Študija z integracijo metod o prekarni zaposlitvi in njenem vplivu na blaginjo
A mixed methods examination of precarious employment and its effects on wellbeing : doktorska disertacija

angleški

doktorska dela

2022

Disertacije   integracija metod   nestandardne in fleksibilne zaposlitve   prekarne zaposlitve   Prekarno delo   Psihologija dela   subjektivna negotovost zaposlitve   tridimenzionalno blagostanje   Zaposlitev

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V zadnjih štirih desetletjih je narava zaposlitvenih ureditev postala bolj negotova. Z negotovim mislimo na delo, ki je nestabilno, in kjer so se socialna tveganja takšnega dela prenesla s podjetij in vlad na zaposlene. Te spremembe so posledica postopnih sprememb organizacije dela v sodobnih družbah, ki jih poganjajo spreminjajoče se globalizirane tržne razmere in digitalna revolucija, ki je posledično ustvarila potrebo po fleksibilnosti v proizvodni sferi. Kljub zaskrbljenosti javnosti zaradi zmanjševanja varnosti zaposlitve, pa je pomanjkanje jasnega enotno definiranega koncepta prekarne zaposlitve zmanjšalo navdušenje nad empiričnim raziskovanjem tega pojava in njegovih širših družbenih implikacij. S procesnim pristopom k fenomenu prekarnih zaposlitev je disertacija obravnavala te vidike v "mešani metodi preučevanja prekarnih zaposlitev in njihovih učinkov na blaginjo". V doktorski dezertaciji: 1) ovrednotimo najpogosteje uporabljen in prevladujoč indikator prekarnih zaposlitev pri nestandardnih zaposlitvah; 2) identificiramo razlike v zaposlitvi in operacionaliziramo alternativni indikator prekarnih zaposlitev; 3) testiramo uveljavljene tipologije prekarnih zaposlitev in njihove učinke na tri dimenzije blaginje: materialno, odnosno in subjektivno blaginjo; 4) raziskujemo, kako je dobro počutje povsem individualno (posameznikove sposobnosti, da se soočijo s težkim socialnim položajem prekarnih zaposlitev). Glavna ugotovitev disertacije je, da so prekarne zaposlitve bolj subjektivno doživet pojav kot tisti, ki ga lahko opazujemo v objektivnih družbenih strukturah. Če sledimo tej perspektivi, ugotavljamo, da ima prekarna zaposlitev precejšen negativen učinek na dobro počutje, ki verjetno presega učinke, ugotovljene v prejšnjih raziskavah prekarne zaposlitve, tako po resnosti kot po razponu družbenih implikacij.

11.05.2023