Povezanost nekaterih individualnih in socialnih značilnosti slovenskih dijakov z njihovimi dosežki na PISI 2006 : matematična in bralna pismenost

slovenski

2009

letnik 20, številka 1/2

bralna pismenost   dijaki   matematika   mednarodne raziskave   PISA   Slovenija   vzgoja in izobraževanje   znanje

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V prispevku predstavljava rezultate sekundarne analize podatkov PISA 2006 na področju matematične in bralne pismenosti slovenskih dijakov prvih letnikov. Dosežke dijakov na vsakem izmed področij pismenosti sva napovedovali na podlagi izbranih spremenljivk, ki predstavljajo nekatere individualne značilnosti dijakov in njihovega socialnega okolja doma. V modelih brez napovednikov sva z razlikami med štirimi srednješolskimi izobraževalnimi programi pojasnili 45 % variance v matematični pismenosti in 50 % variance v bralni pismenosti dijakov, z razlikami med šolami znotraj teh programov pa 14 % variance v dosežkih pri matematiki in 16 % variance v dosežkih pri bralni pismenosti. V povprečju imajo najnižje dosežke na obeh področjih dijaki poklicnih srednjih šol, najvišje pa dijaki, ki obiskujejo splošne gimnazije. V dvonivojskih modelih sva z izbranimi napovedniki pojasnili 57 % variance dosežkov dijakov na področju matematike in 58 % variance na področju bralne pismenosti. Tako na ravni šol kot tudi na ravni dijakov višje dosežke na obeh obravnavanih področjih dosledno napovedujejo večja poraba časa za učenje pri pouku ustreznega predmeta v šoli (matematike, slovenščine), večje število knjig doma in slovenski pogovorni jezik doma ter manjša poraba časa za organizirano učenje ustreznega predmeta zunaj pouka in manjše število materialnih dobrin doma, ki niso neposredno vezane na učno delo. Fantje imajo v povprečju nekoliko višje rezultate na področju matematične pismenosti kot dekleta, ta pa so v povprečju nekoliko uspešnejša od fantov na področju bralne pismenosti.

13.10.2022