V članku avtor predstavlja nekaj najpomembnejših konceptov, skozi katere Ernest Gellner poskuša pojasniti fenomen nacionalizma. Gellnerjevo izhodišče je trditev, da nacionalizem ni nekaj "večnega", kot to trdijo nekateri drugi teoretiki nacionalizma, ampak je bistveno vezan na nastanek industrijske družbe. V industrijski družbi postane zaradi spremembe produkcijskega načina (semantično delo vse bolj zamenjuje fizično delo) natančna komunikacija nujni predpogoj napredka. Ker je edina entiteta, ki je sposobna oblikovati splošni izobraževalni sistem nacionalna država, postane obvladovanje visoke (nacionalne) kulture nujni pogoj učinkovite posameznikove participacije v družbi. V tem kontekstu postane posameznikova etničnost izjemno pomembna, kajti pripadnost neki etniji sedaj pomeni stvar preživetja. Po Gellnerjevi razlagi do takšne zaostritve pomena etnične pripadnosti (in posledično nacionalizma) pride samo v moderni družbi, kar pa sicer še ne pomeni, da je etnična pripadnost v tradicionalni družbi nepomembna - je le ena od številnih značilnosti, na katerih je utemeljena posameznikova identiteta.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-BPEHUHXW

COBISSID

5924173

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Stanković, Peter (1997). Problem nacionalizma pri Ernestu Gellnerju. Teorija in praksa, letnik 34, številka 3, str. 397-406. URN:NBN:SI:DOC-BPEHUHXW from http://www.dlib.si

MLA:

Stanković, Peter. "Problem nacionalizma pri Ernestu Gellnerju." Teorija in praksa letnik 34. številka 3 (1997) str. 397-406.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPEHUHXW>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1997
(Celotna številka)