Preserving the past for the future: architecture with the legacy of care and aesthetics
Preservare il passato per il futuro: architettura con l'eredita della cura e dell'estetica

angleški

2025

letnik 35, iss. 3

(filozofska) estetika   arhitektura   dediščinska znanost   estetika skrbi   prilagojena ponovna raba   skrb   sodobna umetniška praksa   urbanistično oblikovanje

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen članka je s pregledom referenčne literature identificirati razsežnosti skrbi z vidika dediščinske znano-sti kot izrazito interdisciplinarnega področja. V tem primeru to vključuje filozofijo (filozofska estetika, politična filozofija in etika), arhitekturno teorijo in širšo teorijo skrbi, ki jih je potrebno zajeti v raziskavo za celovito obravnavo konceptov skrbi v arhitekturi in arhitekturno usmerjeni umetnosti (estetika skrbi, feministična etika skrbi). Izhodiščno vprašanje je, kako lahko koncept skrbi prispeva k preoblikovanju našega dojemanja praks prilagojene ponovne rabe grajene/arhitekturne dediščine. Pri tem uporaba koncepta »skrbi« namesto koncepta »varstva« kot okvira prinaša spremembe v razumevanje ohranjanja tovrstne dediščine kot prakse skrbi. V skladu s tem je cilj identificirati in ovrednotiti inovativne prakse skrbi pri prilagojeni ponovni rabi arhitekturne dedišči-ne v Evropi, s poudarkom na družbenih inovacijah, angažiranosti in opolnomočenju skupnosti, kooperativnem upravljanju, vključevanju umetnosti in tehnologije ter estetskih razsežnostih teh procesov. Namesto prizadevanja za popolnoma nov pristop avtorje zanimajo projekti/primeri, ki kažejo na premik v perspektivi in arhitekturno stroko povezujejo z drugimi disciplinami na interdisciplinaren in vključujoč način. Premik v konceptu (ne le) arhitekturne dediščine vključuje vrednote, ki temeljijo na skupnosti in se nanašajo na kulturno raznolikost, okolje in družbena vprašanja ter bolj dinamično opredeljujejo dediščino kot sestavni del trajnostnega razvoja. Cilji članka so identificirati vidike skrbi in estetike pri analizi izbranih posegov v arhitekturno dediščino (grajeno okolje), določiti pogostost pojavljanja različnih vidikov in ugotoviti, ali obstaja skladnost med temi vidiki in globalnimi strateškimi usmeritvami. Poleg tega članek razvija novo metodologijo, ki bi jo lahko načrtovalci, arhitekti in različni deležniki (akterji in agenti) uporabili za prepoznavanje in vrednotenje posegov v grajeno okolje z vidika skrbi in estetike..

19.01.2026