Medverski dialog in (po)nov(n)a evangelizacija v Sloveniji

slovenski

2013

letnik 1, številka 1/2

medverski dialog   verske skupnosti   evangelizacija   Slovenija 

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V razpravi je izpostavljenih nekaj vidikov medverskega dialoga, ki je po 2. vat. c. z. postavljen v okvir nove evangelizacije; s tem se postavlja vprašanje, ali je "sredstvo" v procesu evangelizacije ali ima vrednost sam v sebi. Od koncilske odprtosti drugim verstvom, ki jo je precej jasno nakazal papež Pavel VI. v encikliki Ecclesiam Suam med kocilom samim, je v razpravi prikazan nadaljnji razvoj s primeri teoloških razpravljanj na simpozijih in kongresih, kar je premislek uvrstilo tudi na sinodo škofov v Rimu leta 1974, kjer se je začutila spet neka zadržanost. Delno jo je premagala že papeževa posinodalna spodbuda Evangelii Nuntiandi, še bolj pa papeži bl. Janez Pavel II., Benedikt XVI. in Frančišek, ki so medverskemu dialogu tako v teoriji kot v praksi dali nov polet. Drugi del razprave prikazuje to problematiko v Sloveniji. Do osamosvojitve Slovenije ni bilo vidnejšega medverskega dialoga; z večjo versko svobodo se je nato pričel in se najbolj uresničeval v zagovarjanju skupnih vrednot v odnosu do zakonodaje, manj je bilo znanstvenih posvetovanj in medverskih srečanj. Zanimiva je ugotovitev, da je bila tematika dialoga šibko prisotna v procesu plenarnega zbora. Najšibkejši je bil dialog na področju medsebojnega spoznavanja o tipično verskih vprašanjih. Zato ostaja prav to področje največji izziv za prihodnost.

02.11.2016