Analiza postopka testiranja sposobnosti bolnikov za uporabo sistema za nadomestno komunikacijo, ki omogoča vodenje računalnika z usmerjanjem pogleda
Analysis of a testing protocol for evaluation of patients' ability to use an eye-tracking based alternative communication system

slovenski

2013

letnik 12, številka 2

invalidi   komunikacijski pripomočki za invalide   nadomestna komunikacija   protokol testiranja   računalniki   usmerjanje pogleda

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Kadar pri posamezniku ni mogoče vzpostaviti govorno-jezikovne komunikacije, je treba uvesti sistem nadomestne in dopolnilne komunikacije. Kadar ima posameznik tudi zelo zmanjšane zmožnosti gibanja, lahko uporabimo računalnik s senzorskim sistemom za vodenje računalnika s pomočjo usmerjanja pogleda. Podatkov o predhodnem postopku ocene funkcijskih sposobnosti morebitnega uporabnika in o testiranju ustreznosti sistema ter uspešnosti uporabe v literaturi nismo našli, zato smo želeli analizirati postopek testiranja tega sistema in na podlagi rezultatov pripraviti predlog protokola testiranja. Metode: Vključili smo vse mogoče uporabnike na našem Inštitutu od leta 2010 do polovice leta 2012. O uporabnikih smo zbrali splošne podatke ter podatke o sposobnostih gibanja in komunikacije. Pripravili smo vprašalnik, s katerim smo najprej zbrali podatke o uporabi trenutnega sistema za nadomestno komunikacijo. V drugem delu smo zbrali podatke o poteku testiranja. Rezultati: Vključili smo 15 uporabnikov: sedem otrok in osem odraslih. Vsi uporabniki so imeli pomembno zmanjšane zmožnosti gibanja, omejene le na gibanje glave ali premikanje oči. Večina uporabnikov je pred testiranjem za komunikacijo uporabljala grafični sistem, za kazanje simbolov pa kombinacijo posrednega in neposrednega kazanja. Pred testiranjem so logopedinje pripravile potrebno gradivo. Pri testiranju so poleg logopedinje skoraj vedno sodelovali starši in inženirka, občasno pa tudi delovna terapevtka ali učiteljica z oddelka za rehabilitacijo otrok. Vse logopedinje so poročale, da so imele pri izvedbi testiranja težave, hkrati pa ocenile, da so imeli težave v večini primerov tudi uporabniki. Po končanem postopku za testiranje smo se v sedmih primerih odločili za predpis tega zahtevnega komunikatorja. Zaključki: Na podlagi rezultatov analize predlagamo merila, ki bi jih v prihodnje morali upoštevati pri izboru morebitnih uporabnikov in nekatere ukrepe za boljše delo, kot je več časa za predhodno pripravo gradiva, prilagoditev prostora, prilagoditev postopka testiranja in dodatno izobraževanje strokovnih sodelavcev.

13.03.2014