Razvoj očesa
Development of the eye

slovenski

2004

letnik 43, številka 3

Leča očesna   Mrežnica    Oko    Roženica    Veznica    Oko, anomalije   Solzila   Veke   Vidni živec   Šarenica    Žilnica   embriologija 

Društvo Medicinski razgledi
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Specialna čutila, kamor prištevamo tudi čutilo vida oko, se razvijejo iz čutnih plakod v ektodermalnem kličnem listu kot odgovor na spodbudo iz osrednjega živčnega sistema. Prvotno se eno očesno polje na pobudo signalov "sonic hedgehog-a" iz prehordalne plošče loči v dve piimarni očesi. Prvi zametki očesa se pojavijo na začetku četrtega tedna razvoja. Primarne strukture, iz katerih se razvije oko, so nevroektodermalni očesni mehurček kotstransko ugrezanje stene diencefalona, ektomezenhim nevralnega grebena in površinski ektoderm. Nadaljnji razvoj očesa usklajujejo zaporedni signali in medsebojni vpliv omenjenih tkiv. Očesni mehurček sproži v stiku s površinskim ektodermom zadebelitev ektoderma v lečno plakodo, iz katere se razvije leča. Medtem ko se lečna plakoda preoblikuje v lečni mehurček, se distalni del optičnega mehurčka ugrezne v obliko očesne čaše. Notranja plast očesne čaše serazvije v živčni del mrežnice, zunanja plast tvori pigmentni epitelij. Proksimalni del očesnega mehurčka je očesni pecelj, ki povezuje očesni mehurček z rostralnim delom diencefalona. Iz očesnega pedja nastane vidni živec. Skozi očesno špranjo pride v oko hialoidna arterija, katere proksimalnidel ostane kot centralna arterija mrežnice. Medsebojni signali med očesnim mehurčkom, okolnim mezenhimom in ektodermom v predelu lečne plakode spodbudijo razvoj pomožnih struktur očesa. Gena, ki sta ključnega pomena za razvoj očesa, sta Pax2 in Pax6.

24.06.2015