V članku je prikazan Heglov pogled na islam, kot ga najdemo v njegovih Predavanjih o filozofiji zgodovine. Razprava v prvi vrsti preiskuje odnos med človekom, Bogom/absolutom in svetom v islamu, ki ga, kot pokaže Hegel, zaznamuje neodpravljiva abstraktnost. Iz abstraktnosti izhaja dvoje, tako izjemna ustvarjalnosti islama kot njegovo nagnjenje k nasilju. Prvo Hegel vidi v pesništvu, drugo v nezmožnosti izgradnje trdne politične strukture. Za osvetlitev teh omejitev razpravo v nadaljevanju opremo na Heglovo Znanost logike, kjer so razviti pogoji za vzajemno povezanost človeka, Boga/absoluta in sveta. V religioznem jeziku to sovpadanje artikulira koncept trinitete, ki omogoča preseganje pomanjkljivosti abstraktnega odnosa med človekom, Bogom/absolutom in svetom.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-UEIKUEGL

COBISSID

45646851

Objavljeno

19.04.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Svetlič, Rok (2020). The realm of abstract worship. Annales. Series historia et sociologia, letnik 30, številka 3, str. 405-414. URN:NBN:SI:DOC-UEIKUEGL from http://www.dlib.si

MLA:

Svetlič, Rok. "The realm of abstract worship." Annales. Series historia et sociologia letnik 30. številka 3 (2020) str. 405-414.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEIKUEGL>

Annales
1991-
(Zbirni zapis)