Čas kot sila pomemben in pogosto odločujoč dejavnik je še posebej prisoten v političnem življenju, v zelo konkretni obliki pa njegov pomen izstopa v parlamentu. V pričujoči razpravi bomo skušali razumeti dojemanje časa v moderni dobi na eni strani in politične razsežnosti ter njihove vplive na drugi strani. Osrednja teza, ki ji bomo sledili, je sledeča: V dobi moderne je čas postajal pomembna dobrina, z njim je bilo treba ravnati racionalno in zato je bilo treba delovati učinkovito. Njegovo dojemanje je sovpadalo s potrebo po njegovem uravnavanju, prilagajanju prepotrebni hitrosti. Izhajajoč iz tega postulata, se je spreminjalo dojemanje politike in političnega. Razprava metodološko temelji na analizi preteklih manipulacij s časom (v 19. in 20. stoletju), na kvantitativni analizi obsega dela zadnjih parlamentarnih desetletij in zlasti na analizi dojemanja časa med poslanci, ki so ga izražali v svojih govorih (zadnje s pomočjo možnosti, ki jih danes raziskovalcu nudita korpusna lingvistika in besedilni korpus siParl 2.0)

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-BXGTCYGW

COBISSID

84783363

DOI

10.51663/pnz.61.2.08

Objavljeno

08.12.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Gašparič, Jure (2021). Parlament in čas. Prispevki za novejšo zgodovino, letnik 61, številka 2, str. 169-192. URN:NBN:SI:DOC-BXGTCYGW from http://www.dlib.si

MLA:

Gašparič, Jure. "Parlament in čas." Prispevki za novejšo zgodovino letnik 61. številka 2 (2021) str. 169-192.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BXGTCYGW>

Prispevki za novejšo zgodovino
1986-
(Zbirni zapis)