Vsebine in oblike v koncepcijah, prikazih in razlagah nasprotij in protislovij
Contents and forms in conceptions, presentations and interpretations of opposites and contradictions

slovenski

2023

letnik 83, številka 2

duševno in duhovno stanje v človeku   ekskluzivna antiteza v redu morale   inkluzivna polarnost v materialnem svetu   nasprotje   pojavni svet   protislovje

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek obravnava kompleksno dojemanje nasprotij v redu pojavnega sveta ter različne razlage nasprotij in protislovij v filozofiji, v študijah o Svetem pismu in v teologiji. Načini dojemanja ter smeri razlage nasprotij in protislovij na ravni tvarnega sveta kažejo, da večina ljudi nasprotij ne dojema kot protislovja, ampak kot različne dele celovite kozmične stvarnosti. Splošna smer razlage je inkluzivna – in komplementarna. V redu duševnega in duhovnega dojemanja življenjskih situacij ter stanja morale je drugače. Bolj ko življenje dojemamo duhovno, bolj se srečujemo s polarizacijo med inkluzivno in ekskluzivno smerjo razlage kontrastne stvarnosti. Prezentacije resničnosti v svetu literature dojemamo na dva načina: en način je inkluzivno polarno izražanje celote zakonov resničnosti z rabo nasprotnih besed, pojmov, besednih zvez in diskurzov; drugi način je ekskluzivno dojemanje nasprotij kot protislovij moralno sprejemljivega in nesprejemljivega. Naš namen je ugotoviti, kako stopnje izobrazbe, vidiki kozmične in nadkozmične, presežne resničnosti ter nazorske usmeritve vplivajo na stvarno ustrezno oziroma stvarno neustrezno oziroma zmotno dojemanje vloge nasprotij v redu materialnega sveta in v redu morale ter vrednot. Analiza literarnih vrst in zvrsti ter sloga svetopisemskih besedil je posebno bogato področje dojemanja in izražanja nasprotij in protislovij: nasprotij polarnega razmerja v podporo življenjskemu realizmu, protislovij v obsodbo varljivih in samovoljnih razlag, ki materialni in moralni zasnovi sveta ter življenja v njem ne ustrezajo. Resnica in laž nista polarno inkluzivna, ampak antitetično ekskluzivna pojma, ki po svetopisemskem razodetju le v kontingentnem svetu lahko služita za polarno, torej komplementarno dojemanje celote resničnosti. V oznanilu poslednje sodbe pa je med njima tako popolno nasprotje, da se laž ukine sama – s sodbo absolutne Božje svetosti.

19.01.2024