Spremembe žilne stene in sestave krvi pri arterijski hipertenziji

slovenski

1996

letnik 35, številka 2

medicina    arterijska hipertenzija 

Društvo Medicinski razgledi
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Arterijska hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja za aterosklerozo. Bolniki z arterijsko hipertenzijo imajo poleg povišanega krvnega tlaka še veliko drugih dejavnikov tveganja, saj je povišan krvni tlak del presnovno endokrinega sindroma. Zato so ti bolniki še toliko bolj ogroženi. Pomembno je zgodnje odkrivanje sprememb, ki spremljajo aterogenezo, saj so preventivni ukrepi v tem obdobju najuspešnejši. Zanimale so nas predvsem spremembe žilne stene in spremembe v sestavi krvi, ki vplivajo na hemoreologijo. Določani smo debelino intime in medije karotidnih arterij, relaksacijsko sposobnost perifernih arterij in viskoznost plazme. Debelino intime in medije smo merili z ultrazvočno preiskavo na način B na treh mestih karotidne arterije; dilatijsko sposobnost perifernih arterij pa smo ocenjevali s provokacijskim testom na brahialni arteriji. Vsem preiskovancem smo odvzeli vzorce krvi za določitev viskoznosti plazme in spremenljivk, ki se kot dejavniki tveganja vključujejo v aterogenezo. V študijo smo vključili 28 bolnikov s povišanim krvnim tlakom, zdravljenih z inhibitorji angiotenzin-konvertaze, povprečne starosti 55,1 let. Skupino zdravih preiskovalcev je sestavljalo 22 prostovoljcev brez pomembnih dejavnikov tveganja za aterosklerozo, povprečne starosti 54,2 let. Skupina bolnikov je imela na vseh odsekih karotidne arterije značilno večjo povprečno debelino intime in medije kot zdravi preiskovanci (0,81 +- 0,7 proti 0,62 +- 0,07 mm, p < 0,0001) in številnejše aterosklerotične plake. Debelina intime in medije se je povečala s trajanjem povišanega krvnega tlaka, starostjo, večjim razmerjem pas-boki ter s koncentracijo glukoze in trigliceridov. (Izvleček prekinjen pri 2000 znakih.)

02.07.2015