giblje ko kedaj (ali kali!), naj bi Mažari nikar ne pozabili, da imajo jednake interese z avstrijskimi Nemci, pa tudi z Nemci iz rajha. Cista mažarščina v smislu Košutove nepraktične politike je gola nesmisel. — Tako se potegujejo izvenogerski Germani za svoje zatirane bratce v onostranski polovici in je nada, da bodo z ozirom na znane hvalospeve cesarja Viljema tudi uslišani, mej tem ko se za Slovana kot „manj vrednega" državljana nihče ne briga. V ogerski poslanski zbornici se je pričela včeraj razprava o vladni predlogi, s katero se začasno vravna razmerje mej Avstrijo in Ogersko, dokler se ne sklene nova nagodba ali pa zgodi kaj izvanrednega. Razprava je bila že včeraj dokaj burna, kajti mej poročilom referenta Pulszkega so se neprestano oglašali opozicijonalci ter izražali svoje protivno mnenje. Za njim je govoril opozicijonalec Košut, ki je mej ostrimi napadi na vlado izjavil, da opozicija odklanja vladno predlogo in zahteva, da se razpravlja o njenem predlogu. Akoravno je bila včerajšnja razprava o tej zadevi zelo kratka, je vendar Banffy že lahko uvidel, da ne bo mogel doseči svojega namena ustavnim potom. Opozicija je naravnost izjavila, da bo na vsak način preprečila uve-Ijavljeuje tega zakona pred koncem tekočega leta. Zii se pa, da je BaDffy že pripravljen na to even- nosti in značajnosti in ki jim s svojim vzgledom zabranjuje previsoko cenitev lastne osebe in ošab-nost, moža, ki deluje v soglasju s pregledovalno komisijo, katero je upostavil mestni zbor za nadzorovanje zavoda; moža, ki s svojim patrijotizmom vnema tudi poslušalce, in kcnečno moža, ki natanko pozna minole avstrijske šolske razmere ali ima vsaj voljo, jih do dobra proučiti. „Komisija noče preiskovati in dokazovati, katere označene lastnosti, ki se morajo terjati od vsakega ravnatelja pedagogija, ima ravno gospod dr. Frid. Dittes, toda komisija je prepričana, da se po dogodkih zadnjih časov nikdar več ne bo dala popolnoma vpeljati potrebna medsebojna sloga in neskaljena vzajemnost vseh za pedagogij skrbečih faktorjev, doklei bo ostal na njem dr. Dittes kot ravnatelj. „Komisija upa, da se bo zavod le razvijal, ako se bo, v kolikor je potrebno, reorganizoval ter se mu dal za ravnatelja mož, ki po svoji preteklosti ni prejudiciran, ki ne sili, da se njegovo muenje uresniči pod vsakim pogojem, ampak ki je tudi pripravljen, ideje drugih s potrebno eneržijo uresničiti in ki ima že v svoji osebnosti moč, vzdrževati disciplino na zavodu in mu ni treba v ta namen biti premehaic nasproti slušateljem!" tualnost, in dejstvo, da se snideta delegaciji že prihodnjo sredo, kaže, da bodo ogerski poslanci podali se na počitnice že dan poprej. Ustavnim potom torej tudi mažarska vlada ne bo mogla ničesar doseči in pomagati si bo morala s § 68., kakor se to pri nas zgodi s pomočjo § 14. Naši n emški neodrešenci v nemškem državnem zboru. Vsakdo se še spominja, koliko se je svojedobno delovalo in agitovalo mej avstrijskimi in pruskimi nemškimi korifejami, da bi se za naše „zatirance" najodločneje potegnili tudi Germani onstran avstrijsko nemške meje. Glavno vlogo je igrala pri tem „vsenemška zveza", ki je hotela pri rediti splošen nemški shod in povabiti tudi niše kolovodje, da bi tam dali duška svoji ogorčenosti nad avstrijsko vlado in slovansko večino, ki sta si po njih mnenju zaprisegli s korenino zatreti nemški živelj v Avstriji. No berolinska vlada je to nakano preprečila s tem, da je našim prusaškim kolovodjam prepovedala dohod v Berolin in vsako vdeležbo na nameravanem shodu, vsled česar je nato „vsenemška zveza" odpovedala naznanjeno zborovanje. Splošna razburjenost mej Germani se je tekom časa vsaj navidezno nekoliko polegla in misliti je bilo, da je s tem zadeva popolno rešena. Toda v resnici je pa v srcih Votanovih čestilcev še vedno vrelo in v seji dne 14. t. m. je v nemškem državnem zboru izbruhnila pangermanska garda vso svojo jezo nad nemško vlado. Znani knčač v nemškem državnem zboru, posl. Zimmerm&nn, se je britko pritoževal, zakaj je vlada ovirala nameravano demonstracijo v korist „zatiranemu" nemštvu v Avstriji. Odgovarjal je temu neodrešencu državni minister Biilow, ki je rekel mej drugim to le: Kakor ni nam zabranjeno vsak sam zase razmišljati in čutiti o notranjih dogodkih ptujih držav, sme isto storiti vsak tudi o naših notranjih razmerah. Misli so proste in tudi občutki. Ako se pa ta čustva izražajo javno, je po mojem mnenju naša dolžnost, da smo tem zmemeji in pre-vidneji, čim važneje je mesto, od koder prihaja enuncijacija. Mi nikakor ne odobravamo, da bi se ptuje vlade in ptuji parlamenti vmešavali v naše notranje zadeve in strankarske boje, katerih se tudi pri nas ne manjka. Ravno vsled tega pa, ker mi zahtevamo, da se korektno postopa nasproti nam, smo tudi mi dolžni vstrajati na tem stališču, posebno pa še napram zvezani in prijateljski Avstriji, kateri načeluje vladar, na čegar modrost se ozirajo vsi narodi v jednakem zaupanju. — Naše in nemške prusake seveda tudi ta določna izjava ne bode pomirila, ker se nahajajo še vedno na tem stališču, da smejo sami početi, karkoli se jim zljubi, njihovim nasprotnikom pa ne privoščijo niti slobod-nega dihanja. Novo italijansko ministerstvo je sedaj definitivno sestavljeno in potrjeno ter se prihodnji ponedeljek že predstavi poslanski zbornici. Novo ministerstvo je res. v pravem pomenu besede parlamentarno ministerstvo, kajti zbrali so se sami parlamentarci : devet ministrov pripada namreč poslanski, dva pa eenatski zbornici. V ministerstvu so zastopani vsi večji italijanski okraji. Tako imajo Pie-montezi tri, Sicilijanci, Lombardi in Neapolitanci po Bolj olikano tudi Knigge ne bi mogel Dittesu izročiti ubožnega spričevala. Odrekajo se mu vse dobre lastnosti praktičnega pedagoga. Kakor komisija, so sodili o Dittesu tudi mnogi nepristranski pe-dagogični pisatelji. Ravnatelj Hein piše v „Das Wie-ner Piidagogium" o njem : „Kot učitelj Dittes ni imel realistične naobrazbe, kakor bi jo potreboval iz različnih ved za vzglede pri poučevanju logike. Moral se je posvetovati s profesorji na zavodu in celo od slušateljev si je moral dovoljevati, da so ga popravljali; kajti matematika, geometrija, naravoslovje, fizika in geogr. stroke so mu bile večinoma neznane. Psihologijo je skušal postaviti na temelj empiričnega naravoslovja s popolnoma realnim ozadjem, kar se mu ni posrečilo, ker ni hotel ali ni mogel izvajati najskrajnejših posledic. Zadnja instanca mu je bila v vsaki zadregi, kakor deus ex machina od njega nerazloženi pojem duše . . . Moje osebno prepričanje je, pravi omenjeni ravnatelj, da Dittes v praktičnem oziru ne stoji nad površjem starih šolnikov in da v metodičnem znanju in natančnem delovanju, v znanju strokovne literature in v znanstveni izobrazbi zaostaja za sedanjim ravnateljem." Ko Dittes je prišel 1868 na Dunaj, izdal je neko izjavo na učitelje. Za duševnega velikana veliko po- dva zastopnika v novem kabinetu. Izmej petih novih mož je bil 721etni pravosodni minister že poprej štirikrat na ministerskem sedežu, ostali so pa povse novinci. San Marzano je dosluženi general, Pavon-celli bogat bankir in dolgoletni član parlamenta, Benjamin v sedanjem kabinetu, Nicolo Gallo, on šteje še le 48 let, je bil profesor estetike na rimskem vseučilišču, Ooccu • Ortu pa je bil svojedobno odvetnik, dokler ga Cairoli ni pozval v poljedelsko ministerstvo, čegar vodstvo je sedaj prevzel. Somišljeniki teh mož trdijo, da je novo ministerstvo sestavljeno iz samih vrlih mož, ki bodo spretno vodili državno italijansko ladijo, splošna sodba pa je, da novi kabinet nikakor ni idejalen, pač pa najboljši, kar se jih more roditi v sedanjih zmedenih razmerah. In tega menja smo tudi mi. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. decembra. (Imenovanje.) Presvetli cesar je imenoval preč. g. kanonika dr. Sebastijana E I b e r t a proštom novomeškega kolegijatnega kapiteljna. Čestitamo ! (Štajerski deželni glavar.) Ker se je grof Wurm-brand vsled bolezni odpovedal časti deželnega glavarja, imenoval je cesar zopet deželnim glavarjem grofa Attemsa, kateremu pojo slavo nemško - liberalni listi. (Posvečenje zvona.) Včeraj je prevzvišeni gosp. knezoškof posvetil nov zvon iz livarne gosp. Alberta Samasse za kapelo Nj. ces. visokosti nadvojvode Frančiška Salvatorja v Wallsee ob Donavi na Spod. Avstrijskem. Zvon tehta 123 kilogramov in je 2603. zvon, katerega je ta tvrdka vlila. (Umrl) je dne 9. decembra v „Leonišču" v Ljubljani gosp. P. Stanko Vdovič, duhovnik iz reda minoritskega. — Due 16. maja letos daroval je na Robu slovesno novo sv. mašo, a že dobrih 6 mesecev kasneje mu je sušica, za katero je že dalje časa hiral, pretrgala nit življenja v najlepših letih. Bil je star šele 27 let. Pokopal ga je preč. gospod dekan Fr. Dolinar iz Ribnice v nedeljo dne 12. decembra popoludne na Robu, kamor so prepeljali njegove telesne ostanke iz Ljubljane, ob spremstvu 4 duhovnikov in obilni udeležbi vernega ljudstva. — Svetila mu večna luč ! (Slovensko gledališče.) „Ples v maskah" je gotovo umetniško najlepša opera, kar se jih je doslej na našem odru pelo, dasi neumetniku ne ugaja tako, kakor druge Verdijeve opere, n. pr. „Rigo-letto". To dokazala je tudi sinočna predstava, ki je bila še precej dobro obiskana, a vendar ne tako, kakor bi se bilo smelo pričakovati. Izmed pevcev in pevkinj omenjati nam je pohvalno posebno gospe Inemanove in gdč. Sevčikov^in Hor-vatove, dočim se nam je gosp. Raskovič v nekaterih partijah zdel nekoliko manj disponiran, kakor navadno. Vsekako je pričakovati, da se „Ples v maskah" sinoči ui zadnjikrat ponavljal na našem gledališču. (Med volilci.) Od Novega Mesta se nam piše: Gospod Viljem Pfeifer, naš vrli dolenjski poslanec, stopil je zopet med svoje volilce. Razgovarjal se je g™g=n-i II ■ ■ I I I , I S-S-B nižanje pa je bilo, da je imela „Schulzeitung" takoj priložuost novemu ravnatelju dokazati, kako lepo število gramatikalnih kozlov je vstrelil v izjavi. O pedagogični nadarjenosti in spretnosti Ditte-sovi svedoči tudi njegovo netaktno vedenje pred slušatelji zavoda. — Deželnega šolskega nadzornika je imenoval pred učenci „Stiefelputzer der Regierung", predsednika nadzorovalne komisije , Stiefelputzer des Landesschulinspectors". L. 1880 je tožil pred svojimi učenci čez svoje predstojnike, da se premalo ozirajo na učitelje, ki so dovršili pedagogij. Da potemtakem na pedagogiju pod Dittesom ni vladal pravi duh, je samoumevno. Učenci so dihali v s6 duh, s katerim so prenapolnjeni sedanji dunajski in izvendunajski „mladiči" (Junge). — Tudi prave pedagogične naobrazbe Dittes svojim učencem ni mogel dati, ker je sam ni imel. A .dal jim je, česar je imel v izobilju: ignoranco in aroganco, nevednost in predrznost. Kot praktičen pedagog torej Dittes ni bil velik in tudi ne slave vreden. Ako bi učitelji bolj poznali Dittesa, bi se sploh morali sramovati, kadar se proslavlja kot veliki pedagog. Kajti to je le ostudna laž ali pa bodeča ironija. Toda morda je Dittes kot pedagogičen pisatelj znamenit? Poglejmo vsaj nekoliko njegovih spisov. (Dalje sMdi.) klerus," pravi nadalje „La Capitale", „dokler ne dosežemo v ljudstvu in v duhovščini „verske reforme". A taka rtfjrma je še daleč in niti z daljnogledom je ni dozreti. Nasprotno, po tolikih trudih in žrtvah lajiške stranke se naš vek vrača na pot proti — zakristiji. Tajiti to dejstvo bi bilo tajiti resnico! Vlada je upala, da pridobi duhovščino, če poveča župnikom kongruo do 900 lir, kakor da bi za sto lir prodala duhovščina ljubezen in udanost do papeža!" Znamenita je ta izpoved! Ves trud in vse žrtve laškega liberalizma torej niso mogli odtrgati nižje duhovščine od papeža. Odpal je ta ali oni, a v obče je duhovščina zvesta in udana, kakor nekdaj. Da, naše stoletje samo, kakor pravi „La Ca-pitale", se vrača o svojem koncu „na pot k — zakristiji", ali kakor bi se dejalo prav: naš vek se razočaran od liberalizma vrača h — krščanstvu! (Pavovo perje.) Mnogi ljudje so jako ponosni, če se morejo pačiti v svojem govoru ali pismu z nemškimi besedami, katere ulove po ljubljanskih trgih in prodajalnicah. In ti so prave pustne Šeme, katerim se celo Kurent mora rogati v našemljeni obraz. Jedna taka šenia je bil, ko je te dni napisal pismu ta-le naslov: „An di gospodičena I. I. peri g. N. N. in St. Petera gasse Aiskoch" itd. (Opice — ribiči ) Ako se je res človek razvil iz opice, moral je zelo propasti, kajti vkljub svojemu napredku je vnuk popolno pozabil neko umetnost svojega pradeda. „L' Univers" namreč piše : Na Javi živi prav mnogo školjk (crabas) po luknjah ob morskem obrežju. Školjke pa so za opice slastna pečenka. Kadar opice lakota prižene, vidijo jih na morskem obrežju izvrševati posebne spretnosti. — Opica se približa ljuknji, v kateri je skrita školjka ter se vsede tako, da pride s svojim repom v ljuk-njo. Skoljka-rakovica še bolj požrešna nego opica, se hitro oprime repa opice, ki kremži svoj gobec, ker jo rakovica dobro zgrabi za rep. Ko opica čuti, da je zveza med njenim repom iu rakovico trdna, potegne najedenkrat rep iz ljuknje in ž njim seveda tudi rakovico. Potem pa začne mahati z repom z vso silo po kamenju, tako da razdrobi rakovično črepinjo. Potem potegne iz črepinje meso kot zasluženo plačilo za svojo zvijačo in za svoj trud. — Pa naj človek to naredi, ako more. (Gostilne brez natakarjev.) Belgijci tekmujejo z Amerikanci, kakor se zdi v napredku mašinizma s stroji. Napoveduje se namreč v Bruselju otvoritev restavracije brez postrežuikov. Kedor pride v gostilno, se na nastopni način sam postreže : Ob dolgi steni dvorane je nastavljena cela vrsta omar — po načinu naših avtomatov — primer, razdeljenih v oddelke, na katerih je zapisano ime povsod, kaj da hranijo; na desni strani vsakega oddelka je naznanjena cena dotične jedi. Ko vrže naznanjeno svoto v luknjico, odpre se omarica in ondu najde gost zahtevano jed, ko zopet položi nazaj prazen krožnik, se omarica zopet zapre. Električen tok, napeljan po oddelkih, posreduje potrebno gorkoto. (Raztresenost in telefon) Neki švicarski list pripoveduje dogodek, ki kaže, kakšne prijetnosti in neprijetnosti se lahko pripetijo pri telefonu. Veliki trgovec z živino M. Pulver v Brnu je odposlal velik trop volov v klavnico ter je hotel po telefonu po-izvedeti, ali se je izvršilo vse v redu. Gospodičina, opravljajoč posel pri osrednjem telefonskem uradu, pa trgovca v svoji raztresenosti zveže s hotelom de Ville, kjer se je ravnokar pričela seia mestnih očetov. Lahko si mislimo, kako iznenaden je bil predsednik, ko je zaslišal, da ga neznan glas povprašuje : „Ali so vsi voli na svojem mestu?" (Na Francoskem pred volitvami.) Najemnik hiše svojemu gospodarju: Zid pri vaši hiši poka, gospod ; treba bo, da ga popravite, sicer se utegne podreti. — Gospodar: Nič strahu! Sedaj se bližajo volitve in nalepili bodo na zid toliko lepakov, da se bo zid vtrdil in bodo izginile vse razpoke. 18. t. m. o vojaških zadevah ter poročal, da je posredoval pri dotičnih oblastih o perečih vprašanjih osobito podgorskih kmetovalcev zastran pogozdoval-nih nasadov v Gorjancih, oziroma jako zakasnele odškodnine zemljišč na onih krajih, kjer se je pred dvema letoma preložila nova državna cesta na Metliko. Tudi zastran tako imenovanega „francoskega denarja" ali obligacij „pro rusticali" podučil je dotične interesente in storil primerne korake. Zanimal se je prav živo za vse potrebe dolenjskega kmeta iu nam pokazal vnovič, kako mu je občni blagor na srcu. Slava in hvala mu! (Ogenj v Sinadolu.) Iz Sinadola pri Senožečah se nam piše: Vaše poročilo o ognju v Sinadolu je treba popraviti, oziroma pojasniti: Matej Cehovin iz Sinadola je bil pri tržaški zavarovalnici „Riunione Adriatica di Sicurta" zavarovan, in sicer za stavbo 400 gld., za seno 860 gld., za 4 konje z opravo 820 in za kmetijska orodja 220 gold., skupno za 1300 gld. Zavarovalnica je požarno škodo nemudoma cenila ter pogorelca z zueskom 870 gld. že odškodovala. Da seje zavarovalna svota na ta znesek znižala, je vzrok ta, ker zavarovani konji so bili odsotni in da nekatera kmet. orodja niso bila ob Času požara v stavbi. Cin, da je orožnik, koji še malo dni v Senožečah biva, ne poznavši okoliščin ne ljudi, Ceh. aretoval, je obžalovanja vreden. Sodišče se je prepričalo e njegovi nekrivdi ter ga čez nekaj ur oprostilo. Toliko kulantnej zavar. v čast in priporočilo ter imovitemu posestniku in trgovcu Mateju Cehovinu v zadoščenje. — Dostavek uredništva: Jako hvaležni smo gosp. dopisniku, da je popravil, oziroma pojasnil naše poročilo, katero smo povzeli tukajšnjemu uradnemu listu. (Našim gg. nčiteljemv prevdarek.) S Štajerskega se nam piše: Gelo Štajersko preplavil je te dni nov nemški list pod imenom: „Steier. Schul-und Lehrer • Zeitung", organ štajerskega „Lehrer-bunda". — Kakor da bi slutil junaka, ki bo vihtel novodobni kij nad klerikalnimi glavami, sem radovedno v list pokukal in nisem se motil. — Le 16 strani šteje listič ter nič manj kakor 14 je posvečenih „der Abwehr gegen die schwarzen Gegner der Neuschule". Koj prvi članek, košato nakiten puhlih budalostij, starih pogretih lažij in visoke nemško-učiteljeke učenosti, pričenja pod geslom : Si vis pacem, para bellum 1 Neki kilavi Killer pač hoče reči: „Hočemo, da nam črnuharji novo šolo pri miru pustć, udri po njih!" Člankar vpraša: „Proti komu se bomo borili ?" — „Najprej proti prokletemu sovražniku šole in neodvisnega učiteljstva, proti — klerikalizmu." Seveda vere se ne bodo dotaknili, klestili le po teh, ki hočejo, naj tudi novo šolo prešinja verski duh. Bebec bi moral biti, ki bi tem kulturonoscem veroval. Namen liberalnega učiteljstva je bil in bo, zasramovati najprej ozuanovalce sv. vere, zatem vreči še vero iz šole. To izpove stavek: „Wir werden auch bekiimpfen jene ei-g e n e n Collegen, welche offen oder heimlich auf Seite unserer Gegner stehen und ihnen Spionen-dienste leisten. Sie sollen sich trennen von uns." — Gorje vam slovenski učitelji, — ki še prisegate na prapor: vse za vero, dom, cesarja! Lastni kolegi vas bodo izbacnili iz svoje srede. Ko si bodo oni po vročem boju priborili stanu primerno plačo, bote vi glodali Ie kosti ob klerikalni mizi, vsaj „so lange werden wir die Frage unserer Gehaltserhoh-ung auf die Tagesordnung setzen, bis sie befriedi-gend gelost ist." Da se pa toli zaželjena povišana plača doseže, „miissen wir trachten, in den Landtag wie Reicherath Abgeorduete aus unserem Stande zu entsenden." Nehote se pri tem stavku spominjam letošnjega shoda volilnih mož v СДји. Takrat je zahteval mozirski gosp. nadučitelj Praprotnik cd kandidata za 5. kurijo pojasnil, kako stališče zavzema glede plače učiteljev. Povsem povoljen je bil odgovor in g. Praprotnik kot učiteljski pooblaščenec je obljubil, da bodo glasovali zanj. Ali res? — Ravno zastopnik učiteljski iz gornje Savinjske doline oddal je svoj glas drugemu. Kedo je snedel besedo ? — V drugem članku zgraža se neki učitelj (slovenski ?) nad mislijo, da bi se štajersko učiteljstvo ločilo po narodnosti. „Viribus unitis boriti se moramo le za naše interese!" Kako prekanjeno! Na shodu „Lehrerbunda" v Ljubnem vskipela je tudi učiteljska nemška kri ter „heilala" za volčjo drnhaljo. Takrat so bili tudi slovenski učitelji „min-derwartige Nation", zdaj pa kar najedenkrat naj plašč pozabljivosti zagrne te dogodke. Kedo bo opeharjen? Slov. učitelji! Jasno potrjuje to resnico vedenje nemčurskih učiteljev v Mariboru do sloven- skih kolegov. Slovenski učitelji so pač oni, o katerih piše : „Diese gehoren nicht zu uus, sie sollten sich von uns trennen." Narodnost iu šola ste na Štajerskem tako tesno združeni, da bi se le kaki kalin mogel še usesti ua goljufivo nemško vado. Na-puhujeni nemški Mihelj govori sploh v celem listu. Naj omenim le še oddelka, kateri bo v listu „zur Vernaderung" posebno katehetom posvečen. — Tu berem : „Die clericaleu Bliitter klagen iiber zu we-nig Religionsstunden in der Schule. Wiire es daher nicht angezeigt, wenn alle von den Katecheten ver-siiumten Stunden an jeder Schule notiert und zur bezirksweisen Uebersicht vielleicht der Schriftleitung des Bundesblattes bekannt gegeben wilrden?" — Uredništvo odobrava to misel. — Ste videli hinavce ! Sami tožijo o vohunstvu in zdaj se bodo praskali še tam, kjer jih ne srhi. Sovražnik vstaja ; rodoljubi štajerski bodimo oprezni, da nam brezver-ska sila še mladine ne odtuji. Sola naša, vse naše. (Proračnn mesta ljubljanskega) izkaže skupne potrebščine 330.055 gld., pokritja pa 327.168 gld., torej primanjkljeja 2887 gld. Pri proračunu je tiskan predlog g. župana Hribarja, da mesto najame štiri-odstotno posojilo v znesku 2,500.000 gld. v svrho konvertovanja sedanjih posojil in nekaterih novih naprav. (Izjava.) Iz Novega Mesta se nam brzojavlja: Občinski zastop obširne občine Smihel-Stopiče je na predlog g. župana Josipa Zorca soglasno vsprejel resolucijo, s katero odločno obsoja nemškonacijonalno obstrukcijo v državnem zboru, ter radostno pozdravlja zadnjo izjavo združene desnice in solidarnost slovanskih narodov v Avstriji. (Celjska mestna policija) dobi nova pokrivala, in sicer pruske „pikelhaube". Da, celjski nemčurji so vredni čestilci Wolfjvi. Pruski duh v Celju je že tako neznosen, da so tamošnjo kazino zapustili c. in kr. častniki. (Topla zima.) Prijatelj r.am je danes poslal iz kamniškega okraja dve duhteči vijolici, kateri je utrgal V „zimski naravi", z opazko, da ljudje prerokujejo suh Božič brez snega. (Romanje v sv. deželo.) Nadbratovščina sv. Mihaela na Dunaju napravi prihodnjo spomlad skupno romanje v Jeruzalem in druge svete kuje, ako se dosti zgodaj oglasi zadostno romarjev. Tudi ženske se smejo vdeležiti tega potovanja. Romarji odidejo z Dunaja dne 12. aprila zvečer ter se odpeljejo iz Trsta po morju 13. aprila opoldne. Mudili se bodo 4 dni v Egiptu, 8 dni v Jeruzalemu in 3 dni v Siriji (Bejrut, Libanon, Damask). Dva voditelja in zdravnik bodo spremljali romarje. Oglasiti se je vsaj do 15. februvarija 1898 pri komiteju za avstrijsko romanje v sv. deželo (Dunaj, I, Annagasse 9.), kjer je vse natančneje izvedeti. Stroški za vse skupaj (vožnja, hrana z vinom, stanovanje itd.) znašajo za I. razred 695 gl., za II. razred 360 gl. in za tretji 240 gl. t. j. iz Trsta in v Trst nazaj, kamor se vrnejo 15. maja opoldne. (Predrzen tat.) V torek opoludne pride pijan postopač v gostilno g. župana Fr. Košaka na Grosupljem ter zahteva, da mu županstvo potrdi delavsko knjižico. V odsotnosti g. župana zapazi njegov sin, da ima tujec Djegovo zimsko suknjo in telovnik na sebi. Tat je moral malo preje obleko uzmati v prvem nadstropju in v pijanosti pozabiti. Tatu, ki sliši na ime Anton Frakelj, so orožniki ptijeli blizu Štnarija. (C. kr. trgovinsko ministerstvo) je trgovski iu obrtniški zbornici naznanilo, da je po poročilu c. in kr. glavnega konzulata v Sofiji z dne 7. decembra t. 1. ravnateljstvo državne tiskarne v Sofiji na 30. decembra t. 1. ob uri popoludne razpisalo ponudbeno razpravo za pokritje papirja, katerega potrebuje za leto 1898. Superlicitacija se je določila na 3. januvarja 1898 ob 2'/s uri popoludne. (Laška „nižja duhovščina".) „Italia unita" gre v vsakem oziru nazaj in navzdol. Zadnji čas je hotela vlada pridobiti nižjo duhovščino za boj proti Vatikanu. Toda, kakor priznava „La Capitale", anti-klerikalni rimski dnevnik, se je tudi ta poskus žalostno izjalovil. Gotovo je, pravi ta list, da nižji klerus trpi veliko pomanjkanje, ali dovolj močno orožje proti Vatikanu se nam ne zdi, če mu tudi ekonomično pomagamo. Ti vojaki so vezani z železno disciplino, ob jednem pa so tudi svobodno in radovoljno udani Vatikanu. Pojdite na Apenin in naše planine, našli bodete uboge župnije, razdejana župnišča, gladujoče, slabo oblečene župnike, a odgovorili vam bodo, da jih tudi glad ne pripravi k uporu. „Nič nam ne pomaga, zanašati se na nižji Telefonična in "brzojavna poročila. Dunaj, 17. decembra. Cesar je imenoval bivšega moravskega namestnika barona Lobla ministrom brez portfelja. Dunaj, 17. decembra. Vlada je prepovedala za današnji dan napovedani shod nemškega krščanskega dijaštva radi neke formalnosti. Praga, 17. dec. Posredovanjem deputacije čeških državnih poslancev, ki je bila predvčeranjim pri ministerskem predsedniku ter mu pojasnila žalostno stanje, ki vlada sedaj v praškem mestu, in morda tudi posredovanjem namestnika grofa Coudenhove se je doseglo, da se smejo hiše zapirati mesto ob sedmi šele ob 9. uri, gostilne in drugi javni prostori pa ob 11. uri. Levov, 17. decembra. Nad 170 oseb, mej temi več plemenitašev, poslancev, profesorjev, odvetnikov in sploh zastopnikov vseh stanov, se je podalo včeraj pod vodstvom kneza Sapieha s posebnim vlakom v Busk na obisk bivšega ministerskega predsednika grofa Badenija. Zagreb, 17. decembra. V včerajšnji seji se je zaključila glavna razprav» o nagodbenem provizoriju. Glavnim contra-go-vornikom je bil izvoljen opozicijonalec Ma-zura, za-govornikom pa posl. Pliverić. Prvi govornik je strogo kritizoval mažarsko fin. upravo ter trdo prijemal ogerskega finančnega ministra. Bndapešta, 17. dec. Cesar je podelil ogerskim ministrom Perczel, Vlasio in Da-ranyi red železne krone prve vrste. Berolin, 17. decembra. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je zopet omenjalo zadnjih dogodkov v Avstriji. Državni tajnik Richthofen je v svojem govoru kazal na zadnjo izjavo Bfilowa ter najodločneje zavračal način, na kateri je omenjal poslanec Forster cesarja Frana Josipa. Z njim so se strinjali člani centruma. Posl. Lieber je omenil, da pruski Nemci brez dvoma simpati-zujejo z avstrijskimi Nemci, nikakor se pa o tem ne sme razpravljati v parlamentu. Govornik ne more odobravati sredstev, katerih so se posluževali Nemci v avstrijskem parlamentu. Kolonija, 17. dec. „Koln. Zeitg." poživlja nemško vojno upravo, naj v očigled zadnjih izgredov ne naroča več godbenih instrumentov pri znanih čeških tvrdkah. Madrid, 17. dec. V ministerskem svetu je naznanil ministerski predsednik Sagasta, da so se kubanski avtonomisti spojili s stranko reformistov pod imenom „ liberalno-avtono-mistične stranke". Carigrad, 17. decembra. Sultan je včeraj konečno odobril mirovno pogodbo mej Grško in Turčijo. Grški kralj je že odobril glavni del pogodbe, ki se je dostavil sultanu včeraj zvečer. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. a A ■л čas opazovanja Str.nje barometra v mm. Temperatura po Celzij» Vetrovi Nebo S-S • v = e л ■ S Оц ^ 16 9 zvečer 746 1 30 sr. svzh jasno 17 7. zjutraj 2. popol. 747-8 748 1 1-3 39 sr. svzh. sl. sever oblačno n 00 Srednja včerajšnja temperatura 4-2°, za 5'9° nad normalom, Eksekutivne dražbe. Mihaela in Jožefe C ч r 1 iz črnega Potoka posestvo (172 gld.) s pritiklino (15 gld.) dne 22. dec. 1897 in 12. jan. 1896 v Kočevju. Janeza Radovana iz Jelše posestva s pritiklioami (4164, 828, 202 in 160 gld.), terjatev 1&0 gld., in Franceta Turka iz Zajčjega Vrha posestvo (50 in 92 gld.) terjatev 34 gld. 4 kr., dne 23. dee. 1897 in 25. jan. 1898 v Novem Mestu. Jožefa Virua z Golega Vrha zemljišča (1545 gld.) dne 22. deo. 1897 in 22. jan 1898 na Krškem. Jožefa M i š m a š a iz Ambrusa polovica zemljišča (65 gl.), Antona G 1 i e b e t a iz Spodnje Tople rebri zemljišče (974 gld), in Frančiška K a s t e 1 i o a iz Vel. Korena zemljišče (811 gl.), dne 22. dee. 1897 in 21. jan 1898 v Žužemberku. Gašparja J e r m a n a v Zabukovju posestvo (1470 gld.) dn6 22. deo. 1897 in 26. jan. 1898 v Mokronogu. Zahvala. Odbor „Qlasbene Matloe" se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so se društva o priliki njegove petindvajsetletnice s pismom ali brzojavno spomnili, sosebno pa onim gospodom, ki so s svojim sodelovanjem v orkestru pomagali zvišati njega slavlje. Ljubljana, dnć 11. decembra 1897. T. <5. predsednik , Glas. Matice": __Fran Ravnihar. Prodajalka, dobro izurjena v trgovini kramarskega, špecerijskega in mešanega blaga, in bi si upala tako trgovino deloma samostojno vodili, dobi takoj službo z dobro plačo. Ponudbe z natančnimi podatki o dosedanjem službovanji, starosti itd, če je mogoče s fotografijo do 20. deoembra na upravništvo „Slovenca". 841 3—2 Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) prodaj a domača in inozemska olivna olja.: Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani , cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacega blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 57 Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva. Cena: Za nedijake i gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV , 30. V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje ta le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) Iz lekarne pri „angelja varhu" ln tovarne f&rma-oevtlčnlh preparatov A. Thierry-ja » Pregradi pri Rogatec-Siatini. Preskuien In potrjen od zdravstvenih oblastev. Wajstareje, najprlstneje, najreelneje ln najoeneje Sadiko domače zdravilo, uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje In zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka stekleniua s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angelju varilni''. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejaloe in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakena o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: 2Ta angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogateo-Sl&tlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgoraj žno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa. Adolf Tkierry, lekarnar 139 23 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 396 30-28 Obinstveno (lovoljona gg popolna razprodaja elegantnih predmetov primernih za božična in novoletna darila. Cene so neverjetuo niike. 822 14 FR. STAMPFEL v Ljubljani, Tonhalle. Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega roda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. •Đfffi€3€30QI ^dSSSESaSESHS^ a Uradne (n in trgovske [n a firmo priporoča KAT. TISKARM [ v Ljubljani. Najlepša in najboljša fa&ona ВЧГ" moderoev za dame in dekleta. Ravnodržoi. Najnovejše svilenine, žameti, pliši, čipke, trakovi, trakovi za vence z napisi, predpasniki, suknje, telovniki, šerpe, čepice, mohair-in volneni robci, srajce, ovratniki, manšete, naj-novejše kravate, rokovice, nogovice, najnovejše v pozamentrijskih okraskih, gumbe, volna, sukanec, podloge ter vsi v to stroko spadajoči predmeti. 842 3-1 Velespoštovanjem Ana Šinkovie, Mestni trg št. 19, Ljubljana. 1 > u ii a i s k a borz a. Dne 17. decembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renla 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 55 kr. 101 45 121 35 101 60 121 50 99 60 942 — 350 10 120 25 69 02 '/,„ 11 80 9 n 56 1» 45 55 5 n 70 n Đne 16. deoembra. 4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne sreCke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av.osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnico . . „ „ južne železnice 3°/0 . „ „ južne železnico 6°/„ . „ „ dolenjskih železnic 4°/0 159 gld. 50 kr. 159 „ - „ 188 „ - „ 99 n n 137 129 107 112 98 98 225 183 125 99 75 50 20 40 50 10 50 50 Kreditne srečke, 100 gld..............200 gld. 75 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 156 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Hudolfove srečke, 10 gld.......21 Salmove srečke, 40 gld........74 St. Gen6is srečke, 40 gld.......79 Waldsteinovc srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-ftvstrijske banke, 200 gld. . . 160 Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 gl. st. v. 3420 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 418 Akcije južno železnice, 200 gld. sr. . . . 77 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 94 Montanska družba avstr. plan.....130 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 Papirnih rubljev 100........128 75 25 25 25 75 50 B &ЈГ Nakup in prodaja 1 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju 1 najmanjšega dobitka. 1 Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „II EBCIJ И" VVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. „Ik5"~ PoJasnila"SXi v vseli gospodarskih in finančnih stvareli I potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni I papirjev in vestni svčti za dosego kolikor je mogoče visocegJ I obrestovanja pri popolni varnosti | ДЈ" lialožouili tr 1 ti v n i <'. IS |