Mejna znamenja katastrskih obcˇin na Krasu, Matarskem podolju in v Brkinih : med dejstvi in mitologijo
Boundary marks of cadastral municipalities in the Karst, Matarsko podolje and Brkini : between facts and mythology

slovenian

2022

volume 66, issue 3

Zveza geodetov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V članku predstavljamo trideset ohranjenih mejnih znamenj katastrskih občin iz obdobja franciscejske katastrske izmere (1818–1819), ki smo jih našli v okolici Sežane, Lokve, Rodika, Markovščine in Materije. Proučevani mejni kamni so visoki sedemdeset centimetrov ali več, povečini imajo vklesane napise, ponekod tudi grbe. Nekatera mejna znamenja so kamniti osamelci oziroma večje skale in imajo prav tako vklesane napise. Opisana mejna znamenja še danes zaznamujejo uradne meje katastrskih občin, katerih podatki so v pristojnosti Geodetske uprave Republike Slovenije, nekatera pa so imela v zgodovini tudi pomembnejšo vlogo, saj so označevala meje okrožij ali kresij. Posamezna obravnavana znamenja so se v preteklosti uporabljala tudi kot trigonometrične točke, nekatera to dvojno vlogo še ohranjajo. Lokalno ustno izročilo kar nekaj od teh mejnih znamenj povezuje s švarceneško gospoščino grofov Petačev ter z raznoterimi mitskimi pošastmi, ki naj bi varovala meje gosposkih posesti. Na dveh primerih, Križen drevu in Kokoši (Jermanec), smo odkrili in dokazali, da meje današnjih katastrskih občin na tem območju z nastankom segajo v 16. stoletje. Zato lahko utemeljimo, da so na tem območju ohranjena mejna znamenja in danes uradni podatki o mejah katastrskih občin najstarejša ohranjena prostorska delitev Slovenije.

14.07.2023