Opis
Članek obravnava prevajanje slovenske književnosti v 16 jezikov EU od osamosvojitve Slovenije 1991 do junija 2024. Namen raziskave je ugotoviti, ali sta se z evropsko integracijo povečali količina in raznolikost prevedenih del ter ali je na prevode vplivala tudi nagrada EU za književnost (EUPL). Proučevali smo jezike iz različnih delov Evrope (sever, jug, vzhod, zahod). Bibliografske podatke smo pridobili iz COBIB in podkrepili z intervjuji s strokovnjaki. Analiza kaže, da se je po 2004 povečala količina prevodov v vse jezike, zlasti v nemščino (skoraj 13 knjig več na leto), italijanščino (skoraj 8 knjig več) in španščino (skoraj 7 knjig več). Zmerno povečanje (1–3 knjige na leto) smo zabeležili v romunščini, grščini, madžarščini, portugalščini, francoščini in bolgarščini, minimalno povečanje (manj kot 1 knjiga na leto) pa v švedščini, nizozemščini, litovščini, latvijščini, finščini, danščini in estonščini – v teh jezikih je bilo sicer v 33,5 letih objavljenih manj kot 30 prevodov. Trendi zadnjih štirih let kažejo rast prevodov le v centralni nemščini in nekaterih perifernih jezikih. Rezultati delno potrjujejo vpliv geografske bližine na literarno izmenjavo in kažejo, da je bila približno tretjina prevodov ali manj objavljena v Sloveniji, z izjemo španščine (42,8 %), kar kaže na močne lokalne pobude za prevajanje slovenske književnosti. V devetdesetih so prevladovali klasični avtorji in poezija, po 2001 in zlasti 2011 pa proza sodobnih avtorjev in novi žanri (slikanice, pravljice, stripi). Med prevodi so tudi dela štirih slovenskih nagrajencev EUPL, ki sicer predstavljajo le 1,5 % vseh objavljenih prevodov, vendar potrjujejo, da mehanizmi EU delujejo in torej prispevajo h kulturni in literarni raznolikosti v Evropi.