Avtor v članku trdi, da lahko sodobni pomen psihoanalize in knjige Joan Copjec Read My Desire izpeljemo iz Freudovega doslednega zavračanja programa »za-čaranja sve-ta«. Številni Freudovi sodobniki so se, soočeni s silnim napadom tehnološke moderne, pritoževali nad odčaranjem sveta. Danes se ta tradicija nadaljuje kot obnovitev želje po svetu, ki si ga delimo, oziroma skupnem svetu: kolektivno žalujemo za izgubo sveta. A delo Joan Copjec v tem kontekstu zastavlja mučno vprašanje: ali ima seksuirano bitje lahko svet? Da bi izpeljal nekatere posledice tega vprašanja, avtor v dveh korakih preuči, kakšno vlogo igra filozofija Immanuela Kanta v knjigi Read My Desire: prvič, preuči teoretski argument proti obstoju sveta, in drugič, preuči nekatere praktične posledice tega uvida. Copjec skozi svoje vzporedno branje Kantovih refleksij o antinomijah kozmoloških idej in Lacanovih formul seksuacije učinkovito zagovarja dejstvo, da sta »svet« in »spol« medsebojno izključujoči kategoriji.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-5XCZ717B

COBISSID

266613251

DOI

10.3986/fv.46.2.04

Objavljeno

24.02.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Végső, Roland (2025). On the absolute impossibility of the world’s existence. Filozofski vestnik, letnik 46, številka 2, str. 93-113. URN:NBN:SI:DOC-5XCZ717B from http://www.dlib.si

MLA:

Végső, Roland. "On the absolute impossibility of the world’s existence." Filozofski vestnik letnik 46. številka 2 (2025) str. 93-113.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XCZ717B>