Prispevek obravnava pravni institut neposrednih zahtevkov podizvajalcev kot obligacijskopravni institut in institut neposrednih plačil podizvajalcem kot pravni institut prava javnih naročil zlasti z vidika njunih medsebojnih razmerij. Uvodoma opredeljuje oba instituta in njuno pravno naravo (neposrednih zahtevkov podizvajalcev kot obliko zakonite cesije in neposrednih plačil podizvajalcem kot obliko asignacijskega razmerja), v osrednjem delu pa kritično obravnava njuno medsebojno razmerje, kot izhaja iz pozitivne ureditve v slovenskem pravnem redu. Prispevek opozarja, da je vprašanje ureditve njunih medsebojnih razmerij, čeprav pomembno, povsem neurejeno, kar povzroča veliko negotovosti v pravnih razmerjih. Posebej je poudarjeno, da je razmerje med institutoma mogoče interpretirati bodisi kot razmerje institutov, ki se dopolnjujeta, ali kot razmerje institutov, ki se izključujeta. V prispevku je zavzeto stališče, da so neposredna plačila podizvajalcem glede na neposredne zahtevke podizvajalcev specialni institut, in njegovo uporabo izključuje, pri čemer pa je poudarjeno, da trenutna ureditev dopušča tudi drugačno razlago, kar kaže, da ureditev ne zagotavlja pravne varnosti, kar bi moral biti njen cilj.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-UNYRZFBW

COBISSID

14139473

Objavljeno

20.01.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hrastnik, Blaž (2014). Razmerje med neposrednimi zahtevki podizvajalcev in neposrednimi plačili podizvajalcem. Pravnik, letnik 69, številka 11/12, str. 755-775, 875-876. URN:NBN:SI:DOC-UNYRZFBW from http://www.dlib.si

MLA:

Hrastnik, Blaž. "Razmerje med neposrednimi zahtevki podizvajalcev in neposrednimi plačili podizvajalcem." Pravnik letnik 69. številka 11/12 (2014) str. 755-775, 875-876.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNYRZFBW>

Pravnik
1953-
(Zbirni zapis)