Dobrih 35 let po izdaji prvega in do danes edinega sistematičnega dela, posvečenega prevajanju slovenskih toponimov v nemščino, je treba na novo analizirati rabo kulturnospecifičnih izrazov v turističnih vodnikih po Sloveniji, primerjati rabo toponimov z dognanji prevodne stroke ter opozoriti na neustrezne prevodne rešitve. Izsledke take raziskave je mogoče s pridom uporabiti tudi pri izobraževanju študentov prevajalstva. Toponimi so še bolj kot druge realije vezani na kraje in pokrajine; z njimi namreč skušamo poimenovati pojme, v katerih se prepletajo zgodovinske, kulturne in družbene niti tako kolektivnega kot tudi individualnega spomina. Torej bi bilo napačno pričakovati, da je gradnja in urejanje slovarja toponimov, če se le-ti pojavijo v prevodih ali tujejezičnih besedilih, zgolj naloga ciljnega jezika in kulture. V pričujočem prispevku skušam s pomočjo primerov analizirati neustrezne ali manj ustrezne prevodne rešitve, opozoriti na značilne težave in nakazati možne strategije pri prevajanju tujejezičnih toponimov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-8O3HH322

COBISSID

68636514

Objavljeno

21.08.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Rieger, Mladen (2018). Eine toponymische Reise durch Slowenien aus der Sicht eines deutschsprachigen Reiseführers. Vestnik za tuje jezike, letnik 10, številka 1, str. 112-132. URN:NBN:SI:DOC-8O3HH322 from http://www.dlib.si

MLA:

Rieger, Mladen. "Eine toponymische Reise durch Slowenien aus der Sicht eines deutschsprachigen Reiseführers." Vestnik za tuje jezike letnik 10. številka 1 (2018) str. 112-132.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8O3HH322>

Vestnik za tuje jezike
2009-
(Zbirni zapis)