Ali je linearno ovrednotenje vpliva vetra na dolžino skoka smučarjev skakalcev res ustrezno?

slovenski

2023

letnik 71, številka 1/2

dolžina skoka   smučarski skoki   šport   veter   vpliv vetra

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Na dolžino skoka smučarjev skakalcev lahko značilno vpliva veter. Mednarodna smučarska zveza FIS je leta 2010 uvedla novo metodo za ovrednotenje vpliva vetra na dolžino skoka. Ta metoda se je nenehno malenkostno spreminjala. Tudi v zadnji sezoni 2022/2023 je občasno prišlo do značilnih vplivov vetra na dolžino skokov. Na tekmi svetovnega pokala v Willingenu 3. 2. 2023 je slovenski skakalec Timi Zajc poletel kar 161,5 m. Njegova dolžina je za 14,5 m presegla velikost skakalnice (147 m) in za 8,5 m takratni rekord skakalnice (153 m). Analiza njegovih šestih skokov na tej skakalnici je pokazala, da je mogoče to ekstremno daljavo pripisati predvsem vplivu vetra in ne bistveno drugačnemu skoku skakalca. Pri izračunu korekcijskih točk dolžine skoka zaradi vpliva vetra se hipotetično kaže vse večja težava pri uporabi sedanjega linearnega modela. Kot kažejo nekateri empirični in teoretični argumenti, bi bil pri ovrednotenju vpliva tangentnega vetra ustreznejši nelinearni model izračuna korekcijskih točk dolžine skoka. V tej študiji uporabljena aproksimativna nelinearna metoda ovrednotenja vpliva tangentnega vetra se je na tem praktičnem primeru izkazala za precej bolj pravično in natančno metodo ocene korigirane dolžine skoka. Vse bolj se kaže, da sedanja uradna linearna metoda ocene vetrovne korekcije FIS ni več ustrezna in da prihaja čas za njeno spremembo.

06.11.2024