Prispevek izhaja iz zgodovinskega prikaza vpliva migracij na kulturno in jezikovno kompleksnost slovenskega prostora od srednjega veka dalje. Obravnava posledice spontanega nacionalističnega diskurza (metodološki nacionalizem), ki omogočajo, da odmišljamo in zanikamo zgodovinske stike kultur in ljudi ter sledi, ki so jih pustili in jih še vedno puščajo na kulturni krajini in njenih prebivalcih v družbenem in intimnem, identitetnem smislu. V prispevku so prikazani primeri izselitvenih gibanj na slovenskem prostoru in njihov vpliv na kulturno krajino ter kulturo mešanosti, kot ga predstavljajo izbrani muzeji treh kulturnih krajin: SMO muzej v Špetru, Muzej istrske, reške in dalmatinske civilizacije v Trstu ter Kočevarski muzej v Občicah. Namen prispevka je opozoriti tudi na "izseljeno" kulturno krajino v prostorih, kjer so se izseljenci naselili in si jo skonstruirali kot imaginarno realnost.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-UFBXQ84M

COBISSID

40856109

Objavljeno

17.01.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Milharčič-Hladnik, Mirjam (2016). Vpliv stikov in mešanja kultur na kulturno krajino skozi perspektivo migracij. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letn. 26 = 77, str. 17-30. URN:NBN:SI:DOC-UFBXQ84M from http://www.dlib.si

MLA:

Milharčič-Hladnik, Mirjam. "Vpliv stikov in mešanja kultur na kulturno krajino skozi perspektivo migracij." Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana) letn. 26 = 77 (2016) str. 17-30.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFBXQ84M>

Etnolog. Nova vrsta
1991-
(Zbirni zapis)