Socialna država, svoboda in vprašanje privatizacije socialnih tveganj skozi zasebna zavarovanja

slovenski

2016

letnik 16, številka 1

država blaginje   privatizacija   socialna država   socialna varnost   zavarovalstvo   zavarovanje

Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V zadnjem času smo lahko vnovič priča vzniku drugačne paradigme socialne države - paradigme, ki teži po njenem krčenju ali temeljni transformaciji. Le-ta bi naj bila nujno potrebna predvsem zaradi ekonomsko- finančne vzdržnosti sistema socialne varnosti. Vendar pa se pod površjem takšnega argumenta pogosto skriva tudi strah pred samo socialno državo, njeno (z)možnostjo posega v zasebno avtonomijo posameznika in želja po posameznikovi večji svobodi. Pravkar naštete elemente lahko združimo v težnjo po privatizaciji socialnih tveganj, ki naj bi poleg domnevne razbremenitve sistema s seboj prinesla tudi višjo kvaliteto (predvsem zdravstvenih) storitev in v prvi vrsti možnost posameznikove svobodne izbire. V besedilu bom skušal pokazati zakaj bi morali tudi v prihodnosti - četudi ne slepo - slediti tradicionalni solidarni skupnosti, zakaj privatizacija socialnih primerov ni nujno najboljša izbira ter zakaj je strah pred "intervencijsko" socialno državo pogosto prazen. Prvi del besedila bom posvetil kritični, a ne (pre)podrobni analizi nekaterih aspektov socialne države ter se spopadel z njeno na posameznikovi svobodi utemeljeno kritiko. V nadaljevanju besedila bom preučil nekatere konkretne probleme privatizacije socialnih tveganj, ki jih bom vezal predvsem na primere dveh temeljnih socialnih zavarovanj - to sta zdravstveno in pokojninsko zavarovanje - ter jih prav tako primerjal s teoretičnimi izhodišči prvega dela.

01.06.2020