Svetovna kriza prohibicijskih politik do psihoaktivnih snovi : doktorska disertacija

slovenski

doktorska dela

2022

Disertacije   karteli   kazensko pravo   kazniva dejanja   Kolumbija   kriza   mednarodno pravo   Mehika   nasilje   Organizirani kriminal   Prohibicija   Psihoaktivne snovi   terorizem   zgodovina

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Tema disertacije je razvoj prohibicije psihoaktivnih snovi kot družbenega konflikta, ki sčasoma preide v svetovno krizo. V prvem delu se predstavi teoretski okvir in opišejo raziskovalne metode. Izviren pristop se kaže v tem, da se prohibicija definira prototipno: po značilnostih najbolj tipičnih resničnih primerov. Najbolj tipično se pojavlja kot konflikt, njeno sredstvo pa je nasilje, kot ga razumeta Galtung in Žižek. Tema se je raziskovala prek primerjalne in zgodovinske metode, še posebej tako, da so se ugotovili vektorji specifičnega razvoja. V drugem, zgodovinskem delu se na podlagi obsežne historične analize ti vektorji prepoznajo kot verski in evgenični. Obe vrsti prizadevanj sta l. 1920 privedli prve svetovne prohibicijske krize, saj so tedaj začele tri velike prohibicije: alkohola v ZDA, opija na Kitajskem in konoplje v Mehiki. Nobena ni delovala, še posebej neugodne pa so bile posledice ameriške prohibicije. Te pomenijo precedens, ki se je zgodovinsko ponavljal. V tem precedensu se že zasledi pojav obsežne organizirane kriminalitete, ki si pridobi tolikšno moč in vpliv, da postane pomemben igralec v kapitalističnem sistemu - poleg velekapitala, veleposesti in politične oblasti se pojavi še "velekriminal". To je krizni pojav, ki ga podrobno obravnava tretji del. Velekriminal se analizira s kriminoloških, vojaških in ideoloških vidikov, v kontekstu nekropolitike, padlih in krhkih držav, predstavijo se njegovi zgodovinski primeri. Analizirajo se bistvene lastnosti latinskoameriškega velekriminala: kult zločinske osebnosti, caudillismo in skrajno nasilje. Disertacija nato predstavi kolumbijsko in mehiško velekriminalno krizo ter "kartele" kot najbolj tipične predstavnike. Poseben poudarek se v študiji primera namenja Zalivskemu kartelu, ki je najstarejša zločinska organizacija v Mehiki, kot pionir kriminalnega paramilitarizma pa je bila zelo uničujoča. Da bi se soočili s temi problemi, je nujno spremeniti paradigme mišljenja o prohibiciji in psihoaktivnih snoveh nasploh.

15.05.2023