Zgodovina finančnih kriz in njihove resne posledice so postale ključnega pomena za akademike in oblikovalce politik. V obdobjih gospodarske rasti se je na stečaj gledalo predvsem kot na mehanizem za izločitev nekonkurenčnih podjetij. Vendar so sedanje svetovne gospodarske razmere, vključno z inflacijo, zmanjšanim povpraševanjem, naraščajočimi proizvodnimi stroški, energetsko krizo in finančnimi zlomi na nekaterih trgih, mnogim podjetjem otežile odplačevanje dolgov. Zastareli stečajni predpisi so razmere še poslabšali. Zaradi globalizacije in internacionalizacije poslovanja je posodobitev stečajne zakonodaje postala nujna. Različne mednarodne institucije so se zavzele za reforme, vključno s ponovno opredelitvijo koncepta državnega stečaja. Namen tega prispevka je analizirati vlogo države v stečaju, pri čemer se ne osredotočamo na njeno vlogo kot poslovnega upnika ali dolžnika, temveč kot potencialnega subjekta samega stečaja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-467CYJKA

COBISSID

219903235

DOI

10.18690/lexonomica.16.2.219-236.2024

Objavljeno

05.05.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bodul, Dejan, Jakovac, Pavle, Tomljanović, Marko (2024). A plaidoyer on state bankruptcy. Lexonomica, letnik 16, številka 2, str. 219-236. URN:NBN:SI:DOC-467CYJKA from http://www.dlib.si

MLA:

Bodul, Dejan, Jakovac, Pavle, Tomljanović, Marko. "A plaidoyer on state bankruptcy." Lexonomica letnik 16. številka 2 (2024) str. 219-236.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-467CYJKA>