Applicability of the centre of gravity concept in contemporary military operations : doctoral dissertation

angleški

doktorska dela

2020

Army   Doctoral dissertations   Doktorske disertacije   Military campaigns and battles   Military science   operatika   sistemska teorija   točka osredotočenja   vojaške operacije   Vojaške operacije in bitke   Vojaške vede   Vojska   vojskovanje

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Točka osredotočenja je neoclausewitzevski vojskovalni koncept, ki stremi k doseganju disproporcionalnih želenih učinkov z degradacijo omejenega, a pomembnega dela sovražnikovega sistema. Koncept favorizira posredni pristop in se uporablja na vseh ravneh vojskovanja, kot ključen pa je obravnavan predvsem v operatiki oziroma na operativni ravni vojskovanja. Čeprav je točka osredotočenja v minulih desetletjih postala modus operandi načrtovanja in izvajanja (večjih) vojaških operacij v številnih oboroženih silah, se porajajo vprašanja o resnični uporabnosti koncepta. S teoretskega vidika ima koncept točke osredotočenja realističen, ontološki in vzročni vidik, saj je utemeljen na empiričnih opažanjih, (so)oblikuje dojemanje stvarnega sveta in posreduje razlage za spremembe v njem. Čeprav so nekatere opredelitve točke osredotočenja protislovne, pa lahko s konceptualno analizo ugotovimo, da na operativni ravni vojskovanja več pomembnih avtorjev poudarja enake dimenzije koncepta, in sicer: (1) vodjo oziroma poveljnika z dodeljenim štabom, (2) ključno vojaško enoto, strukturo oziroma silo in (3) računalniško oziroma kibernetsko omrežje. Na podlagi študije petih primerov sodobnih vojaških operacij (operacije Zavezniška sila, petdnevne vojne, operacije vrnitve Krima, operacije Liti svinec in invazije Alahovega leva al Bilavija) lahko sklenemo, da je v vseh obravnavnih operacijah zmagovalna stran uspela degradirati funkcionalnost omenjenih podsistemov sovražnika, ki jih ključni teoretiki dojemajo kot (potencialne) točke osredotočenja, v bistveno večji meri, kot je to v obratni smeri uspelo poražencu. Koncept točke osredotočenja torej ohranja analitično vrednost, pri čemer bi ga bilo mogoče vsebinsko dodelati oziroma ga tesneje povezati s teorijo kompleksnosti. Pri tem si lahko pomagamo s konceptoma atraktorja in faznega prehoda. Degradacija ključnega podsistema (točke osredotočenja) privede do faznega prehoda (izrazitega zmanjšanja bojne moči), s tem pa tudi do premika od enega k drugemu čudnemu atraktorju % novemu, razmeroma stabilnemu stanju. Na podlagi opažanj v številnih drugih sistemih lahko domnevamo, da je tudi za vojskovanje značilna histereza.

11.05.2023