Pojavi politične patologije v evropskih novih demokracijah

slovenski

2012

letnik 49, številka 4/5

Volilna udeležba   Volilna neudeležba   Populizem    Države Srednje in Vzhodne Evrope   Baltiške države    politična patologija   volilna abstinenca   demokratično nazadovanje

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Članek se ukvarja s pojavi, ki jih lahko opredelimo kot politično patološke. Gre za pojave, ki odsevajo negativen psihološki in moralnopolitični odnos državljanov oziroma javnosti do političnega. Avtorja izpostavljata naraščanje volilne abstinence in vzpon populizma v državah srednje in Vzhodne Evrope ter državah Baltika, ki so leta 2004 skupaj vstopile v Evropsko Unijo, kot dva izmed elementov politične patologije, ter ju povezujeta z regresijo demokracije. Izhajata iz predpostavke, da se cinizem, apatija, alienacija, nezadovoljstvo in druga negativna psihološka in moralnopolitična stanja, ki segenerirajo na mikroravni in se kažejo v odnosu do političnih institucij, politikov, političnih strank in do politike kot take, na makroravni manifestirajo v naraščanju volilne abstinence oziroma v krepitvi populizma in hkrati v regresiji demokracije. Domnevata, da gre za povraten cikličen proces in da bosta tam, kjer se pojavlja nizka volilna udeležba oziroma je opazen padec volilne udeležbe, v večji meri prisotna tudi populizem in demokratično nazadovanje ter obratno. Predvidevata torej sovpadanje oziroma vzporednost višje volilne abstinence, vzpona populističnih strank na volitvah in slabše demokratične ocene države. Analizirata osem držav, ki jih postavita v primerjalne okvire glede na dinamiko volilne abstinence, vzpon populizma in stanje demokracije.

19.06.2014