Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Kamniško-Savinjskih Alpah
Forest management, the endangerment and conservation of Capercaillie (Tetrao urogallus L.) habitats in the Kamnik-Savinja Alps

slovenski

1999

letnik 57, številka 3

divji petelin   habitat   rastišča   razširjenost

Zveza gozdarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Na modelnem območju Kamniško-Savinjskih Alp, v predelu Krajevne enote Kamnik Zavoda za gozdove Slovenije, je znanih 36 rastišč divjega petelina, ki so razvrščena predvsem na območju Menine in Velike planine. Število aktivnih rastišč na tem območju se je v zadnjih štirih desetletjih zmanjšalo z 28 (okoli leta 1960) na 10 (1998), največ po letu 1980. Leta 1998 so prevladovala opuščena rastišča in rastišča s samo enim aktivnim samcem, kar je glede na zadnjo znano optimalno fazo nihanja populacijske gostote zaskrbljujoče. Pomemben razlog za opustitev rastišč pripisujemo razgradnji habitatov oziroma nenaravni starostni strukturi gozdov s premajhnim deležem starih gozdov. Zaradi intenzivnega gospodarjenja in pogostih sečenj v prevladujočih drobnih zasebnih gozdnih posestih na Menini planini prevladujejo drogovnjaki z 90 % deležem. Od 20 znanih rastišč divjega petelina na tem območju jih je opuščenih kar 16. Na Veliki planini, kjer prevladujejo državni gozdovi, je zaradi daljše obhodnje, odmaknjenosti in manj intenzivnega gospodarjenja struktura gozdov naravnejša, z več kot 20 % debeljakov in z okoli 50% starejših drogovnjakov. Našteti dejavniki in mir omogočajo dolgoročno stabilnost subpopulacij na treh tam znanih aktivnih rastiščih divjega petelina. Število aktivnih samcev na rastiščih Velike planine se je v zadnjem obdobju po minimumu okoli leta 1982 povečalo skladno z dolgoletnimi nihanji populacijske gostote.

07.12.2022