V preteklosti so se številne študije odnosu poezije z drugimi umetnostmi posvečale predvsem s primerjalnega vidika. Pesniški jezik pa presega meje književnosti in postane ključni dejavnik pri opredeljevanju določenega dela kot umetnosti. Oblika, percepcija in izvedba performansa, ki je bil izvorno povezan z na besedilu osnovanim uprizoritvenim delom, kot umetniškega načina izražanja v latinskoameriškem kontekstu postane kritično sredstvo pri družbenih mobilizacijah, povezanih z varovanjem človekovih pravic. Glavna predstavnica performativne umetnosti v Gvatemali, Regina José Galindo (rojena leta 1974), je svojo pot začela na področju poezije. Njena performativna dejanja so formalno in funkcionalno povezana s pesniškim jezikom, saj metafore ustvarja skozi subjekt, objekt in dejanje. Ti služijo kot katalizatorji sporočila, ki ga želi prenesti, in izzovejo druge vrste recepcijo, presegajočo običajne meje, ki zamejujejo obe disciplini. Umetničine performativne metafore se ukvarjajo z družbenim položajem ženske, hkrati pa dosežejo, da opazovalec skozi poistovetenje doživi polnost emancipacijske izkušnje.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-TKJB7L9G

COBISSID

66025570

Objavljeno

01.04.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Martín Vodopivec, Yasmín (2017). La práctica artística de Regina José Galindo. Ars et humanitas, letnik 11, številka 2, str. 365-382. URN:NBN:SI:DOC-TKJB7L9G from http://www.dlib.si

MLA:

Martín Vodopivec, Yasmín. "La práctica artística de Regina José Galindo." Ars et humanitas letnik 11. številka 2 (2017) str. 365-382.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKJB7L9G>

Ars et humanitas
2007-
(Zbirni zapis)