Članek se ukvarja s karakteristikami, ki vplivajo na dolžino zaposlenosti oseb, vključenih v program Usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v obdobju 2007 - 2011 ter kvantitativno oceni tveganje za izgubo zaposlitve oseb v programu. Ocena učinkovitosti ukrepa s pomočjo paritve kaže, da je povprečni učinek opazovanega ukrepa pozitiven in statistično značilen. Kaplan-Meierjeva cenilka razkriva, da je delež zaposlenih oseb ob koncu formalnega trajanja programa večji od deleža zaposlenih v kontrolni skupini. V času trajanja ukrepa je delež oseb v programu, ki so izgubile delo (glede na število preostalih oseb v programu) zmeraj nižje od deleža novo brezposelnih oseb brez prvih iskalcev zaposlitve (glede na število vseh zaposlenih v Sloveniji). S pomočjo Coxovega modela sorazmernih tveganj lahko ugotovimo, da se z naraščajočo starostjo oseb v programu možnost izgube zaposlitve z vsakim letom poveča, pri ženskah je tveganje manjše kot pri moških.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-JSTV89M0

COBISSID

11115804

Objavljeno

03.12.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Volčjak, Robert, Kavkler, Alenka (2012). Analiza preživetja ukrepa "usposabljanje in izobraževanje zaposlenih". Gospodarska gibanja, številka 444, str. 34-51. URN:NBN:SI:DOC-JSTV89M0 from http://www.dlib.si

MLA:

Volčjak, Robert, Kavkler, Alenka. "Analiza preživetja ukrepa "usposabljanje in izobraževanje zaposlenih"." Gospodarska gibanja številka 444 (2012) str. 34-51.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JSTV89M0>

Gospodarska gibanja
1971-
(Zbirni zapis)