Psihosocialni učinki uporabe storitev e-oskrbe med zaposlenimi neformalnimi oskrbovalci starejših oseb
Psychosocial outcomes of eCare services use for employed informal carers of older people : doktorska disertacija

angleški

doktorska dela

2022

Digitalizacija   Disertacije   Dolgotrajna oskrba   funkcionalnosti storitev e-oskrbe   nadaljnja uporaba   oskrba na daljavo   psihosocialni učinki   Socialno skrbstvo   Spletne storitve   staranje v domačem okolju   Starejši ljudje   utemeljena teorija   zaposleni neformalni oskrbovalci

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Potreba po dolgotrajni oskrbi se je zaradi staranja prebivalstva znatno povečala. Uporaba storitev e-oskrbe ima velik potencial pri reševanju izzivov demografskih sprememb, malo pa je znanega o potencialu storitev e-oskrbe v zvezi s psihosocialnimi učinki pri neformalnih oskrbovalcih starejših. Cilj doktorske disertacije je identificirati pozitivne in negativne psihosocialne učinke uporabe storitev e-oskrbe, se poglobiti v povezave med temi učinki ter ugotoviti, kako različne funkcionalnosti storitev e-oskrbe oblikujejo psihosocialne učinke in kako se sprejemanje teh storitev oblikuje na podlagi opredeljenih psihosocialnih učinkov.Štirimesečna intervencijska študija v Sloveniji je bila izvedena v letih 2018 in 2019 z uporabo kvazi eksperimentalne kvalitativne zasnove raziskave. Med intervencijo so bili zbrani kvantitativni in kvalitativni podatki, vendar je imela temeljno vlogo kvalitativna metodologija z uporabo pristopa utemeljene teorije. Opravljenih je bilo 44 polstrukturiranih intervjujev z 22 neformalnimi oskrbovalci, ki so bili analizirani po postopkih kodiranja utemeljene teorije s pomočjo programske opreme Atlas.ti 9.Rezultati pričujoče doktorske disertacije so pokazali na veliko pozitivnih in izjemno malo negativnih psihosocialnih učinkov uporabe storitev e-oskrbe. Starejši ljudje, ki živijo sami, so lahko izpostavljeni nekaterim tveganjem, ki jih je mogoče uspešno obvladovati z uporabo storitev e-oskrbe, saj zadovoljijo potrebo neformalnih oskrbovalcev po zagotavljanju varnosti starejše osebe. Posledično je bilo zagotavljanje varnosti v disertaciji opredeljeno kot osrednja kategorija, saj se je povezovala z večino kategorij in konceptov. V tem kontekstu je uporaba storitev e-oskrbe neformalnim oskrbovalcem omogočila večji nadzor nad situacijo oskrbe, manj skrbi in zaskrbljenosti zaradi morebitne (ne)varnosti oskrbovanih starejših oseb ter neformalnim oskrbovalcem zagotovila pomirjenost. Vsi navedeni učinki so dodatno vplivali na sprejemanje storitev e-oskrbe pri neformalnih oskrbovalcih. Glede funkcionalnosti storitev e-oskrbe so največ psihosocialnih učinkov povzročili senzorji gibanja, in kontaktni senzorji ter alarmni obesek. Obenem je bil pomemben dejavnik pravilno delovanje vseh funkcionalnosti. Identificirani psihosocialni učinki in povezava med njimi ter njihove povezave s sprejemanjem storitev e-oskrbe so pojasnjeni v konceptualnem modelu.Preučevana tema je lahko koristna za razvijalce ter oblikovalce politike storitev e-oskrbe, da bi razumeli, kako končni uporabniki zaznavajo storitve e-oskrbe in podobne tehnologije preko psihosocialnih učinkov ter kako jih lahko izboljšajo.

11.05.2023