V prispevku problematiziram koncept učnih stilov in iz njega izpeljano delitev učnih slogov na vidnega, slušnega/avditivnega in kinestetičnega (t. i. VAK model). Ta delitev je v pedagoški praksi precej razširjena – učitelji s konceptom učnih slogov pogosto utemeljujejo svoje pedagoške pristope, še zlasti individualizacijo in diferenciacijo pri poučevanju. Vendar pa raziskave ne potrjujejo niti veljavnosti delitve učencev glede na različne učne sloge niti hipoteze, da prilagajanje poučevanja učnemu slogu učencev izboljša njihovo učenje. Zaključujem, da je teza o učnih slogih napačna in potencialno škodljiva, saj usmerja prizadevanja učiteljev v vidike, ki niso učinkoviti, obenem pa vodi v neutemeljene delitve in označevanja učencev.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-9LLSPYG1

COBISSID

200220419

DOI

10.59132/viz/2024/3/46-48

Objavljeno

16.09.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Košir, Katja (2024). Učni slogi so mit!. Vzgoja in izobraževanje, letnik 55, številka 3, str. 46-48. URN:NBN:SI:DOC-9LLSPYG1 from http://www.dlib.si

MLA:

Košir, Katja. "Učni slogi so mit!." Vzgoja in izobraževanje letnik 55. številka 3 (2024) str. 46-48.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9LLSPYG1>

Vzgoja in izobraževanje
1970-
(Zbirni zapis)

Učni slogi so mit!Debunking myth of learning styles

Učni slogi so mit!
Debunking myth of learning styles