Jože Plečnik : umetnost v novih razmerah

slovenski

2017

letnik 17, številka 1

cerkve   obnova   Plečnik, Jože   slovenska arhitektura   slovenski arhitekti

Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtor v prispevku predstavlja umetniško pot arhitekta Jožeta Plečnika po koncu druge svetovne vojne vse do njegove smrti 1957. Niso si ga sicer upali vreči iz Akademije znanosti in umetnosti, kar se je zgodilo mnogim drugim slovenskim razumnikom, vendar pa Ljubljana Plečnika preprosto ni več rabila. Nič bolje se ni godilo nekaterim Plečnikovim sakralnim delom, ki so bila v vojni ali po vojni uničena. Vsekakor to niso bile razmere, na katere je upal, ko je v viharnih časih druge svetovne vojne pripravljal velike zamisli za povojno Ljubljano. Čeprav si je Plečnik v okviru svoje šole še naprej prizadeval za zapolnitev nekaterih mestnih vrzeli, med katere nedvomno sodi tudi njegov projekt Glasbene Matice s konca štiridesetih let, je bila ena zadnjih njegovih uresničenih stvaritev za Ljubljano med leti 1950 in 1956 izpeljana prenova nekdanjega križevniškega samostana. Po smrti 7. januarja 1957 in slavnostnem slovesu na ljubljanskih Žalah je Plečnik za skoraj dvajset let utonil v pozabo.

15.10.2021