Čeprav se v slovenski ureditvi upravni postopek osredotoča le na izdajo konkretnih in posamičnih upravnih aktov in s tem pomeni predvsem procesno orodje posameznikom za zaščito njihovih pravic v razmerju do oblasti, je zaradi konvergenčnih procesov njegovo vlogo in s tem kodifikacijo prek ZUP v družbenih, torej tudi upravnih sistemih, treba razumeti širše, v kontekstu dobrega upravljanja. Članek z namenom ovrednotenja veljavne kodifikacije upravnega postopka v Sloveniji primerja njegove temeljne funkcije v kontekstu dobrega upravljanja z ureditvama v sosednjih državah, tj. v Avstriji in na Hrvaškem. Rezultati kažejo, da je slovenska kodifikacija upravnega postopka kot mehanizma pravne države in s tem varstva človekovih pravic in garancij strank v postopku, ustrezna. Pomanjkljiva pa je kot orodje širšega javnega upravljanja v upravnih procesih, ki sledijo integralni celoti načel dobrega upravljanja in s tem povezanim učinkovitim izvrševanjem javnih politik. Slovenska kodifikacija tako ne izrabi potenciala biti mehanizem reform in modernizacije javne uprave v smeri sodobnih uprav.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-T5O06DRQ

COBISSID

69462275

Objavljeno

12.11.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Babšek, Matej (2021). Kodifikacija (splošnega) upravnega postopka kot mehanizem dobrega upravljanja: primerjava ureditev v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Javna uprava, letnik 57, številka 1/2, str. 25-48, 149-150. URN:NBN:SI:DOC-T5O06DRQ from http://www.dlib.si

MLA:

Babšek, Matej. "Kodifikacija (splošnega) upravnega postopka kot mehanizem dobrega upravljanja: primerjava ureditev v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem." Javna uprava letnik 57. številka 1/2 (2021) str. 25-48, 149-150.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5O06DRQ>

Javna uprava
1993-
(Zbirni zapis)