Slovensko podeželje določa mozaičnost rab, predvsem kmetijske rabe in poselitve. Preplet značilnih poselitvenih vzorcev s kmetijskimi površinami in gozdom se je v večstoletnem razvoju v skladu z naravnimi danostmi razvil v območja, ki imajo pogosto visoko vidno in bivalno kakovost. Številna taka območja so opredeljena kot območja prepoznavnosti na nacionalni in lokalni ravni ali kot izjemne krajine oziroma zavarovana kot krajinski ali regionalni parki. Za krajinsko zaokrožena območja je kot obvezna strokovna podlaga za pripravo regionalnega prostorskega plana (RPP), občinskega prostorskega plana (OPP), občinskega prostorskega načrta (OPN), če tako določata RPP ali OPP, in za varovana območja po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, če tako določa akt o določitvi območja, z aktualnim Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2) ponovno uvedena krajinska zasnova (KZ). V prispevku so predstavljene možnosti in prednosti izdelave KZ ter potenciali, ki jih ima KZ za zagotavljanje kakovostne podobe slovenskega podeželja. Poudarek je na KZ kot strokovni podlagi za OPN kot ključnemu dokumentu, ki določa rabo prostora ter urbanistično, arhitekturno in krajinsko-arhitekturno oblikovanje na ravni občine in tako odločilno vpliva na podobo obravnavanega prostora.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-7YZMLU3V

COBISSID

44902147

Objavljeno

30.05.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Cigoj Sitar, Nika, Gantar, Damjana, Kozamernik, Jana, Mlakar, Aleš (2020). Krajinska zasnova kot izhodišče zagotavljanja kakovostne podobe slovenskega podeželja. Urbani izziv. Posebna izdaja, številka 11, str. 64-70. URN:NBN:SI:DOC-7YZMLU3V from http://www.dlib.si

MLA:

Cigoj Sitar, Nika, Gantar, Damjana, Kozamernik, Jana, Mlakar, Aleš. "Krajinska zasnova kot izhodišče zagotavljanja kakovostne podobe slovenskega podeželja." Urbani izziv. Posebna izdaja številka 11 (2020) str. 64-70.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YZMLU3V>

Urbani izziv. Posebna izdaja
2011-
(Zbirni zapis)