Escapism : suppression of self or its expansion?

angleški

2020

letnik 20, številka 1

čuječnost   čutno zaznavanje   eskapizem   odtujenost   psihologija

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Eskapizem, poljudno opredeljen kot pobeg iz resničnosti, je bil še do nedavnega v splošnem obravnavan kot negativen pojav, v novejšem času pa se uveljavlja model, ki izpostavlja tudi pozitivno obravnavo in ločuje med obliko eskapizma kot odmikanja od sebstva (ang. self-suppression) in obliko eskapizma kot razširjanja sebstva (ang. self-expansion). V pričujoči raziskavi smo na vzorcu 147 študentov preučevali, kakšni mehanizmi so v ozadju obeh oblik eskapizma, pri čemer so udeleženci ciljno izbrali različne eskapistične dejavnosti. Na podlagi modela dveh oblik eskapizma smo predpostavili, da se bo eskapizem kot odmikanje od sebstva povezoval z višjo stopnjo samoodtujenosti, eskapizem kot razširitev sebstva pa z višjo stopnjo čuječnosti in posredno z zanosom. Rezultati potrjujejo, da je eskapizem z odmikanjem od sebstva pozitivno povezan s samoodtujenostjo, pri čemer je slednji tudi signifikantnen prediktor eskapizma. Medtem ko se eskapizem kot razširitev sebstva ne povezuje s čuječnostjo, prav tako pa čuječnost nima vloge moderatorja v odnosu med to obliko eskapizma in zanosom, kot smo predvideli. Naša raziskava prispeva k spoznanjem o kompleksnejši naravi eskapističnih dejavnosti v odnosih do psiholoških dejavnikov. Obenem pa smo prispevali k trenutno še okrnjenem znanju o eskapizmu in uspeli osvetliti tudi pozitivno plat, ki jo eskapizem zagotovo ima, saj ne prinaša le odmikanja od sebstva, temveč tudi njegovo obogatitev in razširitev.

15.10.2021