Pri iskanju razumevanja človeka skozi zgodovino je treba z vidika krščanske duhovne teologije posebej izpostaviti kontemplacijo. Kontemplativna zmožnost (vita contemplativa) izrisuje človekovo najglobljo resničnost. Analiza dela Thomasa Mertona Nova semena kontemplacije kontemplacijo prikazuje kot »najvišji izraz človekovega intelektualnega in duhovnega življenja« (Merton 1961, 1) – in osebno identiteto človeka. Namen prispevka je predstaviti osebno bistvo kontemplacije. Vsebina, do katere smo prišli z uporabo orodij duhovne teologije, izpostavlja medosebno bistvo kontemplacije, kjer je še posebej poudarjen pojem pravega jaza (t. i. spiritus). To pojasnjujemo z Mertonovim dojemanjem človeka kot ‚Božjega izreka‘ in kot osebnega kontemplativnega odgovora nanj. Na koncu izpostavljamo nekatere korelacije med osebno kontemplacijo in sodobno mislijo (Levinas, Marion, Luckmann, Rosa), da bi nakazali življenjsko rodovitnost krščanske izkušnje.

Pravice