Izhajajoč iz označitve puščave kot najprimernejšega kraja za posvečanje filozofiji, ki jo v Hvalnici puščave (De laude eremi) poda Evherij Lyonski, članek raziskuje krščansko recepcijo antične poganske filozofije, zlasti z ozirom na askezo. V skladu s Hadotovim pojmovanjem antične filozofije kot načina življenja se v prvi polovici osredotoča na koncept in prakso askeze, ki se je izražala v obliki "duhovnih vaj" ali telesne vzdržnosti. Ob ugotovitvi, da sta obe dimenziji askeze obstajali že v klasični grški filozofiji, se kot differentia specifica krščanske askeze izkaže fizična osamitev - odhod krščanskih asketov v puščavo. Članek tako v drugi polovici izpostavi poistovetenje filozofije z meništvom in sledi njeni asimilaciji v kontekst krščanske askeze, ki osamitev umesti med temeljne kriterije "filozofije".

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-VNT02JAZ

COBISSID

27613955

Objavljeno

02.02.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bobovnik, Nena, Derhard, Gina (2020). Eremita alter philosophus. Clotho, letnik 2, številka 1, str. 5-31. URN:NBN:SI:DOC-VNT02JAZ from http://www.dlib.si

MLA:

Bobovnik, Nena, Derhard, Gina. "Eremita alter philosophus." Clotho letnik 2. številka 1 (2020) str. 5-31.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VNT02JAZ>

Clotho
2019-
(Zbirni zapis)